PRIHOD DNEVNIK ______________GLASILO Ji0 IX. . Stev. 31 (2341) OSVgBODILWE FRONTE slovenskega naroda za tržaško ozemlje Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 5. februarja 1953 MEDTEM KO JUGOSLAVIJA GRADI ZA ITALIJANSKO MANJŠINO NOVA SOLSKA POSLOPJA, SE VRŠIJO V GORICI ATENTATI NA OBSTOJEČO SLOVENSKO SOLO, A V BENEŠKI SLOVENIJI ODREKA RIM SLOVENCEM CELO PRAVICO DO SLOVENSKIH OTROŠKIH VRTCEV. Cena 20 lir Nove poplave ob divjanlu nevihte »VahoJiil HbbIIII In na Nizozemskem ia “enadoma za*8la vso britansko vzhodno obalo nova silna nevihta, v pokrajini Norfolk frtev JL« *-vs? podr?čie " Tudl na Nizozemskem se je položaj nenadoma poslabšal - Število narašča in se še ne da preceniti - Pomoč za ponesrečence pošiljajo iz vseh krajev sveta britansko vzhodno na otoku £ V' ?kr0g, '".L*10 P0In°? J# “Je'a B0Ta SilBa n*T,ht» VSO ur„aB«, oh izMvn ^ 0 pop,avU'n:‘ p°drotJa “dela BOva katastrofa. Vse varnostne sile v «»ivu Temze so v pripravljenosti. !?ok* »tl! scvcrni prcdeI Kin*’s Lynoa v pokrajini Norfolk, je nastala nova raznoka t1Vlb 'se ; " reke H0USe' katere *ladina * 2Da*B° Bar«tla zaradt nove pame pc! Je Zem,Je * pod Todo; P°P*ave so zajele druge Cel "sl"* """ d''W”b *> “ f»W. v j«.. J* začelo prebivalstvo že zapuščati. v manj kot dveh urah spravili na varno. Prav tako Nleuwe.Tonge dobili ukaz, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi zapustijo * *re*ilaICi Va5i .............."—»».o uoo... u«az. naj o manjkajo vesti o usodi več tisočev ljudi. £ HTif DA-^’4- ~ °b 2110 ev Doni 3avdl> da je število ^SztlrT na Nizozemskem Kako na 12.69- ra(i*° v Sche-**sen v L J® položaj izredno u'de‘Tonge na otoku Wl»je iferflakk'ee. Sedanie *« Blor ? 3e tako. da bi ti tjvalom Vzdržati Pred novim W«Va nk n?orja-. Mnogo trupel ,tv° aim- ov'b *n prebival-f*lne n,.?. yež fizične in mo-lo iz v/f’ da bi jih potegni-, **» tat' °nzor ie grozovit. arnn,, 3e *e vedno velika {** uj ‘.med mestom Zierik-riven pristaniščem Bromver-“cliouv. aJužnem delu otoka Jjhko "’Duiveland. Jezovi bi . 1°žai »pu?3di vsak trenutek. *teba j. .» le poslabšal, ker je ?esrečen 2Prazniti številne po-*a javn,- ^ zadnjem trenut-5* *e pijj?’.. da ie nevarnost, k/Shorr, I30 tudi jezovi med ^eot -n- Hamstede delu otoka, -čii?0’ *evernem obalnem po]0jS° jezovi v zelo sla- ov 0J,”‘alu. Delo za utrditev j °V)r 5? bo ?dida0,v'ra močan veter, ki se —iai« sPr°žil novo nevihto *»daj ‘»JO delu države je za .. KottP-j'ai nespremenjen. J. rBica^damska trgovinska Jkozej, ,3e nocoj javila, da so ®*. a pristanišča dostop. dvo J Wa.lkeren so areti-* c°i *,°sebi> ker sta olenili. * od 18. ure do 7. zju-.'.Grsv»dli policijsko uro v .^»ltrL^deel zitradi številnih i»k&,',,8!)čP-e:rapušče. N*CbUi ki*? Policiia ima liej^, vsakogar, ki foi k° Uro .da cesti med po- , 'D ki ne bi poslu-... ,'-c5 ,fl * agentov. vfan žačpij lrai so v zgodnjih £lvalsfv0 i lzPraznjevati pre-*i »'and . ot°ka Schoutven-Pn]°iaj na' Kjer se je ponoči .azpolce , .s*abšal zaradi nove ». ‘Boji;',e nastala sinoči v !?ernem a ,Se' da je bilo na »■ *■ tega otoka pre. žrtev. Tudi na otoka Over- 2* «. Aeniti - i*eŽvkih’ žrtev' bi,° preC6j •tf^aIkanngbiejrkf °dha>3° Ovniki t ^ mzozem- )7KdeianamBk'a hel.kopterji na flen *EUnce k3er ceP’- 35 ,jih PošH°-‘ tifusu' ^ Pre-ež*le Poa]jej0 v notranjost ba'1 ‘n glavnt^f* sm°trno ure. bhr etalskem b so določili mIb Pri fl dPnnsču Valken. l^*J»jo letal^enu’ od koder ,.ciaia na n/Mv,o^ Šnh «olnota f? polna gumi- a na pomoč. Ve-° polna gumi-zdravil, živil in Ptatie 2 lnov loPKSltom svež in vre4 V »p°Pla‘vli ala sPu54a- *nVl3ana Področja. Pfit ,ni Jezo, onSe popuščajo Qsk°m vodeVed?° bo!j P"d C PopUstif- ,n bojijo se, da d&lf? alski P°Polnoma. Uti v*hjn r?ost v polnem W° Wu!r5nes zjutraj ob 10. Hi kfoždo • je oko]l 214 b« del ; 0 nad letališčem v z. ikh«; so čakala, da lahko Po dosedanjih vesteh je 300.000 oseb na Nizozemskem zgubilo vse imetje in 175.000 hektarov zemlje je voda poplavila. Velik odstotek živine je zgubljen. Nizozemski Rdeči krij je nocoj pozval prebivalstvo, naj za sedaj prekine s pošiljanjem oblačil in pohištva za žrtve poplav, ker razpolaga z zadostno količino za prvo silo. Toda še vedno primanjkujejo odeje, blazine, rjuhe in postelje. Namestnik posebnega predstavnika MSA v Evropi Anderson je odpotoval danes iz Pariza v Schipol, kjer se je se. stal z voditeljem misije MSA Hunterjem in z ameriškim poslanikom, da precenijo obseg škode, zato da se določi pomoč MSA. Švedska je poslala danes 25.000 vojaških odej. Švedski Rdeči križ je zbral za 50.000 ton oblek in drugega materiala. Neko belgijsko letalo je pripeljalo v Amsterdam 2.500 kg umijastih čevljev. Na nizozemsko poslaništvo v Bruslju še vedno prihajajo velike količine oblek, živil, odej in pohištva. Francoski Rdeči križ je sporočil, da je dobil številne ponudbe od oseb, da sprejmejo otroke, ki so ostali brez strehe in staršev. Dunajska občina ie začela zbiranje denarnih prispevkov in je sama podarila pol milijona šilingov,- Avstralska vlada bo jutri razpravljala o poši-ljatvi pomoči Veliki Britaniji. V vseh velikih in malih središčih Kanade zbirajo prispevke za evropske ponesrečence, V Švici so do sedaj nabrali okoli milijon frankov, švicarski zvezni, svet pa je izročil Rdečemu križu 100.000 frankov. Pomoč zbirajo tudi ‘po vsej Italiji in v številnih drugih državah. LONDON. 4. — Britanski no. tranji minister Fyfe je danes v spodnji zbornici izjavil, da so do sedaj uradno ugotovili, da je pri poplavah zgubilo živ. ljenje 242 oseb. Za sedaj pa ni mogoče dati poročil o številu pogrešanih. Minister je tudi sporočil, da morajo biti pri pravljeni na možnost novih poplav v nekaterih predelih, ko se bodo 14. februarja začele visoke plime. Dodal je, da je škoda tako obsežna, da ne bo mogoče izvesti vseh popravil do tedaj. Ob obali južnovzhodnih predelov pa nadaljujejo vojaki in prostovoljci s popravili jezov in obalnih zaščitnih naprav. Medtem trdijo, da ni mogoče izključiti novega vala slabega vremena, kar bi položaj znova poslabšalo. V pokrajini Norfolk, ki je bila že hudo prizadeta, se bojijo. da bo reka House poruši, la nasipe. 35.000 oseb, ki biva v bližini izliva reke, je neposredno v nevarnosti. Obla‘sti so pripravile izredne ukrepe. Letalstvo in vojska so v pripravljenosti, družine pa so po. zvali, naj pošljejo danes ponoči otroke v King’s Lynn, ■Na otoku Canvey ob izlivu reke Temze se zdi. da1- se zno. va začenja življenje. Razpoke v ježih in nasipih so začasno zamašili in voda se polagoma odteka. Upajo, da bodo čez de. vet dni jezi dovolj utrjeni, da bodo lahko prenesli naval no. vih plim. Vzpostavili sp dobav, ljanje električnega toka in prva tovarna je že začela delo-vati. Trgovci že znova dobivajo blago. Medtem dela prava vojska vojakov in prostovoljcev ob ,v'»iA'*a°jtpi Obali .pr; utrjevanju nasipov in jezov in nadaljuje se iskanje žrtev Na vseh prizadetih področjih sodeluje 1500 prostovoljcev pri črpanju vo-de s 350 črpalkami, zato da ko likor mogoče hitro posušijo poplavljeno zemljo, Zato da se prepreči se večja škoda Na poplavljenih področjih prihaja do ganljivih prizorov, okupina prostovoljcev ki je s čolnom iskala ponesrečence ie našla otroka, starega osem tednov, ki je spal zibelki, ta pa je plavala po vodi in se ustavila pod obokom neke hiše. V hiši so našli truplo očeta, mati pa je izginila. V neki drugi poplavljeni hiši so našli na visoki mizi 70-letno starko, ki je od nedelje zjutraj čepela na mizi in čakala na rešitev. Na Temzi so opazili leseno de-sko, katere se je krčevito oprijemalo 15 mačk. Kakor je znano, so laburisti včeraj v spodnji zbornici obtožili konservativno vlado, da je sabotirala zaščitna dela ob obali. Notranji minister Fyte je izjavil, da bo proučil potrebne ukrepe. Opozicija je odločno protestirala proti kon. servativcem. Laburistični vo-ditelj Morrison je pozval vla-do, naj takoj razveljavi okrož. nico, ki so jo junija poslali občinskim svetom obalnih mest, s katero se dajejo navodila, naj se zmanjša ritem dela pri utrjevanju jezov, zato da se prihrani material, iz Walbers-wicka v pokrajini Suffolk so poslali krajevnemu poslancu resolucijo, s katero se obsoja nemarnost prizadetega mini. strstva glede opozorila pred nevihtami in plimami. Resolucija poudarja, da bi bili lahko pravočasno opozorili prebival stvo na nevarnost vsaj štiri ure pred katastrofo in bi s tem preprečili človeške žrtve. Danes javlja konservativni list «DaiIy Mail» o načrtih za zgraditev velikega jeza dolge, ga 400 km, ki bo ščitil vzhodno angleško obalo. Skoda, ki so jo povzročile poplave v Belgiji, se ceni na tri milijarde belgijskih frankov. V Ostendi se bojijo sedaj sirjenja kužnih bolezni Obla. St.i podvzemajo stroge 'ukrepe in uničujejo pokvarjena živita ter pokončujejo vodne mi. ši. ki so se razpasle po mestu. Vstop v mesto je prepovedan vsakomur, ki nima nič opraviti pri reševalnem delu in ki običaino ne stanuje v mestu. Pristanišče pa že zopet redno posluje. Neki občinski svetovalec je izjavil, da bo Ostenda do prihodnjega julija ponovno veliko poletpo turistično središče tanijo in Holtndsko Telegram britanski kraljici se glasi; «Ob hudi nesreči, ki je zadela Veliko Britanijo, želim vašemu veličanstvu in vašemu ljudstvu izraziti svojo globoko sožalje ter sožalje jugoslovanskih narodov* V brzojavki holandski kraljici pa je rečeno: «Globoko zadet od velike nesreče, ki je zadela Holandsko, izražam vašemu veličanstvu in holandskemu ljudstvu v mojem in v imenu vseh jugoslovanskih narodov najgloblje sožalje*. RAZPRAVA O ZLOČINSKEM ATENTATU PRED GORIŠKIM OBČINSKIM SVETOM Svetovalci DFS fcasraorara/e a; Lepim ^ besedam goriškega župana o formalni obsodbi atentata morajo slediti energični ukrepi, predvsem pa prenehanje politike nestrpnosti in protislovenskega hujskanja njegove stranke, sicer se bodo zločini ponavljali dalje, kot so se doslej! GORICA, 4. — Zaradi pone-deljskega bombnega atentata na siovensko šolo v Ulici Ran-daceio in hinavskega poročanja šovinističnega italijanskega tiska o dogodku, je bilo zanimanje goriškega prebivalstva za današnjo sejo goriškega občinskega sveta zelo veliko, ker so vsi pričakovali odločne izjave in obsodbe slovenskih občinskih svetovalcev kakor tudi novo jezuitsko zavijanje resnice s strani goriškega župana in svetovalcev klerofašistične večine. Svetovalec Demokratične fronte Slovencev tov. Bogomil Pavlin je v svojem odločnem govoru zahteval, naj občinski svet sprejme protestno resolucijo kot obsodbo bombnega terorističnega atentata na slovensko šolo in izvoli ig vrst svetovalcev veččlansko delegacijo, ki bo odšla h goriškemu prefektu De Zerbiju in mu izročila protestno resolucijo. Svetovalec Demokratične fronte Slovencev tov. Dabko Šuli- goj pa je goriškemu županu dr. Bemardisu poslal sledeče pismeno vprašanje; «Glede na dejstvo, da se je v tem občinskem svetu večkrat poudarjalo enakopravno in pravično ravnanje s slovensko narodno manjšino in predvsem s slovenskimi šolami; upoštevajoč moralni vpliv, ki ga imajo take obsodbe vredna dejanja na učence in njihove starše, ki so se prestrašili in istega dne prišli iz okolice v Gorico, ker so bili zaskrbljeni DULIiESOVI LONDONSKI RAZ80V0KI v znamenju povečane nevarnosti v Azili Zaupni razgovori med Dullesom, Churchillom in Edenom - Ameriški zunanji minister zatrjuje, da bodo Združene države Amerike „rav-nale z vso previdnostjo" - Vznemirjenje v svetovnem javnem mnenju WASHlNGTON. 4. — Bela hiša. se je danes zagrnila i> absoluten molk glede Eisenhowerjeve{/a ukaza o preklicu pomorske blokade Formoze. Uradni predstavnik Hagerty je izjavil, da nima enobene vestin o navodilu sedmi floti in da bo dal ta odgovor vsakomur, ki ga bo še o tem kaj izpraševal. Eisenhowerjev ukrep z večjim sli manjšim zadovoljstvom sprejeli samo v Washingtonu, Madridu. Taipehu (glavno mesto Formoze in v Manili (Fi-lipini). Drugod se reakcije gibljejo med rezerviranostjo in odločnim nasprotovanjem. Španski listi so Eisenhovver- LONDON, 4. — Obisk ame- don.da bi govoril z Angleži o riškega zunanjega ministra j odnosih med Londonom in ev- Fosterja Dullesa in novega j ropsko skupnostjo. V svojem ;3ey sklep_ pozdravili, zlasti pa ravnatelja MSA Harolda Stas-j prvem govoru po radiu takoj' sena v Londonu je dobil po-j po prevzemu funkcije zunanje- sebno važnost, po objavi Eisen-hovverjevega sklepa, da bo ukinil nevtralizacijo Formoze, in po včerajšnjih Edenovih izjavah, da se angleški vladi zdi ta ukrep nevaren. Danes se je Dulles sestal s predsednikom angleške vlade Winstonom Churchillom. Razgovoru, ki mu je sledilo kosilo, sta prisostvovala samo še angleški zunanji minister Eden in ravnatelj Me • Stassen. ielc j kasneje se je razgovorom pri-| družil tudi angleški finančni I minister Butler. j Kot pravijo v dobro obveščenih krogih, je Dulles razlo žil Churchillu nnujnost«, da JšDA «razjasnijo» mrtve točke na Daljnem vzhodu in to Sožalje maršala lila BRIONI. 4. — Predsednik republike maršal Tito je poslal angleški kraljici Elizabeti; *'?e Slede na angleško oklevali in holandski kraljici Julija- ”3es- v Londonu so dobili vtis, »i v lotiia z drugačnimi nameni. Dulles je namreč prišel v Lon- sožalje ob veliki katastrofalni nesreči ki je zadela Veliko Bri- RAZGOVORI K. POPOVIC-STEFAMOPlIT.nS Dano* j« grški »aanji minister gost predsednika repnblik. maršala Tite n. Brionik «Vazne|se |e realna esebma sndelnvania kat termalni pakte, je poudaril K. Popariš Maršal Tito povabljen na obisk v Turčijo BEOGRAD, 4. — Agencija Tanjug poroča, da je vodja turške parlamentarne delegacije, ki je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, med svojim obiskom na Brionih v imenu predsednika republike Turčije Bajarja povabil predsednika republike maršala Tita, naj obišče Turčijo. Maršal Tito se Je za povabilo zahvalil in izjavil, da se mu bo odzval, čim mu bodo možnosti dovoljevale. »o L r 3® letališče pol. *vtr#'aio č,Sa druS» letala, ki ktectOtiv Pa .Pomoč, iz raznih H. * ,r-'lv pa bodo pri-HimNa letMišču v Valken-»toJ, ne vsakovrstnih Var !■ d„ med poplavljenimi -ki-0 Uns Ud’3° Pomoč in od-j-u^POnesrečence, letala pa ^alkHiia,!* a: vodo, zdravila 'h čnl e Čolne JU«a snnn ®v»T.'čoln^e čolne- Nad 2000 hov sodeluje pri re- * (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Danes popoldne je bil v državnem tajništvu za zunanje zadeve prvi sestanek državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom. V uradnem poročilu je rečeno, da so med razgovori, ki so potekali v ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja, izmenjali mišljenja o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Nocoj je grški zunanji mini-nister Stefanopulos odpotoval s svojim spremstvom na Brio- Državni sekretar Koča Popovič je na čast dr. Stefano-pulosu priredil nocoj v prostorih zveznega izvršnega sveta svečan sprejem. Sprejema so se udeležili podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič in Moša Pijade, predsednik zveznega sveta ljudske skupščine Vladimir Simič in drugi jugoslovanski državniki in člani diplomatskega zbora. Koča Popovič je priredil danes tudi svečano kosilo na Čast grškemu zunanjemu ministru. Kosila so se udeležili ne, kjer ga bo sprejel predsed- vsi člani spremstva, podpred-nik republike maršal Tito. I sednik jugoslovanskega zvez- . ANGLIJI. — Majhen čoln prevaža »nv* avtomobile, id „„ nat0 odvažajo ? zb Sl na otoku Canvey na tovorne zbirališča za begunce. nega sveta Moša Pijade, številni elani izvršnega sveta ter druge visoke politične osebnosti. V Zdravljici grškemu gostu je Koča Popovič poudaril globoko razumevanje in zaupanje v skupno sodelovanje Grčije in Jugoslavije za ohranitev miru in neodvisnosti na Balkanu in v svetu. «Dejstvo, da grozi ista nevarnost od istega napadalca, nam narekuje, da si prizadevamo s skupnimi močmi zavarovati neodvisnost vp®lovitost naših držav. Ti naši_ napori so usmerjeni izključno v ohranitev naše svobode in neodvisnosti. Xi napori ne ogrožajo neodvisnosti nikogar niso pa v prilog tistim silam in tistim krogom, ki kujejo agresivne načrte Proti nam. Nedvomno je, je nadaljeval Popovič, da bomo v nadaljevanju prijateljstva našli ustrezne oblike za uspešno sodelovanje in sporazume-vanje, kar nam bo najučinkoviteje sluzilo za zaščito naših narodnih interesov m miru na Balkanu ter v Evropi. Naši dr-zavni voditelji so čestokrat poudarjali, da je mnogo važnejša realna vsebina sodelovanja kakor pa formalni pakt». V odgovoru na zdravico je grški zunanji minister izrazil svojo toplo zahvalo za prisrčni sprejem in gostoljubnost, na katero je naletel v Jugoslaviji. «Priložnost, da se lahko seznanim z vašo državo in da stopim v osebni stik z njenim vodstvom, a še posebno z njenim voditeljem maršalom Titom, vse to predstavlja novo etapo v srečnem razvoju odnosov med našima dvema državama*, je poudaril Stefanopulos. tV medsebojnem sodelovanju smo dosegli precejšnje rezultate, ki stremijo za ohranitvijo svobode, neodvisnosti in integritete naših držav. Mi se zavedamo, da nam grozi ista nevarnost. Zaveda-mo se tudi, da moramo s skupnimi napori zagotoviti o-brarabo svojih dežel. Upamo, da bodo pri tem sodelovali ysl, narodi, ki jih vodita isti auh m razpoloženje kot nas. Napori Jugoslavije, Turčije .n Grčije za ohranitev neodvisnosti in miru na Balkanu - je zaključil Stefanopulos, ____ so naleteli na veliko zanimanje m popolno razumevanje Grški zunanji minister STEFANOPULOS vseh svobodoljubnih narodov, ki iskreno želijo, in v to sem prepričan, uspeh našim prizadevanjem za obrambo miru v svetu, a še posebno na tem področju, za obrambo katerega smo odgovorni mi*. Vsi atenski listi prinašajo poročila svojih dopisnikov iz Beograda, v katerih poudarjajo, da so jugoslovanski uradni krogi, tisk in ljudstvo priredili zunanjemu ministru Stefa-nopulosu prisrčen sprejem tako na meji kakor v Skoplju v Beogradu. Listi posebno poudarjajo zelo prijateljsko ozračje, v katerem je bil pričakan grški minister. Listi poleg tega prinašajo tudi komentarje o začetku razgovorov Bled grškimi in jugoslovanskimi funkcionarji. Poluradni «Messager d’Athe-ne» piše, da grško javno mnenje spremlja z največjim zanimanjem in zaupanjem grško - jugoslovanske razgovore v Beogradu. Ti razgovori, pra- vi ust, bodo lahko samo uspeš-ni- Pva naroda lahko mnogo služita stvari miru in varnosti v svetu. List «Atinaiki» pa pravi, da so se grški in jugoslovanski razgovori vršili v zelo optimističnem ozračju. List sodi, da bodo razgovori dosegli popolno soglasje glede sklenitve regionalne trojne zveze. a. a ga ministra je Dulles nakazal ameriško željo, da se tudi Anglija pridruži evropski vojski in ostalim oblikam združevanja med nekaterimi deželami Zahodne Evrope. Na drugi strani se zdi, da je Churchill želel usmeriti razgovore predvsem na Daljni vzhod, kjer se je bati spremembe položaja. Churchill je po mnenju dobro obveščenih krogov poudaril angleško željo, da se vojna v Aziji ne razširi zaradi ((prenagljenih akcij* Cangkajškovih sil. Zdi se, da je Dulles odgovoril, da nameravajo ZDA delovati z vso previdnostjo, da pa je sklep o Formozi zahtevalo tudi ameriško javno mnenje. V Londonu sodijo, da je Ei" senhower svoj namen, da prekliče nevtralizacijo Formoze, sporočil Churchillu že med njunim razgovorom v Ameriki, ko še ni nastopil predsedniške službe. Čeprav je Churchill izredno rezerviran glede svojih ameriških razgovorov, se zdi, da njegovi ugovori pri Eisenhowerju niso nič zalegli. Po povratku v London je Churchill, kot trdijo, takoj obvestil Foreign Office, naj pripravi odgovor za primer, da bo iz VVashingtona uradno obveščen. Tako se je zgodilOj da je angleško zunanje ministrstvo izrazilo svoje negativno stališče do denevtralizacije Formoze niti 24 ur po prejemu ameriškega obvestila. S tem je hotel Churchill, kot kaže, pomiriti ostro reakcijo laburistov v spodnji zbornici, ki pa kljub temu ni izostala in bo verjetno dosegla višek jutri med napovedano diskusijo o Daljnem vzhodu. Predpoldne so se sestali ločeno Eden in Foster Dulles ter Harold Stassen in Butler. Zatrjujejo, da je Butler prikazal Stassenu gospodarski položaj Velike Britanije in potrebo po pomoči, ki jo bo Anglija potrebovala v finančnem letu 1953-54. Zlasti se je pa ustavil pri vprašanju inozemskih plačil, pri čemer je poudaril da se je poiožaj v zadnjem casu sicer nekoliko zboljšal, da pa še vedno ne omogoča ohranitve ali celo povečanja zahodnega oborožitvenega napora brez ameriške pomoči. V dobro obveščenih krogih sodijo, da je zelo malo verjetno, da bi Dulles povabil Edena in Butler j a, naj obišča-ta ZDA. O vprašanju tega povabi.« se baje pogajajo po normalni diplomatski poti iv Washingtonu. Včeraj pa je list ((Financial Times* objavil poročilo svojega dopisnika iz Washingtona. ki trdi, da se zdi ameriški vladi ta obisk »prezgoden*. Dulles in Eden pa sta razpravljala o zavlačevanju uresničevanja načrtov za evropsko vojsko in o vprašanjih v zvezi z ratifikacijo te pogodbe. Eden je potrdil, da se Anglija noče pridružiti tej pobudi v celoti, da pa namerava nuditi evropski obrambni skupnosti vso podporo. Vendar so razgovori o vprašanjih. zaradi katerih sta Dulles in Stassen pravzaprav prišla v Evropo, stopili v ozadje za vprašanjem Formoze. Zlasti pa se na to vprašanje u-smerja vsa pozornost javnega mnenja, ki je v Angliji prav tako vznemirjeno kot skoraj povsod po svetu. Iz pregleda prvih reakcij tiska na Eisen-howerjev sklep in na včerajšnji Edenov prikaz angleškega stališča je razvidno, da je možnost razširitve spopada na Daljnem vzhodu povzročila vznemirjenost in bojazen skoraj v vsej Evropi in v velikem delu ostalega sveta. Kot je mogoče doslej ugotoviti, so falangistično glasilo «Arriba», ki pravi, da «ni znano, ali pomeni Eisenhowerjev program mir ali vojno*, da pa je vsekakor «začetek nove in bolj pozitivne zunanje 'politike*. Ukrep pozdravlja tudi španski monarhistični list «ABC». Neugodne reakcije so se pojavile celo v Italiji, kjer tisk, ki je blizu vladi, sicer redno hvali skoraj vsak ameriški ukrep, V Franciji piše list «Aurore», da bi moraii biti sklepi o Koreji ((mednarodna stvar, glede katere Amerika sama ne bi smela prevzeti odgovornosti. Koalicija zahodnih velesil ne more biti uspešna brez posvetovanj. zlasti pa kadar gre za tako resna vprašanja*. Pekinški radio je prenašal danes govor kitajskega ministrskega predsednika Cuenla-ja. ki je govoril pred ((ljud- skim posvetovalnim svetom*. Cuenlaj je dejal, da pomeni Eisenhowerjev sklep nevarnost razširitve spopadov in zahteval takojšnjo prekinitev ognja na Koreji. Cuenlaj je nato pozval Kitajsko k večji mobilizaciji, povečanju proizvodnje in okrepitvi gospodarstva, da bi se lahko «upirali Ameriki in pomagali Koreji*. Zaključil je, da je treba »brezpogojno obnoviti* pogajanja v Pan Mun Jomu, da pa je Kitajska pripravljena nadaljevati borbo če ZDA nimajo namena obnoviti pogajanja ali želijo razširitev korejskeka spopada. V Washingtonu pa je demokratični senator Fulbright predlagal, naj dajo ZDA Cang-kajSku na razpolago letala, da bi lahko bombardiral prometne zveze na Kitajskem naspro- jemljiv sporazum. Egiptovski zunanji minister je poslal bri. tanskemu zunanjemu ministru zagotovilo, da je namen egiptovske vlade doseči ureditev z razgovori. Niti grožnja s silo niti uporaba sile ne bi dosegla ničesar in samo ovirala dosego ciljev obeh držav*. Kje je b žaške ladjedelnice so dobile to naročilo na mednarodnem natečaju, ker so ponudile najboljše pogoje. Obvestilo lastnikom zemljišč v coni B Kmečka zveza v Trstu obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da so se s 1. februarjem t. I. pričele izdajati nove dvolastniške knjižice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Fllzi 10- Osvobodilna fronta SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF Danes, v Četrtek 5. t. m., ob 19.30 bo seja izvršnega odbora OF v Ul. R. Manna 29. SEKTOR SV. JAKOB Sestanek odbora sektorja Sv. Jakob bo danes, dne 5. t. m., ob 20. uri v običajnih prostorih. OB URADNIH POOATKIH 0 LADJEVJU IN PROMETU RAZNIH PRISTANIŠČ DISKRIMINACIJA PROTI TRSTU glede dodeljevanja ladjevja Ob enakem tovornem prometu imajo Benetke trikrat več ladij, Genova pa ob niti enkrat večjem prometu kar dvajsetkrat več V novem conskem proračunu za prvo polletje 1953 je nakazanih tudi precej sredstev za gradnjo ladij v tržaških ladjedelnicah in med drugim tudi fondi za zgraditev dveh ladij za Tržaški Lloyd. Ti dve v Trstu zgrajeni ladji bosta po dolgih letih ostali v domačem pristanišču in ne bosta, kot so vse do sedaj zgrajene ladje, odpluli na poslovilno vožnjo v Genovo. To je skromen uspeh, saj bo imel Trst konec 1954. leta dve novi moderni tovorni ladji S tem pa še zdaleka ne bo rešeno vprašanje tržaškega pomorstva in do tržaško pristanišče ostalo v bistvu ravno tako slabo oskrbovano z ladjevjem, kot je že vsa povojna leta. Rešitev tržaškega pomorstva je edino v pravični in gospodarsko upravičeni razdelitvi ladjevja med različna pristanišča. Uradni podatki o ladjevju in prometu raznih pristanišč nam zgornjo trditev potrjujejo. Oglejmo si najprej, kako so razdeljene tovorne ladje, ki so najvažnejše. V Trstu je vpisanih 54-529 ton tovornih ladij, v Benetkah 159.028 ton, v Genovi 985.425 ton. v Neaplju 257.947 ton in končno v Rimu, ki nima niti MATERE, PAZITE NA SVOJE OTROKE Dveletni otrok bi kmalu postal žrtev prometne nesreče K sreči m po zas ugi prisebnosti šoferja bo ma ček okreval v enem tednu Včeraj popoldne se je pripe. ila na Cesti del Friuii nesre- :a, ki pa na srečo ni zahtevala imrtne žrtve. Dve leti star Valter Contri iz Ul. Bonafata 10 je bil doma in ker mu star- 11 niso v tistem trenutku po-ivečali posebne pozornosti, je idprl vrata in stopil na ulico 7 bližini Rumene hiše. Ko se e tako motovilil okrog, je iz Drsta privozil avto, ki ga je ;ofiral 22-letni Giovanni Volpi z Nabrežine 144. Vozač je pre. oozno zapazil otroka, vendar e kljub temu takoj zavrl in ib vso moč zavil na levo stran, cajti otrok je prav v tistem renutku hotel prekoračiti ce-ito in se je skorajda zaletel v ivto. Ob sunku je Contri pa-iel na tla, šofer pa je skočil z avta in otroka pobral. Očividci so poklicali mater, ki je 5 otrokom v naročju stopila j avto, ki Je vse skupaj odpeljal v splošno bolnišnico, Ma-ega ranjenca so sprejeli na 1. kirurškem oddelku, kjer bo za. radi poškodb na obrazu moral ostati od 7 do 8 dni. Matere, pazite na svoje otro. Zaradi hazarda zaprta gostilna Od 2. februarja do 2. marca zaprta gostilna na Ul. Ro-agna 30, katere lastnik je ne-Rafael Bavčar. Ukaz o za- tju gostilne je izdala golici- uju, m ------- * in sicer zaradi tega, ker je itnik v gostilni toleriral ha-rdne igre. Kamen na glavo z avtom Rdečega križa so čeraj ob 15. uri pripeljali v ploino bolnišnico 37-letnega Itanislava Ugrina iz Ceste del 'riuli 213, katerega je službu-oči zdravnik po pregledu od-ioslal na opazovalni oddelek. Jgrin je bil namreč poškodo-*an po glavi in se bo mural :aradi poškodb zdraviti od 6 lo 8 dni, seveda če ne bodo lastopile komplikacije Ranjenec je ob svojem pri-lodu v bolnišnico izjavil, da e delal v tri metre globoki lami, in sicer v predoru na Se-renem trgu. Ko je hotel Jamo ie nekoliko poglobiti, se je iz zgornjega dela nenadoma utrgal velik kamen in ga zadel v glavo: Ker Je krvavel, so takoj poklicali avto RK, ki ga je od. peljal v bolnišnico. Iz avta ukradli aktovko Ker ni 41-letni Giordano Ve-dova zaprl vrat svoje »Aprilie« s ključi, so to okoliščino izkoristili tatovi, ki so iz omenjenega avta ukradli aktovko z raznimi dokumenti in čekovno knjižico banke «Credito Ita-lianou. Vedova je namreč pustil svoj avto v Ul. E. Toti in stopil v neko skladišče po o-pravkih, ko pa se je vrnil, ni bilo aktovke nikjer več. Ni mu preostalo drugega, kot da Je sel na policijo in prijavil tatvino, pri jemer je navedel, da trpi 10.000 lir škode lastnega pristanišča, 136.038 ton. Ce upoštevamo tovorni promet vseh omenjenih pristanišč in ga primerjamo s tržaškim, ugotovimo, da imajo Benet.e trikrat veg ladij kot Trst, tovorni promet pa je skoro enak, Genova ima ladij skoraj dvajsetkrat več', promet pa ni niti enkrat večji in končno ima Neapelj petkrat več ladij, njegov promet pa je v primerjavi s tržaškim samo za 150 odstotkov višji. Diskriminacija proti Trstu je očitna in je ne more nihče zanikati. Zanimivo pa je, da ni zapostavljen samo Trst temveč tudi vsa ostala pristanišča, ker je pač Genova velika riba ki živi na račun malih. Tako ima Genova sedemkrat več ladij kot Benetke, prometa pa samo dvakrat več Promet Neaplja je samo za ne. kg j malega manjši kot,promet Genove, ladij pa ima severno pristanišče štirikrat več. Razdelitev tovornih ladij nas prepričuje, da se v Italiji vse dela v korist velikih monopolistov, ki prevladujejo v Genovi in deloma tudi finančnih «veleumov», ki gospodari' jo v Rimu. Kako bi si tudi drugače mogli razlagati rimski pomorski register, ko Je vendar Rim mesto na suhem, brez morja, če ne s koristmi velikih finančnih skupin. Isto sliko kot pri tovornih ladjah dobimo pri potniških in mešanih. Razlika je samo v tem, da se primerjave za Trst skoraj ne splača delati, ker je v Trstu vpisanih komaj 9.664 ton potniškega ladjevja, kar zadostuje za obalno plovbo z «Vettor Pisani«, »Italo« in sličnimi starimi barkami. O veliki prekomorski plovbi v takih pogojih v Trstu sploh ni govora. Razlike pa so tudi pri tovrstnem ladjevju vnovič v korist Genove Tako ima Genova na primer 2,6-krat več potniškega ladjevja kot Neapelj. Potnikov pa gre skosi Genovo le za 20 odst. več. Skoraj ni treba poudarjati, da ima tudi večni Rim lepo potniško brodov-Je, ki znaša kar 60 tisoč' ton. Ce potniško ladjevje Trsta ne zanima preveč ker ni naravnih pogojev za razvoj potniškega pomorskega prometa, je pa naše mesto toliko bolj zainteresirano na petrolejskih ladjah V tržaškem pomorskem registru je vpisanih komaj 3.678 ton petrolejskega ladjevja; pet manjših petrolejskih ladij izmed katerih samo ena preseže 500 ton in 1.303-tonska petrolejska ladja «Zaule» zgraje- na 1919 leta. Promet z 'mineralnimi olji se v Trstu vedno bolj razvija, saj sta čistilnici «Aquila» in «Esso» skoro edini podjetji, ki še nista zabeležili nobene krize in dvigata proizvodnjo iz leta v leto, tako da po uradnih italijanskih trditvah pokrivata velik del italijanskih potreb po bencinu in ostalih izdelkih iz mineralnih olj. V Trst ne vozijo mineralnih olj tržaške ladje, s tržaškimi mornarji. Ta promet so prevzele ladje z apeninskega polotoka, pri čemer seveda dobro služijo. Trst ima bednih 3.678 ton petrolejskega ladjevja zato pa ima Genova tudi tri večino 429.284 ton petrolejskega ladjevja, Benetke 67.348 ton, Neapelj 64.714 ton in seveda tudi Rim 92.981 ton Nepravilna razdelitev ladjevja med razna pristanišča je na dlani. Ce že. Italija v Trstu gospodari, bi mu morala nuditi vsaj toliko, kolikor nudi Genovi, Benetkam, Neaplju in Rimu. Zahteva po pravični razdelitvi brodovja je utemeljena in bi uresničitev te zahteve največ pripomogla k rešitvi neštetih perečih gospodarskih in socialnih vprašanj in odstranitvi bede v našem mestu. TUDI V TRSTU JE V POLNEM TEKU (,z jobos^vshsks COHE sto) ODsezna AKCIJA ZA POMOČ ŽRTVAM poplav v severozahodni Evropi Ponesrečenci potrebujejo predvsem obleke, odeje ia zdravila - Tržaška krvna banka bo pos ala kri in svoje zdravnike Strašna elementarna nesreča, ki je zadela velike predele Holandske, Belgije in V. Britanije in ki je zahtevala že doslej nekaj tisoč mrtvh in pogrešanih ter spravila ob vse več stotisoč nesrečnih ljudi, je močno odjeknila po vsem kulturnem svetu. Po skoraj vseh evropskih državah so se začele akcije za pomoč prizadetim, od vseh strani prihajajo solidarnostni izrazi sočutja z nesrečnim ljudstvom prizadetih pokrajin. Tudi naše mesto, ki je vedno potrdilo svoj globoki človečanski čut, kadar je šlo za pomoč trpečim ljudem, se je spontano pridružilo tudi tej splošni akciji v prid žrtev katastrofalnih poplav v severozahodni Evropi. Poleg izrazov sočustvovanja in solidarnosti s prizadetimi, ki so jih sporočili tržaški civilni predstavniki v imenu prebivalstva, se je v Trstu začelo tudi zbiranje materialnih sredstev, predvsem oblačil, odej. zdravil in denarja, ki bodo odposlana v prizadete kraje. Glavni zbiralni centri so pri raznih postajah Rdečega križa, v teku pa je tudi nabiralna akcija na pobudo tržaškega radia, ki je do včeraj zvečer dosegla vsoto 250.000 lir. Ker so iz prizadetih krajev sporočili v svet, da zdravstveni centri nujno potrebujejo kri, je \ čeraj Tržaška krvna banka sklenila, da bo tudi ona poslala kri. Ker pa so njene krvne rezerve trenutno izčrpane, se obrača na vse tržaške krvodajalce, da se čim prej zglase na njenem sedežu ter darujejo kri, ki bo lahko rešila življenje številnim žrtvam strašne elementarne nesreče. Tržaška krvna banka bo poslala, če bo potrebno, na Holandsko tudi svoje zdravnike. Ko tudi mi vabimo prebivalstvo, da se po svojih močeh odzove klicu človečanske nesti in pokaže svojo globoko socialno zavest, pa ne moremo mimo dejstva, da skuSajo tudi iz te, zgolj humane in vzvišene akcije, nekateri kovati politični kapital., Mislimo predvsem na župana Bartoli* ja. ki pošilja v svet tako sestavljene brzojavke, da se ni mogoče otresti vtisa, da jih je poslal žrtvam poplav samo zato, da je lahko v njih obesil na relikt zvon svoj italijanski iredentizem. simbolični začatek dokumentarnemu filmu, katerega bo snemalo osebje krvne banke, s pomočjo aparature kinematografskega odseka predsedstva cone. Film, ki bo gotov približno v dveh mesecih, bo prikazoval zgodbo majhne deklice, ki ji rešijo življenje s krvjo, hranjeno v posebnih steklenicah krvne banke, katero so prostovoljno darovali Tržačani sami. Film ima namen prikazati delovanje krvne banke, ki si je s svojim res požrtvovalnim delom v korist vsega prebivalstva, pridobila spoštovanje in ugled pri nas in v svetu ter pripraviti prebivalstvo, da bi se pozivom te v čim večjem številu odzivalo. Krvna banka, ki deluje v majhnih in neprimernih prostorih glavne bolnice, je od svoje ustanovitve dalje že v mnogočem razširila svoje delovno področje; v zadnjem času si je nabavila poseben aparat, s katerim ji bo omogočeno izločiti iz krvi posebne ploščice, kar bo za preprečitev raznih večjih krvavitev izredne važnosti. Prof. Lang, ki vodi že od začetka krvno banko in ki je tudi na včerajšnji konferenci v kratkih besedah obrazložil delovanje te banke, je poudaril, da je uspeh njenega delovanja odvisen predvsem od razumevanja Tržačanov. Pogreb matere slovenskega mučenika Film o delovanju tržaške krvne banke Kratka tiskovna konferenca šefa krvne banke prof. Langa Vodstvo tržaške krvne banke je imelo sinoči kratko tiskovno konferenco, povezano z obiskom conskega predsednika dr. Palutana. ki je dal iluoragraisHa akciia v KODrskem okraju Pregledani bodo vsi prebivalci stari nad 15 let Danes se je v koprskem o-kraju začelo množično rentgensko slikanje, ki bo trajalo do 12. marca, To delo bosta opravljali dve fluorografski ekipi iz zdravilišča za tuberkulozne bolnike na Golniku. Prva ekipa bo rentgensko slikala s stabilnim aparatom po mestih in večjih centrih, druga, potujoča ekipa, pa po vaseh in zaselkih. Pregledani bodo vsi prebivalci od 15. leta dalje. Po dosedanjih podatkih občinskih ljudskih odborov pride v poštev za slikanje skoraj 30.000 ljudi. V zvezi s to akcijo so bila po nekaterih vaseh že zdravniška predavanja. Sinoči pa je o tem predaval v Kopru tudi dr. Ferfoglia. Prav tako pa pošiljajo občinski ljudski odbori vsem prebivalcem pozive, da ne bo izostal nihče od tega, za splošno zdravstvo tako važnega pregleda. Seveda je rentgensko slikanje brezplačno. Ta zdravstvena akcija, pri kateri sodelujejo poleg ekip z Golnika tudi domači strokovnjaki. bo stala več milijonov dinarjev. Italija naj vrne odnesene ;qodovmske spomen ke Predstavniki Zgodovinskega društva iz Kopra so včeraj izročili Vojaški upravi ILA spomenico, v kateri ugotavljajo, da so italijanski oblastniki s privoljenjem nemških okupatorjev odnesli v 1. od 1941 do 1944 v Italijo bogate koprske arhive in razne kulturne ter zgodovinske spomenike. V spomenici poudarjajo, da je po vseh mednarodnih pravnih predpisih edini pravni lastnik teh predmetov mesto Koper in prosijo Vojaško upravo JLA naj se odločno zavzame pri italijanski vladi, da bo vrnila nezakonito prisvojeno lastnino mesta Kopra. Včeraj popoldne smo spremi. Li li na zadnji poti tov. Lucijo Škamperle, mater našega mučenika Slavka Skamperla, Spominu zavedne slovenske žene So se razen sorodnikov, znancev in velikega števila Sveto-ivančanov poklonili tudi zastopniki Zveze primorskih partizanov in Antifašistične slo-vansko-italijanske ženske zveze. Užaloščenemu soprogu Antonu, in ostalim sorodnikom izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje. IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Jubilej v Delavskih zadrugah Sinoči so na sedežu Delavskih zadrug praznovali 40 let dela Marcella Tomasija, sedanjega nadzornika zadružnih prodajaln. Slavnosti so se udeležili predstavniki nadzornega odbora, ravnateljstva in seveda vsi kolegi. Jubilantu so navzoči čestitali k uspešnemu delu ter mu poleg voščil za bodočnost poklo. nili več praktičnih daril. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 20.30 II. predstava o-pere «La Medium« in »Amelia al ballo« z istimi igralci kot pri pre- mierl, V soboto ob 20.30 premiera Ponchiellijeve opere «La Giocon-da». Danes zjutraj bodo v gledališki blagajni pričeli s prodajo vstopnic za edini koncert znamenitega pianista Jose Iturbija, ki bo v ponedeljek ob 21. uri. S H P Z priredi v nedeljo 8. t. m. ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: Slavnostni govor dr- Bartol Vladimirja. • Podelitev Prešernovih nagrad. Koncert pevskih zborov. Vstopnice po 100 lir se dobijo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11. od četrtka dalje od 9. do 18. ure. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 7. februarja 1933 ob 20. uri gostovanje v ŠKOFIJAH ■i Budakovo dramo METEŽ V nedeljo 8- febrnarja 1953 ob 15. uri gostovanje v ŠKOFIJAH * Goljevo mladinsko igro .SNEGULJČICA’ DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vUudno vabi vse dijake in njihove sorodnike na PRVI PLESNI VENČEK ki bo v soboto 7. t. m. od 20.30 dalje v Ul. R. Manna št. 29. Dobro založen buffet, Igra Jazz orkester. Vstop je dovoljen samo z vabilom, ki ga dobite na SHPZ v Ul Roma št. 15/11. in v Ul. sv. Frančiška št. 20 v Zadružni tiskarni. Ljudska prosveta SODIŠČE SE BO PONOVNO BflVILO s fantastično zgodbo begunca Šoštarja Nerazjasnjene okolnosti v zvezi z „najdbou neke evidenčne tablice - Sodiiče delno sprejelo zahteve obrambe 22. septembra lanskega leta je tukajšnje sodišče obsodilo tri osebe in sicer Josipa Mavriča, Rudolfa Zorzuta in Alfon-sa Dolharja, ki jih je obtožilo, da so hoteli ugrabiti begunca Zlatka Soštarja, vsakega na 4 leta zapora ter na plačilo stroškov. Tedaj je sodišče nadalje odločilo, da zaplenjeni avto »Mercedes STT» vrne lastnikom. Proti obsodbi je takoj vložil priziv državni tožilec, ki je zahteval. da sodišče spremeni obtožbo iz poskusa ugrabitve v ugrabitev ter da se zapleni vozilo. Tudi obramba je vložila priziv ter v motivaciji navedla, ker so tedaj našli neko avtomobilsko tablo, razne predloge, ki naj bi razčistili to sumljivo in nejasno zadevo. tDelo> je moralo snesti svoje taii o zgoniški občini Kominformistično «De!o» je torej le moralo priznati, da je bilo vse, kar so pred dobrimi Štirinajstimi dnevi pisali o zgoniški občinski upravi, navadna laž. Objavili so popravek, ki so ga sicer skrili pod štirikolon-ski naslov in z besedičenjem, ki je naslovu sledilo, skušali zakriti resnico, ki je urednike «Delan po vsej verjetnosti tako globoko prizadela. Obljuba, ki je sledila popravku, čei da bodo o stvari še pisali, pač ne drži. Prepričani smo, da bi »Delo« — seveda če bi le moglo — odgovorilo že na naš članek, v katerem smo glede zgoniike občinske uprave in članka, ki ga je v te) zve. zi objavilo kominformistično glasilo, jasno in nedvoumno povedali, da je bilo njihoeo pisanje laž. Pravijo, da se bodo na stvar povrnili. Toda kako7 Kaj »tovariši» od «Delan niso imeli dovolj časa. da bi v dveh tednih ugotovili, kaj je laž in kaj je resnica? Sicer pa. če obljubljajo, da se bodo na stvar povrnili ter s tem dajo razu- meti da je resnica na njihovi strani, zakaj so vendar objavili popravek, ki ga je poslal «ti-tovskiz župan? Ce bi svoje trditve lahko dokazali, te- daj bi jim vendar ne bilo treba objavljati nobenih popravkov, temveč bi lahko svoje izsledke še enkrat ponatisnili in prepričani smo — da bi z največjim veseljem to tudi storili. Toda laž ima kratke noge in »Delu« se je netočno in lažnivo poročanje maščevalo. Teh vrstic ne bi niti napisa, li, če se ne bi kominformistični uredniki v članku, ki vsebuje omenjeni popravek, zopet zlagali. Zdi se, da jim je tak način poročanja prešel že v meso in kri ter da se niti v takem primeru, ko visi tožba nad glavo, ne morejo sprijazniti z resnico. Trdijo namreč, da je sedanji župan in bivši odbornik zgomške uprave nasprotoval u. stanovitvi dvorazrednice v Ga. brovcu, ter da je svoje stališče utemeljeval s tem, da bi ustanovitev te šole predstavljala decentralizacijo šole na Prose- ku in da bi kot taka škodovala interesom slovenske šole. To, gospodje uredniki »Dela«, je navadna laž! Tedanji odbor, nik tov. Obad Je nasprotoval zahtevi in predlogu kominfor-( mističnega svetovalca Hermana Miliča, ki je zahteval, da bi vsaka vas imela svojo šolo kot nekdaj v starih časih. Taka decentralizacij a bi imela kvaren vpliv (upajmo, da uredniki «Dela» to razumejo) in proti temu je tov. Obad nastopil. Kar se pa tiče konkretno ga-brovške dvorazrednice, zadostuje vendar pogledati v zapis, nik seje občinskega sveta, v katerem je črno na belem zapisano, da so VSI svetovalci in odborniki glasovali za predlog o ustanovitvi dvorazrednice v Gabrovcu. Tore) tudi sedanji župan tov. Obadi Kar sc hvalisanja o uspehih tiče. ki naj bi jih doseglo «Delo» in kominformovska SHPZ v zvezi z gabrovško dvorazred. nico, bi gospode urednike vprašali: Ali dovolite, da vam pošljemo še eno pavovo pero, da si ga vtaknete... kamor se vam pač zdi najbolj primerno? Odv. Mikuletič, ki je osebno preiskal komu je pripadla evidenčna tabla MI 11773, v svoji pismeni pritožbi ugotavlja: 1. Evidenčna tabla MI 11773 je bila na nekem »Topoli-nu» v'Milanu 1936. leta, 1937. leta je vozilo zamenjalo v Tre-visu evidenčno tablo: milanska tabla bi morala torej biti na prefekturi v Trevisu. 2. Ni znano, če je najdena tabla pripadla osebnemu vozilu ali tovorniku, ter ni nobenega poročila, če je tabla ponarejena, Vs£ to bi morala oblast razčistiti. 3. Na obeh straneh ceste, ki pelje v Škofije, so njive in vrtovi ter dve vrsti hiš. Kako je mogoče, da je tabla bila na tistem mestu, kakor bi hoteli prikazati Soštarjevi pomočniki, kar tri mesece in sicer od 4. julija do 15. oktobra, ne da bi jo kmetje, zaposleni pri delu na poljih, nikoli ne opazili. 4. Tabla bi morala biti izpostavljena vremenskim nepri-likam in brez dvoma bi morali biti na njej tudi vidni sledovi tega. 5. Na njej bi morali nadalje opaziti tudi sistem, s katerim naj bi bila pritrjena na originalno tablo vozila. Odvetnik nato zaključuje, da vsa ta dejstva vzbujajo v njem sum, ki ga potrjuje dogodek, ki se je njemu pripetil ob koncu procesa novembra lanskega leta, ko je odvetnik čakal na hodniku na obsodbo. Tedaj so se mu približali begunci, katerim se je nato pridružil še Soštar. Eden od teh mu je naravnost dejal: »Od- vetnik, vi ste ostro napadli Soštarja. To vam bo povzročilo nevšečnosti in bi vas lahka kdo napadel«. Od begunca je odvetnik takoj zahteval ime, toda nekdo drugi mu je tedaj obrazložil, da to ni njegovo mnenje, pač pa da so te grožnje prišle iz ust beguncev, ki so prisostvovali razpravi. To dokazuje, da so begunci pripravljeni na vse. da zadostijo svojim nesrečnim nagonom povojne dobe. Na včerajšnji razpravi je najprej določeni sodnik opisal dogodek ter potek preiskave in razprave. Takoj nato je prevzel besedo državni tožilec, ki je dejal, da je treba pravici na ljubo sprejeti predloge obrambe ter preiskati au-tentičnost fable, ki jo je 15. oktobra našel na cesti, ki pelje v Jelerijo, begunec Lazič in obenem ugotoviti, če je bilo najdeno tablo možno aplicirati na evidenčno tablo »Mercedesa«. Istočasno bi bilo treba preiskati kakšno usodo je dočakal avto, ki je nosil evidenčno tablo MI 11773. Kar se tiče psihiatričnega pregleda Mavriča, ki ga je odv. Mikuletič predlagal, je tožilec izjavil, da ga ni potreba ter se je uprl tudi zahtevi, da bi oba obtoženca izpustili na začasno svobodo. Odv. Mikuletič je nato še enkrat zaprosil sodišče, da bi sprejelo njegove predloge in podrobneje preiskalo zadevo o najdeni tabli ter istočasno predlagal, da bi se sodišče podalo na mesto najdbe. Kar se tiče začasne svobode, je odvetnik vztrajal na svoji zahtevi ter predlagal sodišču, da bi oba izpustilo na svobodo pa čeprav proti položitvi majhne kavcije. Odvetnik Safdos je nato prikazal važnost psihiatričnega pregleda obtoženega Mavriča, ki je po njegovem mnenju nekoliko duševno bolan. Nekatera njegova dejanja, ki jih je sodišče sprejelo kot sum in dokaz, je treba pript sati zgolj njegovemu živčne' mu stanju in to bi jasno prikazal psihiatričen pregled. Odv. Kezich se je strinjal z obema odvetnikoma, katerima se je pridružil v postavljenih zahtevah. Odvetnik Giannini, ki brani interese begunca Soštarja se zahtevam obrambe v zvezi s preiskavo o avtentičnosti table ni upiral ker je prepričan, da bo to bolj v škodo kot v korist obrambe. Po njegovem pa je psihiatrični pregled povsem nevažna zadeva. Sodišče se je nato umaknilo v sejno dvorano in odločilo za delno obnovitev procesa ter ga odložilo do nadaljnega Medtem pa se bo moralo sodišče zanimati in preiskati več stvari in sicer pregledati prostor kjer je bila najdena tabla in dobiti informacije o begun cu, ki je tablo našel. Preiskati bo treba tudi če je tabla avtentična ali ponarejena in kje se sedaj nahaja tabla MI 11773, ki bi morala biti po mnenju obrambe, v arhivih tr-biške prefekture. Sodišče je končno zavrglo prošnjo o psihiatričnem pregledu in odreklo obema obtožencema začasno svobodo. Predsednik - Wittika. tožilec - Battigi Stabile, zapisnikar -Ongaro, obramba - odv. Mikuletič, Kezich in Sardos P., branilec Soštarjevih interesov -odv. Giannini. PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE Odborova seja bo danes 4. t. m. ob 20.45. Prisotnost vseh odbornikov je obvezna. , LJUDSKA KNJIŽNICA je zaprta zaradi selitve. Otvoritev bomo naknadno javili. PROSVETNO DRUŠTVO »straža« - PLAVJE Danes ob 18.30 bo v Čokovi dvorani Prešernova proslava. Vabimo vse vaščane. Izleti IZLET PDT 15. februarja smučarski izlet v Crnl vrh. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure še danes. SMUČARSKI ZILET MLADINE Vsi, ki so se prijavili za izlet v Crni vrh, ki bo 8. t. m., naj se oglasijo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 do petka 6. t. m. ob 17. do 19, ure. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN VOJKO« S PROSEKA-KONTOVELA vabi na večer kulturnih filmov, ki bo v kino dvorani na Proseku jutri 6. t. m. Predvaj « bodo filmi: Dr. France Prešet , »Razne vrste morskega ribe I va» ln »Gozdovi naše bogastvo«. ŠPORTNO DRUŠTVO »ZARJA« V BAZOVICI priredi danes izlet v Lokev na kulturno prireditev In pustno zabavo. Vabljeni so vsi športniki in simpatizerji. Vpisovanje pri Tončku Kalc do petka 6. t. m. do 21. ure. Razna obvestila OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »PRIMORJE« 20. februarja ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul, Roma 15 občni zbor športnega društva »Primorje«. USTANOVNI OBČNI ZBOR FILATELISTIČNEGA KLUBA 11. februarja ob 19. url bo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11, ustanovni občni zbor kluba s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. sprejem pravil; 3. sprejem proračuna; 4. volitve; 5. razno ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE CIVILNE POROKE: kmet Geor- ge Negrescu In gospodinja Evell-■■olllnger, lekarnar IVIlhelm na HoL....... ___________ Lazarus In publicistka Lidla Er-ber. CERKVENE POROKE: narednik angl, voj. Harry Tuck Melton in uradnica Renata De Re. uradnik Rinaldo Merilni In gospodinja Silvana Tomasi, prodajalec Adriano Servlllanl ln šivilja Llliana Cernivo, krojač Augurto Padula ln gospodinja Margherlta Belllan. UMRLI SO: 79-letnl Antonio Gladullč, 84-1 etn a Veronika Jurkovič, 60-letna Glovanna Vescovo por. Sistl, 81-letnl Giuseppe Fer-luga, 69-letnl Masslmlliano Čehovin. 59-ietnl Enrico Petrjnclch, 76-letnl Glusto Godeassl, 43-letni Lulgi Cigoj, 84-letna Anna Ko-sehler vd. Lug, 69-letna Katarina Zajec por. Vremec, 91 letna Antonia Fraglacomo vd, Fraglacomo, 88-letna Elvira Battistinl vd, Ceč-carlni. Danes, 3. februarja gostuje v KOPRU Mestno gledališče iz Ljubljane, in sicer s popularno ameriško komedijo DRAGA RUTH’ ki so jo doslej z velikim uspehom predvajali po raznih odrih Slovenije. SMUČARSKI IZLET (ČRNI VRH nad IDRIJO dne 15. februarja 1953 Cena 800 lir Odhod iz Trsta ob 5. url zjutraj, prihod v Crni vrh ob 8.30 — Odhod Iz Črnega vrha ob 18, url, prihod v Trst ob 22, url. Vpisovanje še Jutri pri «Adria.Express» Ul, F. Severe 5b, tel. 29243 ■>R/A ADEX IZLETI 15. FEBRUARJA IZLET V LOKEV (pri Sežani) Cena 1000 lir Vpisovanje do petka 6. februarja. 21. IN 22. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK In na PIVKO 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO Vpisovanje do 14. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. v T K ST r . Rossetti. 16.30: »Princ Sabu ••<*» Sabu, Vittorio De faica. Mercander. Exceisior. 16.00: »Talisman ske», Ronald Reagan, Fleming. Dramatičen film. . Nazicnale. 13.30: »Proč z Clark Gable, Vivlert Barvni film. Popusti ne ve« r Vsi prostori po 300 Ur-reutce. 16.00 »Noč je mole kr«? stvo«. Jean Gabin. -m Filodrammatlco. 16-00: «LoHSJ lec črnega kontinenta«, o, film. Sledi: «Na mejah n Jutri: «Lulslanski kralj*-Arcobaleno. 16.00: »Stir* -m vrtnice«, Olga Villl, J®*1), de Pascal, Fosco G|s, i, ej Astra Rojan. 15.30: »Prlvifuljj Douglas, Lauren Bacall-Day. Zadnja ob 22 ,(j» Grattacielo (Ul. Battistl 101- ‘j »Izpoved gospe Doyle». » ,« Stanwyck, R. Ryan. pod 16 let prepovedano. predstava ob 22. Alabarda. 16.00: «Marlja laoarca, io.uv: - » K. Hepburn, F. Mar,cl1' g) Ariston. 16.00: «Grenak vana Mangano, Ral Zadnji dan. „ ..(A Armonia. 15.30: »Pozor H ^ narje«, D. Martin, Leviš vet. Zelo komičen HM-varietejska predstava. ^ Aurora. 16.00: «Sinovi se dajajo«, Lea Padovanl. zla Francia, Jacques . t Drama n?« ere, ki se ljubezen sina. _ IJ Garibaldi. 15.30: »Prevar* ( da Gray, Gabriele Fe« tj Pagis, T. Lattanzi. ST%. S film je bil posnet v Tr J« dijo nogometne tekme * |5 mo in JuventuS-PaiefJ&H' prenos avtomobilske Argentini. ,i/ r Ideale. 16.00: »Dve n"/' milijon«. Maria Montei'^g« Impero, 15.45: »Kralji« “L JK ne«, Dani el le Oarrieux-J Loder. Na splošno H" danes. Jutri: «Smrt tri” potnika«, , pHJ Italia. 16.00: »IzgublJ«1' eji# Annette Bach, MassimJ Constance Dovving. LJ“ . dogodivščina. Kino ob morju. 16.00. « | l ln tatovi«, TotO, FjJT« & Nlnchi, Rossana Podes«*-šen film. , F Vlaie. 16.00: »Mož v črne«1 . Vi v — 1 vvell Redd. J Massimo. 16.00: «2eKiMF neznanemu«. Robert i" , ■nise Darcel. rl% Moderno. 16.00: »LuisiaJ^refr Mario Lanza, Kathar*« , (iPc Odličen glasbeni bam Savana, 15.00: »Pogan:*^ 5 xa;;nl-»vvse HO“ ^ II vu«, u* "b . «t4j Esther VVilllams, H9W * Barvni film. . „« lin,- vni film. .h ut'.j Secolo. 16.00: »Salerno $ pA Dana Andrevvs. Ferrovlario. 15.45: Lana Turner. Ray Mm' Vittorio Venelo, l^pic« glava«, June A!lyson’ glava«, June A!lyson. - . vvell. Zabavno. Azzurro. 16.00: «SIJ»)"Jir;J nec«, Robert Ry»m rvn| ^ vor. Pustolovski barv j, Belvedere. 16.00: »Gene , ob zori«, Gary Cooper- f ob zori«, uary * Marconi. 16.00: mi«, Rlccardo Mon--Novo cine. 15.00: «A1!** ovo cine. 15.00: čudežev«. Barvni M**}, pij Odeon. 16.00: «SorroVe,^r ur ^v, 1. : vIHnr (3 v . deon. 16.00: W. Chlarl, Vittorio u j Komičen film. ,, ..ir Radio. 16.00: «Ana». Silv*" gano in Raf Vallone, ba ČETRTEK, 5. februar J* ^ JrUOSI.OVA«l,f> 4! O N K TR* ‘ 254.6 m alt 117» 13.30 Poročila. 13.45 i. 14 20 Od Triglava d° g«5 - 14.40 Domači zvoki. jffij tov zabavne glasb ja murske in istrske 1»! |»r>„y v priredbah. 18.19»15 «- lJ% v priredbah. 18.15>15 „ jjjJ ster Art Waner. 18.30 oSjSt revolucije. 18.40 Pe*J?l«erii{ f) dllne borbe. 19.00 V«e^(, r UUIIB UUILTC. - 23.10 Glasba za la!wo Zadnja poročila. 1 R8f U' j 0 Jutf»H 306.1 m ali 98° K -j L 7.30 JU r’M ....v - ti orkestGjH^ vsakega nekaj. 1245 £ n|W-/ Zenski duet in hajm. jj* bejk 'Ali?•& Cln.r.n.. 19 20 Pe-tLllIvffi 7.15 Poročila, ba. 11.30 Lahki ska glasba. I9.w >; Slovenre. 19.20 ^-^11^ 19.45 Poročila. 20.00 r ,IJ melodije. 20.45 Kom^Vi« melodije. zu.4*> 21.00 Mollere: Ltub«e" M, komedija v 3 dejanj jjj č stra operna glasba. fevl1'ff solisti. 22.45 Glasba « jj.F A Južnoameriška glasba. sp». čila 23.32 Polnočna *,i 14 ‘ 11.15 Simfonični or ( |JXg Zenska ura. 12.30 R'j |7: $ 14.00 Uganile ?,vt° iia*'VJf; 14.00 Uganite lanka. 18.00 Ura ZuoO‘ to Prokoflev, VVagner. r In Verde: «Lor Koncert »Jubl Nočni harlem. Koncert' »Jubllec Sin*e rlem. ,« l o t r. * ,,41 »1.0* **«■-,„ 327,1 m. 202,1 m. 12.00 Opoldanski u jj. d spored. 12.30 Poro« 'Kf> « bavna glasba. U-1 vor* 6 kvintet, poje ^*nc dU*/ Od melodije do *b,ajo * fi Narodne pesmi l*y,saja * J —'.10 Koncert PJ? „ ptfA Lahka glasba. „'J' perOM spomini. 18.00 H'l?840 tfzanske zgodbe. ',anda fi f samospeve poje ' sivi a samospeve poje \ glV,„A pri klavirju I8Ve )94o 9A Glasbena medigra. ,5 IL» Darko Skoberne. na glasba. 21.00 S'oo por«6 komentarjem. 22.ou .00 Plesna glasb«- «UN10H* svetovno 2rl*n,*tioV' varoval nlca.u v ljena 1. TRSTU- _ j4. ul. valdituv_iM Iščemo ZAHVALA jjjui,' V*em, ki so na katerikoli način počasiIh^pd KnrAmllfili vin nnl) TlfiSO P^P - ✓ Vsem, ki so na katerikoli način pocas'sb in spremljali na njeni zadnji poti našo uep - lucijo Škamperle roj. hrovaii" se najtopleje zahvaljujemo. Žalujoči soprog ANTON In ostal* Trst, 5. februarja 1953. t: h h fr J< bi lo hi »e tu bo v «c «L (9 «2 «t Ul bi Ib' bo »U Ut S k K 6* b b t I J h «i Jt B, februarja 1933 : »OHIU®. kaže.osem tekmovalcev, ki so rmagali s svojimi *tttTi(uh t°rnoiblI°v na natečaju, ki ca Je razpisalo združenj« •tevoih,. "rokovnih avtomobilskih delavcev. Fantje se za-tftU, J smeJe> ker bodo dobili Štipendijo, industrijci pa 80 na ,«nen način prišli do izredno originalnih zamisli novih avtomobilskih karoserij. GOVORI NAM BOREC GRUDEN-BL1SK, OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO: “Morandija nisem poznal in sem prvin slišal njegovo ime ob aretaciji,, ‘'Ne želim se opravičevati pred obtožbo, katero so si izmislili tisti, ki hočejo blatiti našo borbo" Gruden, ki ga je tržaško prizivno sodišče skupaj z njegovim tovarišem Perto-tom pred kratkim obsodilo na dosmrtno ječo, .ima šele 28 let in jih po zunanjosti ne kaže, kljub temu, da je v svojem še razmeroma kratkem življenju preživel marsikatero težko uro. Začelo se je že v šoli, ko ni hotel pozdraviti italijanske zastave. Ko pa je šolo dokončal, mu je nabrežinski župan odklonil zaposlitev, ker mu je bil spomin na Grudnov nastop v šoli še vedno živo pred očmi. Po dolgih letih čakanja so vendar Grudna sprejeli v tržaške ladjedelnice za mehanika. Toda tu ni ostal dolgo. Ko ga je nekega dne njegov «ka-po» silil, naj dela bolj naglo, in ga je pri tem sunil s pestjo med rebra, mu je Gruden sunek vrnil. Na izhodu iz tovarne pa £a je čakala policija. Aretaciji so sledila zasliševanja, pretepanje, na koncu pa so ga izpustili iz zapora in seveda tudi odpustili z dela. Začela se je druga svetovna vojna. Albin Gruden je bil do- JAVL J E. N JE, K OMORN E _G LAS B E OBOGATITEV KONCERTNE SEZONE pianistke Damjane Bratuževe in baritonista Viodimira Ruždiaka ? Avditorija Ko koncerti v strogo j® okviru šele začenjajo med tržaško pu- li0 trud« -0, ki jim gre. Mno-K pre5 bilo in bo še tre-fOttiorn* S1 bodo programi 2e‘*2B0 značaja priborili m'ovmsko Dravico in ovinsko pravico in v Kaj :°rna veja nasia tu-Prijat«i, nosti obilo iskrenih £eEa Pravijo, da glasba • ZaH„nje mec* našo publi. ®erta 2 Ja dva komorna kon-0,1>nev gotovostjo podpirata 1,1 n«r.°’ c*a bo ta P° izrazu flasbj^rednosti najgloblja 1 v .orna veja našla tu nos........................ ^a*uiwe- ki je ne razumejo. v«etn nvl 8*asbo pomeni prod-“čutiti jo, vsrkati vase Jico, vePoto in estetsKo res-«etn'» , Vsezadnje: ali ni sle-»ova^etniška stvaritev tu-Ca? pr i2Poved njehega tvor-k j®vsem osebna, potem 2 tC*Užbena- In še: člasba , “'!>» • Prav zaradi svoje ' spontanosti prvo ."‘hii! nagnjenj, ki se p0. io b« ^raž?Jo v besedah, na-L^iaijjih. Jton - — obrobni ‘Uko, če se to do-Pisanje lahko ta. ^anistke Damjane Bra- Certni„ v ušesu rednega ~“u svni obiskovalca že do-P°n Di»;.Pri*vok. Stilni raz-kopat.6®® sporeda je širok J°h»nna«stare klasike« ui °a*tiana Bacha do s 2avzemajo mesta Ti ta/ sodijo \L°ndonu o filmih anrtnyle51cl tednik «Sta-1160 lan«' ^atT°n» je za ko-Jultate , ?l5a *eta objavil re-'Hlh 0 desetih naj- v. % u ki *° 3ih sledali so n . ko leto. Prvo me-1 ‘sodili Chaplinovemu 5®ltu 4 .0tlraB, na drugem (^ashotT,„„],apon&kl «V gozdu« *2lata . • »ledi francoski itu D«3?.9”’ na četrtem me->, Det1 ,lc°v »Čudež v MI-» j« bii Renolrov «Reka», »ji in P0Ve'5ini sneman v .°vo ... Je Predstavil svetu c igralko Indijko zavzema dva krajcarja v1 «Ul Pa »ledi mehi- ia ^Idados!). Osmi je J5!ta "v„0riski film režiserja 1» “1 » “ro?awa «Tora-No-0», V C ^ »Zadnja posta-k' 0 mesto pa sl delijo Ital ***>► '.Mehiški nViva Zapa-Tt, i,*5’ »Springtime in tli ^blh 00ski "Le5 Enfants C0,,C°ttea ’ kl ®a ie režiral zna-)« vS,0vali rik Schf.bert, poet Chopin m brava, Capljinski Tatari). Ob-mojster «mrtve lirike» Debus- činstvo j« potrpežljivo izsililo sy. t-arada štirih stilnih raz- še dva dodatka. (Musorgski: dobij; zanimiva, morebiti na I Nekoč je bil kralj in Barano-osebni ton uglašena izbira, vič: Popevka). Ker sta koncertirala dva soli- sta, programska stilnost utrpela posebne Škode. Bachova Toccata v e-molu sodi v vrsto tistih mojstrovin, ki jih je avtor že sam imenoval «fantazije». Z njimi je v Vladimir Huždjak je pravza. nl prav operni baritonist' torej solist, ki sodeluje v zagrebški Oper'. Kadar govorimo o njegovem komorno - koncertnem udejstvovanju, pozabljamo na „ uj,iui je v njegov odrski delež. Razpon izraznem smislu posegel za I njegovega delovanja je tolik-sto let naprej. Prvi, meditativ- šen, da njegova internacionalni del je Bratuževa kljub na kvaliteta nekje preseneča krepkim, moškim akcentom Vladimir Ruždjisk je precizen tolmačila za spoznanje prehi-1 mojster samospeva Tople tro, tako da fugirani del ven- mehko nastavljene in izpelja-darle ni bil bachovsko pre- ne spodnje lege, zvočni odpr-pnčljiv. Morebiti je to drobno,Iti mezza voce in dramatični, bežno opažanje tolikanj oseb-‘ kovinsko-svetli toni zgornjili no, da ga ne kaže jemati za-1 leg so tako naravni izrazno res, a je prav. da ga napišem. | tako sočni in fini, da pomeni-Ob Schubertovi sonati sem jo za poslušalca neprecenljiv vehvT“ Pa so tudi za prizna-V51'1' Tun lgralcem in režiser-so , r?zultati tega glaso-t,Vo J zanimivi. li5c°skein.1'>rV0 mest0 priznali ^ za ,r. U reiiserju Autantu S lllTŽ1 in reži*fiima Deadly Sins». Na ^Ini ie belgij,skl umet- biestu H^vinar ln kntik ^ Za *V0J film ilo*ra m#,«......... - . Sefi f d0 Pic^a». šesto Iv? ^aleu Jeipripadl° fiTmske-yJa u * in to Geneju Kel- thea~^ro K ~—“ *“ “»ujo igro r,5l!on» ,s Inconnus dans la hi1*1« m ^ Jo«vet za igro v , ®dy Panamo«. Deveto Jralkl AniPrisodi'i italijanski Ž v YTani za nje- 'Sr,^ ?est0 mU 8Vuicano»- w01 DMarl°n Brando, *n ^L d Lean- Dis- V-,the J,1”0 V filmu «Dancing HoinaRa>n», Njemu sledit8 ž* »-*tr>ika £rancoska mojstra -^ain>u za svojo igro igro CT? 2aseda angleški fi!rnlUghton za relot-n»t^ del°- Sele tem razmišljal o besedah nekega angleškega muzikologa, ki jih bom po spominu nespretno ponovil; «Kako je škoda, da še nismo v dobi, ko bo sleher r,i glasbeni tvorec imel svoje' ga, edino svojega tolmača«. Romantična smer,’ ■posebno tista shubertovska nota klavirske reprodukcije, je Bratu-zevi mnogo bliže kakor kan-torski Bach ali pa filigransko rezljani Mozart. Bach je miselno še premočan. Mozart bi bil verjetno premalo invencio-zen. Osebni čustveni ton je, če pravilno presojam, uglašen na romantično izrazno zvočje Schubertovega kova. Ekspozicija in repriza prvega stavka sonate sta to potrdila, čeprav ju je povezovala bolj meditativno kavor oblikovno snova-na izpeljava. Polni andante z mirno kantileno in bogato modulirani allegro sta dohajala že izrečeno domnevo, da bo romantika Schuberta, Schumanna in Chopina še najbolj poklicano stilno obdobje za iskanje svojega osebnega izraza. Trije preludiji Chopina; lep intermezzo pred Debussyjevi-m; Odsevi v vodi. Za koncertnega pianista je treba precej poguma, če se loti Debussyja na klavirju, ki za to ni povsem primeren. Mislim, da ie bil ton preoster in — če hočete — preozek. Tu ne pomaga še tako odtehtani in preizkušeni oritisk. niti ne ta ali ona tehnika — tonska substanca ostane ista. Po tei plati bi Ml Debussy seveda lahko boljši. (Oorostite; recenzent si vselej lasti pravico izražati svoie neskromne želie na glas Tn to je prav) Brez ovinkov; Debussy je bil v vsei zvočni soektrainosti prepričljiv, izrazno teni-oJ.Ttno tolmačen in tehnično odličen Prav tako pentatonalni, arhaični Bela Bart6k, ki se v šestih romunskih narodnih plesih ni ustrašil niti klasičnega zadržka v čisto durovsko terco. Bratuževa ga je interpretirala v smislu močnega osebnega poudarka in slogovno prepričljivo. Njena klavirska tehnika ima čvrsto bazo; roki sta izenačeni. v komolčnem in ramen-skem pregibu prožni in samostojni. Kaj več bo povedala njena solistična bodočnost Ni dvoma: vrata so na stežaj’ odprta! 1 Ime Vladimirja Ruidjaka v Trstu še ni zazvenelo (razen pred leti na nekem internem Koncertu) Pozna ga koncertni oder Londona, Pariza in Švice še bolje pa jugoslovanska pu-blika. Tokrat ga je zmerno Napolnjeni Avditorij doživel ta ko, da ga ne bo več pozabil" Od starega Angleža Henrvia Purcella (Since Irom mu dear) preko dveh najbolj znanih in skoraj že narodnih samost*, vov. «liedei», Franza Schuper. ta (Ungeduld in Der Miiller und der Bach), do pomembnega glasbenega ilirista Vat™ slava Lisinskega (UtolUte in Ribar; v prvem delu sporeda Drugi del je navajal najprej ?W . **5Ti fTan^ S«t pesmi* in tri črnske du. hovne pesm, (Negro SDrrT tuals). Potem še utemeljitelj skrbske gUsbena drame petaJ ^ova°Taša». Ob koncu programu Mia i°To^nJr stTvilde„Vam?e nimive. i^* ^insko*a-speve na narodne teme (£££ ka sam £' kwo, Zelena iol užitek in spoznavo. Pel je vse avtorje v originalu; Purcella in duhovne pesmi v angleščini, z zvočnimi konzonantnimi končnicami, Brittenovi dve st&ri franposki pesmi v origi-z lepimi, naravnimi hos-niki in Schuberta v za nianso pretrdem jeziku. Kot koncertni solist se uve-ljavlja v smislu mnogih pozitivnih lastnosti, od katerih ka-ze omeniti dve najvažnejši! bogat in obsežen repertoar, ki sega od predklasikov do danes in umetniško estetska dognano predvajanje repertoarja skoraj vseh stilnih ?az-doluj. Globoko, prav človeško iskreno podoživljanje sleher- nega dela je vokvirjeno v dovršeni tehnični preciznosti Njegov nastop pomeni doži-vetje v vsakem smislu. Ne bo hude zmote, če rečemo da ie Ruždjak najbolj subtilen komorni solist v Jugoslaviji in da se kot tak z uspehom uveljavlja v inozemstvu. Neprecenljivo velika pevska kultura brez sence interpretacijskega pozerstva, bogata muzikalnost in do kraja dognana pevska tehnika, izrazna naslonitev na tekst in prednašanje tako imenovanega podteksta — resnično; sami superlativi, mimo katerih ni mogoče paradirati. Lepo in prav bi bilo, ko bi se nam kmalu predstav i na samostojnem koncertu m s stilnim programom. Za klavirjem je bil pianist Gojmir Demšar. Tu in tam posebno pod pedalom, je bil ton *a drobec preveč intenziven. To pa verjetno gre na račun preostrega instrumenta V glavnem je bila njegova spremljava diskretno uglašena na intonacijo solista. Koncertna kronika tržaške Glasbene Matice je registrirala novo obogatitev. Krog redne koncertne publike se le širi zato je nujno, da se repertoarna politika nadaljuje v tej smeri. L. M. deljen mornarici in bi moral služiti vojsko v Spezii, toda ni hotel boriti se za Mussolinija in za Italijo in vnovič je romal v zapor. Ko so marca 1943. leta zavezniki bombardirali pristanišče, so pri bombardiranju zadeli tudi oddelek zapora, v katerem je bil zaprt Gruden. Iz ruševin je Gruden ušel laže ranjen, pa mu je vseeno uspelo priti do doma in se priključiti narodnoosvobodilni vojski. Postal je komandir Kraške čete in vsa tržaška okolica, ves Kras in Vipava ga je poznala pod imenom Blisk. Ce bi hoteli navajati vsa junaška dejanja, ki jih je Gru-den-BIisk sam, ali s svojo skupino izvršil, bi bilo predolgo, zato navedimo le nekaj epizod: V juniju 1943. leta se je vžgalo zavezniško letalo, zadeto od sovražnika. Blisk je rešil oba pilota, ki sta se pri Banih spustila s padalom. Pri Črnem Vrhu nad Idrijo se je 40 bersaljerjev lotilo mladega kmečkega dekleta in njenega starega očeta. Blisk je z desetimi borci pognal bersaljer je v beg. Pri Pliskovci je Bli-skova četa iz zasede napadla ter prisilila k predaji kolono 14 avtomobilov, polnih vojakov, ki so bili namenjeni na ropanje, ubijanje in požiganje, poznano pod imenom »rastrel-lamento«. V avgustu 1943. leta so med vso italijansko vojsko tega področja razširili Grudnovo-Bliskovo fotografijo ter obljubljali vojakom nagrado če bi jim uspelo zajeti Grudna . živega ali mrtvega. Z junaškimi dejanji Albina Grudna bi lahko Še nadaljevali, toda že to. da je ob koncu vojne 1. 1945 nosil že pet partizanskih odlikovanj, dokazuje, da je bil Gruden velik borec. Novi atomski reaktor i nvnntrt!j :\toni" ■ c v Hanvellu, Sir John Cockroft, je izjavil včeraj v Londonu, da proučujejo gradnjo novega reaktorja s težko vodo, ki naj bi pospešil študije na področju jedrne energije in omogočil večjo produkcijo radioak. tivnih izotopov. Sir ^ John je v svoji izjavi omenil dva smotra v razvoju jedrne energije, Predvsam stremijo za tem, da bi zgradili nove centre energije ki naj bi ne bila predraga, istočasno pa povečali svetovne zaloge goriv. Končno je Sir John opozoril, da noyo ce.urtue jearue energije v začStku ne' bodo visoko učinkovite, da pa bodo vseeno pomenile znaten uspeh in napredek. Te centrale bodo proizvajale energijo po ceni. ki ne bo višja kot so cene ener. gije sedanjih central. Bistvena stvar pri vsem načrtu pa je po izjavi Sira Johna, da se s tem pndooijo iz^us.ije gie-de mnogih negotovosti, ki še Obstajajo aa tem področju. Prva leta po vojni se o Grudnu ni mnogo govorilo, do. kler ni 1. 1947 tržaško sodišče začelo proti njemu in njegovemu soborcu Pertotu razpravo, v kateri mu je sodišče naprtilo umor fašista Morandi-nija. Razprave in prizivi so se vrstili vse do pred kratkim, ko je tržaško prizivno sodišče definitivno zaključilo ta sramotni proces in potrdilo prejšnjo sodbo. O tej obsodbi smo že pisali in povedali svoje mnenje. Tu bomo le v kratkem povedali kaj o tem misli Gruden sam: «Vsa ta stvar me je v začetku precej vznemirjala, četudi je nisem razumel, da je tako resna. Zato tudi nisem nikoli govoril mnogo o njej. Toda zadnja revizija procesa proti meni in Pertotu pred prizivnim sodiščem v Trstu me sili, da končno spregovorim. Ne toliko zaradi tistih, ki so me obsodili, ker njihovo mnenje ni posebno važno, želim pa, da javnost zve, zakaj v resnici gre. Pričelo se je že pred leti. Junija 1947. leta sem zvedel, da je moj oče bolan in sem ga hotel obiskati. Na poti skozi Salež sta stopila k meni člana civilne policije ter mi sporočila, da sem aretiran. Odvedli so me v preiskovalni zapor v Trst. Tam me je zasliševal inšpektor De Giorgi, ki vrši službo inšpektorja na policiji v Trstu še izpred vojne. De Giorgi me je zasliševal 6 dni in me je obtoževal nekih aretacij in umorov. Omenjal mi je imena, ki sem jih poznal, in imena ki jih sploh nisem nikoli slišal. Spominjam se, da mi je nekega dne tudi postavil vprašanje, če sem poznal nekega Morandinija. Tedaj sem prvič slišal to ima. Tedaj in nikoli pozneje v času šestih mesecev preiskovalnega zapora pri Jezuitih. Proces proti meni je bil decembra 1947. Trajal je tri dni in pol. Ker policiji med mojim dolgem preiskovalnim zaporom ni uspelo najti nikakih dokazov za obsodbo, so me izpustili ha svobodo. Lani septembra sem čital v časopisu, da se je na osnovi pričanj neke Dore Cok začela ponovna razprava proti Pertotu in meni. Obdolžena sva bila, da sva baje 3. maja 1945 aretirala Morandija, za katerim se je potem zgubila vsaka sled. Ne želim in niti ni potrebno, da se opravičujem pred tem sodiščem in pred to najbolj predrzno obtožbo, katero so si izmislili tisti, ki so proces inscenirali z določenim ciljem, oblatiti našo osvobodilno borbo. Morandinija nisem nikdar poznal in nikoli nisem slišal za njega do moje aretacije, ko sem samo enkrat slišal med zasliševanjem njegovo ime. Celo v vsem času mojega 6-mesečnega zapora ter tri dni in pol trajajočega procesa nisem slišal tega imena. Obtožnica temelji na pripovedovanju ene same priče, ki še zaradi politične pripadnosti ne more biti objektivna, medtem ko se ne upošteva pričevanje Marija Coka, ki je aretaciji Morandinija prisostvoval in ki ve, da nisva niti pertot niti jaz, sodelovala pri aretaciji. PBEP KBP5ASJEM ANGLEŠKE KRALJICE S čim si lordi belijo glave Važno vprašanje: lahko lorda zastopa družba z nepremičninami? Ce kdo želi letošnje poletje prisostvovati v Londonu slovesnosti ob kronanju angleške kraljice Elizabete, potem *i mora že zdaj rezervirati sobo. Ce pa bi rad gledal na eno izmed ulic, po kateri bo šel sprevod, je že zamudil. «S televizijo ali brez televizije?« Vprašanje se postavlja zelo ostro. Neliateri trde, da bi bila skrunitev, ko bi v celoti prenašali po televiziji enega izmed najslovcsnejših trenutkov v angleški zgodovini, ki ne bo odigral V west-minstrski opatiji. «Zakaj naj bi ne bilo prenosa po televiziji, pravijo drugi, ko bo že vsa ceremonija posneta za film?« Člani kraljevske hiše, ki so odgovorni za priprave, so nasprotni. Predvsem zato, ker se to še nikoli r,i zgodilo, poleg tega pa tudi zaradi spominov na neki dogodek. Ob kronanju Edvarda VII. canterburyški nadšikof, star čez 80 let, ni mogel več vstati, ko je pokleknil pred kralja. Mar bi televizijska kamera lahko priprla oči, ali pa bi 20 milijonov gledalcev hotelo zamižati? »Pustite ljudstvu, da vidi kraljico!# To je parola listov z veliko naklado. Ze zdaj se £2“ (ktIvanci 50v Angliji dolgo zadajali skrbi. Krona Je .. * “ ? ®rda in kraljica tako mlada, poleg tega se sploh v' , ’ , Kafsno krono bo angleška kraljica nosila. Vsa ta vi L menda salomonsko rešila kiparka Mary Gillick, J d mo na sliki skupno z izbranim kovancem Izdelanim v slogu XVI. stoletja. ve, da bo od 6 milijonov ljudi, ki bodo v Londonu, manj kot milijon lahko opazoval sprevod. Pri tem prihaja tudi do špekulacije. Amerikanci se pritožujejo, da jim ponujajo okna, ki gledajo na ulico, po kateri bo šel sprevod, po ceni nekako 100.000 lir. Sobo lahko dobite tudi za 10.000 lir dnevno, toda s pripombo, da boste z okna kopalnice, če bo lepo vreme, z daljnogledom lahko videli, kako se bliskajo oklepi dvorskih konjenikov in da brusite, če bo veter vlekel od vzhoda k zahodu, lahko slišali tudi fanfare ... Vlada, ki mrzlično gradi tribune, je bolj razumna ln prodaja prostor pod streho za približno 11.000 lir, ostale prostore pa po 7.000 lir. Na vsak način pa ti prostori, ki jih je nekako 110.000, niso namenjeni široki publiki. Na drugi Strani pa agencije za posojanje razpolagajo samo še s »popularnimi)) prostori po ceni od 20 do 30.000 Tir. Na srečo preostanejo še pločniki. S svežnji pod pazduho, s termos - ^steklenicami, polnimi čaja, s sendviči in odejami bodo gledalci zavzeli svoje delčke pločnikov Že na večer pred slovesnostjo. Prvi bodo videli sončni vzhod na dan kronanja, v srcu pa jih bo mučila bojazen, da Jim v poslednjem trenutku sapa kakšnega policijskega konja ne zamrači tako težko osvojene prespektlve. »Kaj naj kupim za spomin?« To vprašanje povzroča glavobol članom komisije, katere naloea je, da bedi nad ličnostjo predmetov, ki se bodo prodajali za spominke na dan kronanja. Od gumbov za manšete mimo pepelnikov do škatel z biskvitom, vse lahko spominja na začetek vladavine. Umetniki, ki jim je bila poverjena izdelava medalje s pro-filom kraljice, so obupani. Krona je tako grda. Sicer pa še niti ne vedo. ali bo kraljica nosila krono Anglije, to je krono Edvarda Izpovedovalca, ki je težka tri kilograme in pol, ali krono kraljice Viktorije, težko samo en kilogram, okrašeno z biseri in dragotinami Elizabete I. Ta krona, izdelana leta 1838, je polna draeega kamenja zgodovinske vrednosti. Na njej je druga Afriška zvezda, težka 309,25 karatov. Na vsej kroni je 2783 diamantov, 277 biserov, 17 safirov, 11 smaragdov in 5 rubinov. Angleška industrija ima monopol za izdelavo spominkov. Uvoz predmetov, izdelanih v Nemčiji ali na Japonskem, je prepovedan. To pa vendar ne preprečuje reklamacij: »Zakaj je vlada naročila 800 metrov črnega velurja pri nekem podjetju v Creffieldu?« Odgovor: «Prav tako je bilo tudi zadnjič«, «Zakaj je londonska občina sklenila, da bo šolskim otrokom dala v spomin nalivna peresa, ko pa tradicija zahteva, da se jim darujejo lepo okrašene skodelice za čaj?» — »To je razsipnost, kričijo predstavnik! lončarstva, otroci bodo razdrli nalivna peresa, da bi videli, kako funkcionirajo,..«. Kronanje zastavlja tudi kočljivo vprašanje prerogativ plemstva. Kdo bo podal kraljici pozlačena stremena, razdeljena med dve družini? Druga komplikacija je v tem, da kraljica jaha po ama-consko in — kot pravijo — ne potrebuje dveh, temveč samo eno streme. Vojvodi Castlske-mu pripada čast, da obleče su-verenu rokavico na desno roko, Njegov primer proučujejo, ker pripada ta prerogativa vojvodi kot lastniku dvorca Warksop, Toda ta dvorec je zdaj del posesti neke družbe za trgovino z nejrremičninami. Mar lahko vojvoda na kronanju predstavlja neko družbo z omejeno zavezo? Kronanje bo stalo milijon funtov šterlingov, dvakrat več kot leta 1937. Vse se je podražilo. Plemeniti lordi vedo nekaj o tem. Obleka kraljevskega para stane danes skoraj milijon in pol lir. Dvorsko ogrinjalo vojvodinje s hermelinom stane 700.000 lir, s kožo domačega zajca pa 80-000; izposojanje plašča stane 50.000 lir. V te cene so vračunani tudi na-šivki iz tjuljenjeve kože, ki označujejo nazive: dve vrsti za baronico, dve in pol za vi-konteso, tri za grofico, tri in pol za markizo in štiri in pol za vojvodinjo. Angleška vročica, mirna in metodična, je zajela Veliko Britanijo. In to že dve sto dni pred kronanjem, ki bo obenem pomenilo zgodovinski, političen, verski in svetoven dogodek, pa tudi praznik, slovesnost, semenj in razstavo. j HEINRICH HEINE j S)a, liladaniG... Odlomek iz knjige „LE GRAND" Da, Madame, rojen sem v Duesseldorju in to posebej omenjam za primer, da bi se, deni mo, po moji smrti prepiralo seiem mest za čast mojega rojstnega kraja. Duessel-dorf je mesto ob Renu, šestnajst tisoč ljudi živi v njem in poleg tega je še več *to tisoč ljudi tam pokopanih. In med njimi so nekateri, o katerih pravi moja mati, da bi bilo bolje, ko bi te tiveli. Nekoč knezov ie niso tako pritiskali kot dandanes, krona jim je bila (e prirasla na glavo in zvečer so potegnili preko nje spalno kapo in mirno zaspali in ob njih nogah so mirno spali narodi in ko so se le-ti zjutraj zbudili, so dejali «Dobro jutro, oče!« in knezi so odvrnili «Dobro jutro. ljubi otroci(» Nenadoma pa se je vse iz-premenilo; ko smo se v Dues-seldorfu nekega jutra zbudili in hoteli reči; «Dobro jutro, oče!» je bil oče odpotoval in v usem mestu je bila sama topa pobitost, povsod razpoloženje kakor ob pogrebih in ljudje so se molče plazili proti trgu in brali dolg papirnat proglas na vratih mestne hiše. Na trgu je bilo vse spremenjeno, kakor bi bil svet nane vo prepleskan, nov grb je visel na mestni hiši, železna balkonska ograja je bila prevešena z vezenimi žametnimi pregrinjali, francoski grenadirji so stali na straži, stari gospodje mestni oietje so obleki nove obraze in nedeljsko opravo se spogledovali po francosko in rekali »bon journ. Dolgi Kurz nam je povedal, da danes ne bo šole, zaradi poklonitve. Morali smo dolgo čakati, da so s njo začeli. Slednjič pa se je balkon mestne hiše napolnil s pisanimi gospodi, z zastavami in s trobentami in gospod župan je v svoji znameniti rdeči suknji započel govor, ki se je nekoliko raztegnil, fcafcor gumi elastikum ali kot pletena spalna kapa, v katero vržei kamen in nekatere govorniške obrate sem popolnoma razumel, n. pr da nas hočejo or.rečiti — in pri zadnji besedi so zatrobile trobente in za-vihrale zastave, zabrneli bobni in zaorill kriki «Vivat!» Ko sem prišel domov, serii rekel mami; »Osrečiti nas hočejo in zato danes ni šoleln Naslednjega dne pa je bil svet spet v-na)lepšem redu in slej ko prej smo imeli šolo in slej ko prej smo se učili na pamet ~ rimske kralje, letnice, samostalnike na . im, verba irregularia, grško, hebrejsko, zamljepis nemščino, računstvo — ljubi bog, še zdaj se mi ,od tega vrti v glavi — vsega se je bilo treba učiti na pamet. In marsikaj tega mi j e pozneje koristilo. Kajti ko bi ne vedel na izust rseh rimskih kraljev, bi mi bilo kasneje vendar čisto vseeno, ali je Niebuhr dokazal, da v resnici niso nikoli Uveli ali ne. In (e bi ne poznal tistih letnic, kako neki bi se pozneje znašel v velikem Berlinu, kjer so si hiše medseboj podobne kot kaplje v morju in k er ne moreš najti znancev, če ne veš na pamet njih hišne številke; tedaj sem si hkrati s posameznimi znanci zamišljal zgodovinske dogodke, katerih letnica je sovpadala z njih hišno številko, tako da sem se le-te nemudoma spomnil, čim sem se domislil o-nih in iz tega razloga mi je vsakikrat stopil prea oči kak zgodovinski dogodek, Čim sem ugledal znanca. Ce sem, n. pr. srečal krojača, sem takoj pomislil na maratonsko bitko če sem sreial nališpa-nega bankirja Gumpla, sem se spomnil razdejanja Jeruzalema, čim sem uzrl svojega močno zadolženega prijatelja Portugalca, sem videl pred seboj Mohamedov beg in če sem ugledal vrlega učitelja Wadzeka, ki je. kakor znano, izdajal vzpodbudni tednik «Koristni in zabavni Berlin», sem se takoj domislil Kleopatre, Kakor rečeno, letnice so neogibno potrebne, poznam celo ljudi, ki niso imeli v g'avi nič drugega, kot nekaj letnic in so z ?ijimi znali najti v Berlinu prave hiše in so zdaj redni profesorji na Univerzi. Jaz pa sem se z usemi temi številkami t) šoli pošteno namučili S pravim računstvom je bila še slabša Najboljši sem bil še v odštevanju in tu velja zelo praktično o-snovno pravilo; gStiri ne mo- CHARLES DICKLNS PrBVfidfil pp0f. dr. Fr. Bradač «No pa me ubrii, Sammy,» je rekel gospod Wedler, too mu jo sto lztepal prah, «morbet b imel tuki aa žali tu, če b hodu kdu s cim belem na ublek, ne, Sammy?» In ker so se na gospodu Wellerju pokazali resni&ni simptomi bližajoče se eksplozije smeha, Je nastopil Sam, da bi to preprečil. «ZdeJ pa bod Ze tlh,» je rekel Sam, «»e nkuj nlsm vidu tacga kumedjonta. Kua Je nek tku smein«a?» «Sammy,» Je rekel gospod Weller ln si brisal čelo. «BuJlm se, de me bo te dni enkrat zadela kap ud smeha, fant.j. «No tok, zakua pa tu delaš?« je rekel Sam. «In zdej m pa puvej, kua m 6eS re;'t?> «Uganl. kdu Je pršou sm z mani, Sam?» Je rekel gospod Weller, našobll usta, razvlekel obrvi in se umaknil korak ali dva. «Pell?» Je vprašal Sam. Gospod Welle je rekel gospod Weller in si brisal oči «Ampk de na us bleknu o sojem nanaraunem upnike. Sam.» «Kua, na vesta, kdu je tu?> je vprašal Sam. «Se na sajna se ima ne,» je odgovoril oče. «Ked pa sta?» je rekel Sam ln se prav tako pačil kakor njegov oče. «U gustiuni,« je odgovoril gospod Weller. «Kje b iskou t:sta rde&a kumara, če ne tam, kjer Je šmops, o Jej, Sam — o jej! Tu t Je bla dones imenitna vožna ud .markiza’ dones zutri, Sam,» Je rekel gospod Weller, ko je mogel zopet govoriti, kako navadno. «Zapregu sm &arca u ta mal vuz pu rajncem prvem može toje mačehe, dau futel notr za pastirja in nej me vrag u—» je rekel posmehljivo gospod VVeller, «nej me vrag uaa me. če mo nlsa pmesl celeh stupnic, de je mogu notr zlest.* «Ampk tu ni res?» je rekel Sam. ‘■VAWVWW «Pa Je, Sammy,» je odgovoril oče, «in verjem mi, de sm si želu, de b ga ti vidu, koku se Je držu ub stra-neh, k je lezu gor, kokr de se buji, de u zletu teh pet čeulu dol ln se razbu na cimprcampr. Nazadne se je splazu in til sma, in mislem si - slišiš, de s mislem, Sammy, de se Je pušten guncu, kedr sma zavijal ukul oglu.» «No in tl ae nej brž nalas nis lzgubu oglum?» je rekel Sam. «BuJ:m se,» je odgovoril gospod Weller in pri tem mežikal, »bujim se, de sm u dva pušten radu, Sammy, m on t je vselej zletu s futela kokr nore.* Nato Je stan gospod sukal glavo s strani na stran, slišati Je bilo neko notranje kruljenje. Ilca so se mu močno nabuhnila in vse poteze na obrazu naglo razširile — znamenja, ki so njegovega sina nemalo dt°- stra&lla. «Nč se na buj, Sam — na buj se,» Je rekel stari gospod, ko je po ne malem trudu ln krčevitem udarjanju z nogami ob tla prišel spet do svojega glasu, -rtu Je sam tih smeh. kokr b ga rad, Sammy.» «1 no, če je sam tu. pa dobr,» J« rekel Sam, «ampak bulš, če tu pustiš. Tu je navama re<'.> «No torej,* je rekel gospod Weller in solze k> mu še tekle po licih, «zame b blu tu velika ulajšava, če b mogu tu delat, in prhranu b ml večkrat douge pugo- vare s toja mačeha, ampk bujim se, de mas prou, Sammy.» (Nadaljevanje sledi) rento vzeti od treh, treba H je eno izposoditi!« — vendar pa vsakomur svetujem, naj si v takih, primerih rajši sposodi nekaj grošev več. Kajti nikoli ne «eš..„ Kar se latinščine tiče, Madame, si niti predstavljati n* morete, kako je ta stvar zapletena. Rimljanom bi prav gotovo ne preostalo dosti časa, da bi osvojili svet, če bi se morali latinščine šele učiti, Toda ti srečni ljudje so it v zibki vedeli, kateri samo-staln .ki imajo akuzativ na -im. Jaz pa sem se jih moral učiti u potu svojega obraza na pamet. Pa je vendarle dobro, da jih poznam. Vis, siti*, buriš, tussis, cucumis, amus-sis, cannabis, sinapis — te besede, ki so v svetu zbudile toliko pozornosti, imajo to lastnost, kajti uvrščajo se v neki razred in tvorijo vendarle izjemo; zato jih zelo spoštujem in zavest, da so mi pri roki. če bi jih, kdaj slučajno potreboval mi daje v marsikaterem bridkem trenutku življenja tolažbe tn notranji mir. Toda, Madame, verb a irregularia, ki se od verbo-rum regularium ločijo po tem, da si pri njih Še izdatneje tepen, ta so vprav strahotno težka! Pod zatohlimi oboki frančiškanskega kriinega hodnika, nedaleč od naše šolske sobe, je takrat visel križan Kristus iz sivega lesa. divja podoba, ki še dandanašnji včasih stopa ponoči skozi moje sanje in me žalostno gleda z otrplimi krvavimi očmi — pr&d to podobo sem velikokrat stal in molil; »o ti ubogi, prav tako mučeni boa, če ti je le kako mogoče poskrbi, da si bom zapomnil verba >rregularia!» O grščini rajši sploh ne govorim; preveč se jezim pri tem. Srednjeveški menihi ni-iist° neprav, ko so trdili, da je grščina hudičeva iznajdba, Bog sam v« ra muke, ki sem jih pri njej prestal. S hebrejščino je šlo bolje, kajti od nekdaj sem imel Jude posebno rad. Ko sem tako nepretrgoma pisal in pri tem razmišljal o tem in onem, sem se nehote zaklepetal v stare iolske sp o. mine in zdaj izrabljam to priliko, Madame, da vam dokažem, kako resnično ni moja krivda, Ce sem se nauči! tako malo zemljepisa, da se pozneje v svetu nisem mogel znajti. Takrat so namreč Francozi premaknili vse meje, dežele so se prepleskavale vsak dan na novo, tiste, ki so bile sicer modre, so postale nenadno ze. lene, nekatere celo krvavo-rdeče. spremenili so se tudi pridelki, redif in korenje je začelo rasti tam, kjer je bilo dotlej videti le zajce in za njimi se podeče barone, menjale so se tudi narodne nravi, Nemci so postali upogljivi, Francozi so nehali delati komplimente, Angleži niso ve£ metali denarja skozi okno m Benečani niso bili vei zadosti zviti; med knezi je bilo precej napredovanj, stari kralji so dobili nove uniforme, pekla so se nova kraljestva in se prodajala kot novopečene žemlje, medtem ko so nekateri drugi potentati morali zapustiti hiše in dvor m so pa( skušali služiti vsakdanji kruh na drug način — - d dame, ta perioda je slednjič pri kraju, skoraj mi je že sapa pošla! — skratka, v takih časih ni mogoče doseči kdo ve kaj v zemljepisu. Prirodopis je v tem oziru vendarle boljši, tu ne more priti do tolikih sprememb tn imamo ie ustaljene bakroreze opic, kengurujev, zeber, nosorogov in tako naprej. Ker so mi te slike ostale v spominu, se je pozneje prav pogostokrat primerilo, da so se mi nekateri ljudje ie na prvi po. gled zdeli kot dobri, stari znanci. Tudi z mitologijo je Šlo kar v redu. Tista tolpa bogov, ki ji tako razveseljivo naga vla. dala svetu, mi je bila resnično vleč. Ne verjamem, da se je kdaj kak šolarček v starem Rimu naučil poglavitnih resnic svojega katekizma — n. pr. Venerinih ljubezni — bolje na pamet kot jaz. Po pravici povedano, če smo se že morali učiti bogove na pa. met, bi jih lahko tudi pridržali in nemara nimamo bogve kakšnih prednosti od naše no-vorimske sv. Trojice ali celo od judovskega enoboštva. Morda tista mitologija konec koncev niti ni bila tako nemoralna; in po mojem je bila Homerjeva misel, da je dode. lil tisti mnogoljubljeni Veneri soproga, zelo dostojna. Najbolje pa mi je šlo v francoskem razredu abbija d’Aul-noi, emigranta, ki je napisal celo vrsto slovnic in nosil rdeče lasulje in prebrisano poskakoval, Če je predaval svoje »Art pošfique» in »Hi-stoire allemande» — bil je namre( v vsej gimnaziji edini, ki je predaval nemško zgodovin o. Vendar ima tudi francoščina svoje težave in da se jih priučiš, je treba veliko vo. jaških nastanitev, veliko bobnanja, veliko apprendre par cour tn predvsem nikakor ne smeš biti bite allemande. Bilo je kar dosti zoprnih besed in spominjam se, kakor bi bilo včeraj, da sem imel velike neprijetnosti z »la r£ligicn». Najmanj šestkrat sem bil vprašan: «Henry, kako se reče ven po francoski?» in šestkrat in vsakikrat bolj jokavo sem odgovoril; «.Le cridit!» In sedmič je besni izpraševalec, temnordeč » lice, zaklical: «Pravi se ji — la rčligion!» in klofut je kar deževalo in vsi sošolci so se smejali. Madame! Od tega časa postane, kakor hitro zaslišim besedo riligion, moj hrbet bled od strahu in moje lice rdeče od sramu. In po pravici povedano, »le ere-ditv mi je v življenju več koristil kot qla religion». TRST, četrtek 5. februar)« 1053 BS ■? 3B Vremenska napoved za danes: * «•« M^ATM. MA pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Temperatura brez bistvene spremembe. — Včeraj in j a najvišja temperatura v Tnstu je dosegla 6.8 stopinj; najnižja pa 2.4 stopinj. PRIMORSKI DMEVHIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: Med-jimurSke in istrske narodne pesmi. — Trst II-: Mozart: Sonata za violino in čembalo v C-duru. Trs:tI-- 18.00: Ura glasbe: Bach, Prokofjev, Wagner. — Sloveni) • 18.40: Slovenske samospeve poje Vanda Gerlovič. SHRP BIIRAIA RAZPRAVA KA VČERAJŠNJI SEJI GORIŠKEGA OBČIKSKEGA SVETA Klerofašistična večina zavrnila predlog DFS za izglasovanje protesta proti terorističnemu bombnemu napadu Iz beneških vasi In izvolitvi občinske delegacije, ki bi vročila pretektu občinski protest - Pismo svetovalca Demokratične fronte Slovencev tov. Šuligoja županu Bernardisu (Nadaljevanje s 1. strani) Slovenski svetovalci in še posebej svetovalci Demokratične fronte Slovencev so bili z županovim odgovorom skrajno nezadovoljni in so ponovno predlagali sprejem svoje predlagane protestne resolucije. Zlasti je pri tej zahtevi vztrajal tudi prejšnji svetovalec DFS tov. Bogomil Pavlin, ki je dejal, da ima na žalost zelo slabe izkušnje z demokristjan-sko občinsko upravo v prejšnjem štiriletnem delovanju, ker je tudi takrat prišlo do bombnega atentata na trgovino slovenskega trgovca Korena, katerega je goriški župan v popolnem soglasju z ostalimi kle-rofašističnimi svetovalci »ostro obsodil in upal na čimprejšnjo izsleditev zločincev®, vendar pa so vsa {-.upanja in ostre obsodbe* ostale samo pri besedah, katerim je, kakor smo vsi priče, sledil nov bombni atentat, ki se zdi, da ni zadnji V vrsti dejanskih grozilnih na padov na slovensko manjšino, če ne bodo razni Bernardi si, Culoti, prefekti itd. dejansko pričeli zasledovati atentatorje in njihove pokrovitelje. Kot na ukaz so pričeli razni šovinistični svetovalci izražati svoje zadovoljstvo z županovim načinom obsodbe atentata, tako da je občinski svetovalec in predsednik pokrajinskega sveta, odvetnik Culot dejal slovenskim svetovalcem, da bi morali biti z županovo izjavo zadovoljni in da bodo »razpravo nadaljevali, ko bodo atentatorje izsledili...*. Tudi monarhist Pedroni je izrazil mnenje, da »papirnati bombi« ni treba pripisovati tolike važnosti. Voditelj gori-šikih socialdemokratov pa je dogodek imenoval apolitična špekulacija«. Tudi on je zahteval čimprejšnjo izsleditev krivcev. Najdrznejši od vseh je bil MSI-jevski svetovalec Venutti, ki je brez namigovanja dejal, da morajo krivce bombnega atentata iskati nekje drugje in ne v »vrstah Italijanov«. Z glasovalnim strojem so drugo smer in na popolnoma drugačen način tolmačenja bombnega atentata, in tako preglasovali predlog tov. Bogomila Pavlina in se tako izognili jasnemu odgovoru na vprašanje svetovalca tov. Darka Šuligoja. Kljub nesramnemu pisanju italijanskega šovinističnega ti. ska in nič več nesramnim izjavam njegovih somišljenikov v občinskem svetu, pa bombni atentat z nezmanjšano silo pritiska nanje in na organe oblasti, ki ustvarjajo pogoje za tako ravnanje dobro znanih odgovornih liudi z nažo manjšino v Italiji. Prav zaradi svoje skrajne malomarnosti pa so pred go-riško demokratično javnostjo in predvsem pred Slovenci še bolj odbovomi za dopuščanje takih protidemokratičnih in a. tentatorskih kriminalnih ■ jan j. de- Zs glasovalnim strojem 90 7 f • f t 1 • 1 predstavniki italijanskega šo- £0K0 mT 3HSkl BVlOdOITIISi vinizma v občinskem svetu o- 11 . ne brani slovenske manjšine nemogočili uveljavitev predloga svetovalcev DFS in izglasovali županovo že pred sejo pri. pravljeno izjavo, ki je imela namen skanalizirati občinsko razpravljanje v ZARADI BOMBNEGA ATENTATA Slovenski občinski svetovalci protestirali pri gorlšhem pretehta Tor. B. Pavlin poudaril potrebo tesnejših stikov z Jugoslavijo, da se prepreči šovinistična sovražna propaganda GORICA, 4. — Včeraj dopoldne je goriški prefekt sprejel delegacijo slovenskih občinskih svetovalcev, v kateri so bili Bogomil Pavlin, Rudi Bratuž in odv. Birsa. Prisoten je bil tudi goriški župan Bernar-dis. Svetovalci so izrazili protest zaradi nezaslišanega aten. tata na slovensko šolo, ki je razburil predvsem slovensko prebivalstvo, in zahtevali, da podvzame stroge ukrepe in prepreči nove izpade proti slovenski manjšini v Italiji. Prefekt De Zerbi jim je odgovoril, da zelo obžaluje, da je prišlo do atentata na slovensko šolo in da bo napravil vse, da kriv. ci čim prej prejmejo zasluženo kazen. Obenem je dejal, da ima slovenske otroke prav tako rad kot vso ostalo mladino in so mu slovenski otroci pri srcu Dejal je, da ni kriv, če dijakov ni sprejel v ponedeljek. Zeli, da bi se duhovi čim-prej pomirili. Storil bo vse, kar je v njegovi moči, da se reši vrsta vprašanj v korist slovenske manjšine, ki so mu jih slovenski svetovalci prika. zali. Med drugim so se pritožili zaradi nepravilnega ravnanja z optanti, ki bi morali vpisati svoje otroke v italijansko šolo. Delegacija se je zadržala pri prefektu približno poldrugo u-3. Govorili so tudi o nujno potrebnem izboljšanju odnosov do sosedne države, na- kar je tov. Pavlin dejal, da bi s tesnejšimi stiki z jugoslovanskimi narodi lahko odstranili vsa napačna mnenja o Jugoslaviji, ki jih uporablja šovinistična propaganda,, katere cilj je, onemogočiti sporazum med dvema sosedoma. Pri odhodu je prefekt obljubil, da »bo storil vse, da krivce zločina čimprej najdejo in da je on vedno na razpolago za vsa pojasnila, ki bi jih morda želeli dobiti prebivalci go. riške pokrajine«. Obmejni bloki za kmečki promet odprti GORICA, 4. — Te dni so odprli vse obmejne bloke za kmečki promet. Obmejni prehodi so bili začasno zaprti, da so si dvolastniki lahko preskrbeli nova dovoljenja. Ker je sedaj ugodno vreme za dela v gozdu, je veliko število kmetovalcev pohitelo na delo v gozdove. Na zadnji seji videmskega pokrajinskega sveta so govorili o Terski in Nadiški dolini. Na popolnoma j dnevnem redu je bila odobritev 240.000 lir za štipendije dijakom omenjenih dolin. Vsi pokrajinski svetovalci, razen odvetnika Piera Marcottija, so predlog sprejeli. Piero Marcot-ti, pokrajinski svetovalec furlanskega ljudskega gibanja za pokrajinsko avtonomijo, pa se je glasovanja vzdržal. Ta dogodek mu je nudil možnost, da je pred pokrajinskim svetom govoril o življenju prebivalcev navedenih dolin. Njegov govor je bil precej miren, kajti vprašanje Beneške Slovenije ni tako enostavno in zato se ga je pokrajinski svetovalec lotil, s precejšnjo opreznostjo. Navedel je nekaj zanimivih stvari Prikazal je nekatera vprašanja, ki bi jih morala reševati pokrajinska uprava v Beneški Sloveniji. Navedel je gospodarska in socialna vprašanja. Tako je prišlo do izraza nerazumevanje pokrajinskega sveta do potreb njenega prebivalstva, kajti prav pokrajina bi lahko napravila marsikaj, kar bi zboljšalo njegovo življenje. Popraviti bi bilo treba ceste, napraviti vodovode, zgraditi občinska poslopja, razpisati natečaje za pomoč prebivalstvu in popraviti njegove hiše, ki niso dovolj higienične; ustanoviti bi bilo treba lekarne itd,, V resnici pa pokrajinska u-prava vse to zanemarja in se zadovoljuje z razpisovanjem natečajev za štipendije dijakom. i Večer na planini* v dvorani na Horzu GORICA, 4. — Prosvetno društvo iz Podgore vabi na plesni venček »Večer na planini«, ki ga priredi v dvorani na Korzu Verdi 1 dne 7. februarja t. 1. Ples bo od 21. do S. ure zjutraj. Deloval bo dobro založen btfč. KINO VERDI. 16.30: »Čudovita podoba«, A. Pierangeli in S. Gran-ger. VITTORIA. 17; »Brezno grehov«, B. Davis in G. Merili. CENTRALE. 17: »Prekleti vodnjak«, V. Lindifors in K. Smith. MODERNO. 17: »Past«, F. Pe-riu in B. Blier. REZIJSKE NARODN .... , I Tudi Rezijcl so še ohranili »voje narodne običaje. Zlasti Jim je priljubljen ples itrezijanka*, ki ga plešejo ob spremljavi godala ob raznih svečanostih. Posebnost tega plesa je v tem, da se plesalci in plesalke med plesom ne smejo dotakniti. Goričani so Jih lahko občudovali na kulturnih prireditvi v Sovodnjah, kjer Je Mia pozneta zgornja slika. Odvetnik Marcotti je marsikaj povedal, vendar tudi on ni bil toliko pogumen, da bi odločno pogledal resnici v o-braz. Popolnoma na mestu je, da tare beneško prebivalstvo veliko nerešenih vprašanj in da se oblasti zanje ne zanimajo. Res pa je tudi, da bi moral furlanski avtonomist odločno povedati, da v teh krajih živi slovenska narodna manjšina, ki še vedno čaka na rešitev cele vrste važnih narodnih in gospodarsko - socialnih vprašanj. Padec z voza GORICA, 4. — Pri razkladanju drv z voza, se je danes popoldne ponesrečila Ernesta Toplikar iz Ul. Gabrizio 51. Toplikarjeva je zaradi nerodne kretnje padla z voza in si ranila desno koleno. Ker ji je rana na kolenu močno krvavela, so domači poklicali na pomoč Zeleni križ, ki jo je odpeljali na bolniško blagajno. Zdravnik ji je obvezal nogo. Ozdravela bo. v 10 dneh. Sovodnje Videmsko in čedadsko smučarsko društvo bosta organizirali 8. februarja tekmovanje v veleslalomu na Matajurju. Tekmovali bodo za dvoletni pokal in več posameznih nagrad, ki jih je darovala Ce-dadska ljudska banka. Tekmovanje se bo pričelo ob 11, uri. Sodelovali bodo najboljši smučarji iz Veneta. Rezija Zupanova vest, da so preprečili ustanovitev konzorcija za vzdrževanje ceste v Rezijski dolini, je povzročila v občinskem svetu in med prebivalstvom veliko razburjenje, ker je prebivalstvo upalo da bodo po 6 mesecih neprestanega in vztrajnega dela rezijske občinske uprave s pomočjo pokrajine prišli do ugodnega zaključka in da bo pokrajina krila konzorciju 50 odstotkov stroškov. V načrtu so imeli tudi pristop občine Rezjuta, pod katero spadajo 3 km poti. Prav zaradi občinske uprave v Rezjuti pa je celotno vprašanje zašlo v nerešljiv položaj. Občina Rezjuta je pripravljena stopiti v konzorcij s prispevkom 50.000 lir. Ta vsota pa je odločno premajhna, ker bi vzdrževanje vsakega kilometra ceste stalo okoli 300 tisoč lir. Vsa dosedanja prigovarjanja, da bi Rezjuta svoje stališče spremenila, so bila brezuspešna. Vse kaže, da je občinska uprava tako nepopust- ljiva zaradi prepričanja, da morajo Rezijci, ako hočejo oditi iz doline nujno uporabljati samo tisto pot, ki pelje skozi njihovo občino. Zupan je občinskim svetovalcem zagotovil, da bo še vedno skušal med prebivalstvom Rezijske doline, ki je zelo zanemarjena, da bi sporazumno rešili številna vprašanja, predvsem pa, da bi popravili edino in važno cesto. z Hi:: 'p.Ktth-.r1 ■ MEDNARODNI SMUČARSKI TEDEN V SESTRIERU Vlili IM SELTSAM zmagovalka v veleslalomu Ob lepem nezgod in vremenu se je tekma so vse tekmovalke končala brez na cilj Alojzij Cigoj je umrl GORICA, 4. — Danes ob 7. url zjutraj je smrt pretrgala nit življenja 42-letnemu Alojziju Cigoju iz Gorice, Ul. sv. Ivana 7. Pokojnik je bil brat uglednega slovenskega trgovca Jožeta Cigoja in njegova desna roka v trgovini. Pogrešali ga bomo vsi Slovenci, ker je bil vedno zaveden in zvesti sin svojega naroda. Zahrbtna bolezen ga je ugrabila v najlepši moški dobi. Na njegovo zadnjo željo ga bodo pokopali pri sv. Ani v Trstu. Pogreb bo v Trstu v četrtek 5. t m. popoldne. Naj mu bo lahka domača gruda ! -------- ZIVINOZDRAVNISKI VESTNIK GORICA, 4. — Zivinozdrav-niški vestnik iz druge polovice preteklega januarja beleži nov primer svinjake rdečice v občini Dolenje v Brdih. SESTRIERE, 4. — V okviru mednarodnega smučarskega tedna je bila danes tekma v ženskem veleslalomu. Proga je bila dolga 2 km z višinsko raz. Irko 480 m in na njej je bilo 30 vratc. Vreme je bilo zelo lepo in sneg odličen. Brez vsake nezgode je vseh 26 tekmovalk, ki so startale, privozilo v cilj. Zmagala je Nemka Selt-san, na drugem mestu pa je Italijanka Minuzzo, ki je letos izredno napredovala ter že dosegla na mednarodnih tekmah lepe rezultate. Tekmovalke so se plasirale teko-le: 1. Seltsam Marianne (Nemč.) 1:26.3; 2. Minuzzo Giu-lia (It.) 1:27; 3. Borthod Made-leine (Švica) 1:28.5; 4. Klecker Trude (Avstr.) 1:28.8; 5. Blatte Lotte (Avatr.) 1:29; 6. Quartest (Nemč.) 1:29.5; 7. Reichert Ossi (Nemč.) 1:30 4; 8. Lanig Evi (Nemč.) 1:31.7; 9. Marchelli Maria Grazia (It.) 1:31.8; 10. Bnglund Ingrid (Sved.) 1:325; 11. Schoepfer Ida (Švica) 1:32.5; 12. in 13. Hoetleiner Thea (Avstrija) in Daenzer Frida (Švica) 1:33.3; 14. in 15. Schmith Lucienne (Franc.) in Emy Paulette (Franc.) 1:34.2; 16. Marchelli Carla (It.) 1:35.6 itd. ♦ * * Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Megčvu, o katerem smo že poročali, so ZADNJA POROČILA V VZHODNI NEMČIJI RAZPRAVLJAJO 0 PRORAČUNU Predsednik Grolewohl priznava slab položaj v ministrstvih V Franciji razpisane upravne volitve na 3. maja Vzhodnonemškega poslanca von Stolzen-berga niso več videli od 26. januarja BERLIN, 4. — Ljudska zbor- ] Med njimi je voditelj urada nica Nemške demokratične re- ! vzhodnonemške agencije ADN publike se je danes sestala za. radi proračuna za leto 1953. Na seji je ministrski predsednik Otto Grotevvohl kritiziral fi. nančnega ministra dr. Hansa Locha in ga pozval, naj opusti birokratske in kapitalistične metode. Predsednik je dejal: Zakrinkani kriminalci v naših ministrstvih in v naši upravi bodo razkrinkani ne glede na položaj, ki ga imajo«. Ko pa je predložil zbornici proračun, je dejal, da bodo a-genti monopolistično-imperiali-stične ameriške vlade skušali potegniti Vzhodno Nemčijo k Zahodni. To skušajo doseči s pomočjo privabljanja znanstvenikov, tehnikov, zdravnikov, politikov in članov vlade z obljubami in grožnjami. Pozval je Nemce v Zahodni Nemčiji, ki so tja pribežali z vzhoda, naj se vrnejo v svojo domovino, in obsodil tisk zahodnih držav, da je razširil »nesramne laži«. Nadalje poročajo, da poslanca Vzhodne Nemčije barona von Stolzenberga iz Leipziga od 26. januarja dalje niso več videli. Bil je član levega krila liberalne demokratične stranke v Vzhodni Nemčiji, znan pod imenom »rdeči baron«. On je eden izmed redkih, s katerimi so kominformistične oblasti blagohotno ravnale in mu dovoljevale obisk Zahodne Nemčije. Domnevajo, da je policija 26. januarja zapečatila njegovo stanovanje in urad. Razširila se je vest, da je verjetno »rdeči baron« skušal podtalno organizirati v Leipzi. gu visokošolce proti kominfor-movskim oblastem. Nekateri so mnenja, da se je pred aretacijo s svojo družino umaknil v Zahodno Nemčijo. v Leipzigu, podravnatelj urada omenjene agencije v Potsdamu in dva demokristjanska voditelja. Vzhodnonemški časopisi sku. šajo preprečiti pobege z vsakodnevnim objavljanjem člankov, ki opozarjajo prebivalstvo sovjetske cone na prenatrpana begunska taborišča, lakoto in brezposelnost, ki je na Zahodu Francoski tisk piše, da pomeni imenovanje Mocha in Koenifta za poročevalca o načrtu zakona za ra tifikacijo obrambne skupnosti nove težave za vlado Zapotocky bo sledil Slanskemu DUNAJ, 4. — V krogu češko, slovaških emigrantov se je razširila številka kominformistič-nega češkoslovaškega lista »Rude Pravo«, ki je bil ponarejen z veliko sprotnostjo. List je od 20. novembra lanskega leta in vsebuje obtožbo proti Slanskemu in njegovim soobtožencem. Na mesto 'sed-mid fotografij obešenčev so postavili fotografije sedanjega ministrskega predsednika Za-potockega, Širokega, Noseka, Fierlingerja, Rajsa in Nejedly. ja z obtožbami proti njim. PARIZ, 4. — Francoska vlada je na svoji današnji seji določila, da bodo upravne volitve v vsej Franciji 3. maja z morebitnimi ožjimi volitvami 10. maja. Predvideva se srdita borba med kominformisti, socialisti in koalicijo centra, kateri se zdi, da se bodo pridružili go-listi, ki so odnesli precejšnjo zmago pri zadnjih upravnih volitvah leta 1947. Zunanjepolitična komisija narodne zbornice je danes po treh glasovanjih imenovala so-j cialističnega poslanca Mocha za poročevalca o načrtu zakona za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Moch je dobil 21 glasov, 16 pa jih je dobil neodvisni republikanec Francois Billoux. Čeprav je glasovanje tajno, domnevajo, da so za Mocha glasovali socialisti in golisti ter nekateri zmerni in pripadniki MRP. Po današnjem glasovanju je Moch izjavil: «Ne bi mogel vsekakor načelno nasprotovati vsakršni obliki evropske o-brambne skupnosti in to iz dveh vzrokov: prvi je dejstvo, da sem kot obrambni minister v Plevenovi vladi sodeloval pri sestavljanju načrta za evropsko vojsko in sem imel na- logo braniti ga v Washington» in v Bruslju pred atlantskimi organizmi. Drugi vzrok je očitna potreba zgraditi Evropo, toda hotel bi zahtevati, naj se iz tega ne bi sklepalo, da sem zagovornik te specifične obrambne skupnosti ali omejene Evrope, katere obrisi se pojavljajo, bolj kakor sem zagovornik skupnosti činite-ljev, ki se predlagajo in ki grozijo, da se ustvari orodje politike še pred organizmom, ki bi imel določevati to politiko«. »France Soir« piše, da imenovanje Mocha, ki se pridružuje imenovanju degolista generala Koeniga, ki je imenovan za poročevalca v komisiji za narodno obrambo, nakazuje možnost novth težkoč, ki jih bo imela vlada z ratifikacijo pariških dogovorov. Obe ti dve osebnosti veljata namreč kot nasprotnika pleveno-vega načrta vsaj v njegovi sedanji obliki. »Le Monde« trdi, da pomeni ta dvojna izbira «neoporečen uspeh za nasprotnike pogodbe«. GIBLJE PASIVNEGA ODPORA V JUŽNI AFRIKI Gandhijev sin obsojen zaradi borbe proli rasističnim zakonom Poleg njega Je Malanovo sodišče obsodilo Se pet Evropejcev Sovjeti zaprli dve cesti v zahodni Berlin BERLIN, 4. — Vzhodnonem. ike oblasti so danes delno zaprle glavni cesti, ki vežeta vzhodni Berlin z zahodnim, s tem, da so nanju nanesli kupe smeti. Zmanjšali in ne popolnoma prekinili so promet na o-menjenih cestah, Od 108 cest, ki peljejo iz vzhodnega v zahodni Berlin, je 8 delno pregrajenih, 25 pa popolnoma. Medtem prihajajo vesti o vedno novih beguncih iz sovjetske cone. V prvih treh dneh meseca februarja je pribežalo okoli 4.000 beguncev. GERMISTON (Južna Afrika), 4. — Tukajšnje sodišče je obsodilo na globo 50 sterlingov ali 50 dni prisilnega dela časnikarja Manilala Gandhija, sina Mahatmana Gandhija, ker je organiziral sprevod članov gibanja pasivnega odpora proti rasističnim zakonom. Ostalih pet obtožencev je Evropejcev. Med temi je tudi Patrick Duncan, sin bivšega generalnega južnoafriškega guvernerja, ki so ga prav tako obsodili na globo 100 sterlingov ali sto dni prisilnega dela. Tudi ostali obtoženci so dobili približno enake kazni. Na procesu je Duncan med drugim izjavil, da se je pridružil gibanju pasivnega odpora, ker ima za dolžnost, da se vsak državljan bori proti nepravilnim zakonom, in ker misli, da morajo belci pokazati da so pripravljeni sodelovati z afriškimi in indijskimi organizacijami na podlagi ena kopravnosti. Hamburško sodišče obsodilo osem bivših nacistov HAMBURG, 4. — Tukajšnje sodišče je danes obsodilo na zapor od 6 od 8 mesecev zara di »nedovoljenega delovanja« osem bivših članov razpušče-ne nove nacističpe stranko SRP. Obtožnica pravi, da so ustanovili neko zvezo, ki nasprotuje prepovedi od lanske-ga oktobra. Tri obtožence so oprostili. sodelovali tudi slovenski smučarji Magušar, Demič in Pogačnik, ki so se v smuku plasirali na 36., 40. in 41. mesto med 45 udeleženci. * * * Jugoslovanski smučarji - mladinci Lojze Gorjanc, Janez Šuštar, Milan Rojina in Slavko Šlibar so pod vodstvom zveznega trenerja dr. Toneta Dečmana odpotovali v Švico. • * « Švicar Grosjean in Svedinja Ingrid Englund sta zmagala v moškem in ženskem slalomu na mednarodni tekmi «Was-semgrat Deirby» v Gstaadu (Švica). Proleter-Kladivar Lep uspeh je dosegel koprski »Proleter«, ki je v F _____________«fni tekmi t» jateljski nogometni ^ tekmi segel neodločen rezultat * j®' štvom celjskega »Kladi««, Ce pomislimo, da je »Kis I I eden izmed boljših slove nedeljo P*" F' klubov, ki je v magal koprsko «Auroro»^ ^ sokim rezultatom 7:1( nam ta uspeh prikaže v se luči. »Proleter« je prišel v stvo proti koncu drugega časa po Petroviču, izenaC je Dobrajc. Mednarodni teden smučarskih skokov v Švici od 7. do 15. iebruarja Po tekmovanjih na mednarodnem smučarskem tednu v Sestrieru, bodo jugoslovanski skakalci-Klančnik, Polda. Zidar in Rogelj nastopali v Švici, kjer bo od 7. do 15. februarja mednarodni teden smučarskih skokov. Organizirali bodo štiri tekmovanja in po vseh teh tekmovanjih bodo določili skupni plasma udeležencev. Dne 7. februarja bodo tekmovali v St. Moritzu, 8. v Untenvasseru, 11. v Arosi in 15. v Lochiju. Za tekme so se prijavili najboljši finski, norveški, nemški, av-strijiski, italijanski, švedski, francoski in švicarski skakalci. Med Norvežani je tudi Falkanger, večkratni zmagovalec v Holmenkolnu, med Nemci pa so Brutscher, Hohenleit-ner, Eder in drugi, med Avstrijci Bradi, Steinegger itd. Se ena 60-rlska skakalnice v Sloveniji V Ljubnem v Savinjski dolini so zgradili 60-metrsko skakalnico, na kateri bodo prihodnjo nedeljo meddruštvene tekme Verjetno se bodo med boljše slovenske skakalce polagoma prerinili tudi smučarji iz drugih slovenskih pokrajin. Doslej so bili namreč z redkimi izjemami vidnejši skakalci skoraj sami Gorenjci ali vsaj Ljubljančani. Jugoslovanska hokejska zveza je sklenila, da se jugoslovanska reprezentanca v hokeju ne bo udeležila tekmovanja za svetovno prvenstvo v Zue-richu, ker reprezentativci niso v zadostni formi. Norvežanov pa ne bo iz finančnih razlogov. V Pragi je švedska hokejska reprezentanca premagala če. škoslovaško s 5:1. Zaostritev odnosov med Jordanijo in Izraelom JERUZALEM, 4. — Na meji med Jordanijo in Izraelom je prišlo po ponedeljski noči, ko so v bližini meje obeh držav minirali vlak, do zaostritve. Nesreča ni povzročila žrtev, vendar je postala predmet protesta s strani obeh vlad pri komisiji OZN za premirje. Ministrski predsednik in obrambni minister Izraela Ben Gurion je danes prenehal s svojimi počitnicami, da bo imel s svojo vlado izredno sejo. Zunanji minister Saret pa je zagotovil, da vlada pozorno zasleduje razvoj dogodkov in da je pripravljena podvzeti potrebne ukrepe, da prepreči ponovne obmejne napade. Arabska zveza v Amanu sporoča, da je prišlo ob severozahodni jordanski meji pri vasi Katirija do novega obmejnega incidenta. Obtožujejo 2ide, da so pričeli streljati z minometi proti Kakiriji. Neka Arabkinja je bila ranjena. Medtem pa je glasnik Fo-reign Offica dejal, da je priče la angleška vlada proučevati poostrene odnose med Jorda-nijo in Izraelom že pred odločitvijo, ali naj sprejme zahtevo amanske vlade, ki se je prejšnji teden sklicevala na britansko-jordansko pogodbo od leta 1948 in prosila Veliko Britanijo, naj brani njene meje, DORTMUND. 4. — Poročajo, da pride v soboto Bartali prvič v Nemčijo, in sicer v Dortmund. Poleg nekaterih tujih kolesarjev bo nastopil na pokritem dirkališču v Dortmundu, kjer bodo tekmovali tudi najboljši nemški profesionalci 40 držav prijavljeni za svetovno nogometno. ^ ~ id ZUBRICH, 4. države so se prijavile *8^ movanje za svetovno ^ ^ stvo v nogometu, ki "" jgjs hodnje leto v Švici; Sv Urugvaj, Zapadna .fppf Haiti, Avstrija, BrazilU*. m cija, Anglija, Portugalska,. ska, Irska, Italija, * ^ ZDA, Luksemburg, cile’ --jjt, slavija, Koreja, Poljska, ^ Madžarska, Kitajska, Wales, Izrael, Grčija, “P Mehika, Belgija, R°® Turčija, Japonska, Skots--^ verna Irska, Peru, B®1* CSR, Norveška, Vi*waw Švica, i Kvalifikacijskih tekernv!i:(' treba igrati sedanjemu * ^ nemu prvaku Urugvaju ' ^ carjem kot prireditelj6® movanja. « • « MONTEVIDEO. 4. " nir Montevidea sta bi zvečer odigrani dve te ^ prvi je »Colocolo« i* ,a--(Cile) premagal P8,,, klub «Predsednik H8^ jjJ Assunciona z 2:0 p« J fogo« iz Ria de Janei^ iste premagal »FluminenS6* ga mesta z 2:1 (3:1)- * * * u od*11 Tudi v podaljških J* neodločena tekma m škima kluboma West B pi!a in Chelsea 0:0. Tekma v okviru pokalnega t nja. Ostali včerajšnji t ^ Birmingham - Sheffi®Wi 3:1; Brentford - Aston » yr Tottenham - Prestop 1-j trm - Manchester Cit? • * • Jf RIM. 4. — Italijan!**,/ t«? ška nogometna reprez* ji -w .i ki je na skupnem treO'nf£p; danes nastopila proti vam Rome Tekma se i6ept čala z rezultatom 2:7-zentanca bo nastopila ri na evropskem V°J prvenstvu. MILAN. 4. — Na f našnji seji je italijans^ gometna zveza med naložila Laziu denarn 100.000 lir; igralca Bi® .cfi ter) in Bassetto (Sat»P^1 vsak r pa bosta plačala tisoč' lir. Košarkarski tur^ v ViaregglU j/ VIAREGGIO. 4. ->' se bo pričel rnednaro« £ šarkarski turnir, n8 a: » bodo sodelovala 1,1 „eoJJJ cena zvezda« iz ”, J »The Leghorn Lions« g,'( na, »Gira« iz Bologn6-ti-Olimpia«, ^ Viareggia in en J, klub Vsekakor bodo šarkarji «Crvene BOGOTA, 4. — Tukajšnji »Millionarios« je premagal dunajski »Rapid« z 2:1. go težji posel kot variši odbojkaši. ki ^ narodnem turnirju pred dnevi zmagah- j/F. - • - K JA, turnir je v okvir^jare{*1' skih prireditev v JUBILEJNO LETO SLOVENSKEGA PLAN^ s? Letos 60-letniea Za to priložnost bo poleti v P^aiiel predelih Slovenije več velikih prJ *SS polovici 8 . Planinska zveza Slovenije slavi letos 60-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Dne 27. februarja 1893 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor prvega slovenskega planinskega društva v organizaciji delovnih »prparjev«, ki so bili tedaj najboljši propagandisti planinske misli med Slovenci. Nekaj mesecev pozneje, 19. julija je bila ustanovljena prva podružnica tega društva v Kamniku, nato pa je bil ustanovni občni zbor savinjske podružnice v Mozirju. Planinci iz Ljubljane bodo imeli letos vrsto kulturno-pro-svetnih prireditev Kamničani bodo proslavili svoj praznik z otvoritvijo obnovljene planinske koče na Jermanovih vratih, Celjani pa bodo 1. maja odprli svoj ponosni Herletov dom v Logarski dolini, kjer bo obenem velik planinski tabor. Planinska zveza Jugoslavije pa bo organizirala medre- publiški planinski v prvi Vratih. Tem prvim slov^Jj ninskim društvom^*®^ pVjjj Ji io Pi P< bc to 1 družili tudi ®°!'e”gjo ^ f anj8' ci, ki hkrati obhai8^, i j co svojega delov8^,!^ je bil namreč ust<”ve P1'. zbor kranjskogo1-8 j^št1 f nice planinskega .„^1"J ves tedanji ki an)s ■ pod8 f ni okraj. Jesenica vjlK°jl li svojo jubilejn0 .$tliP J vznika,bo£j p j P P v, Sl St be Ki Pti jh>- ti *6c VU S S a*. s ninskega pod Triglava P8 vili vse potrebno ^ t J planinsko razs*8^( ra^j o kazala zgodovin^1 pt\? ........... olninl6*1. '' ninstva vencih. $lajmerjevi in alpiu- jjo Razstava ^ V"'.” Po<% J ' Si«i Skupna proslava'■ pa renjskega planin ^ jp j dneh od 20. do fJ je?' Vršiču, ko bodo ročili svojemu lejno planinsko povezovala obe okni. n8 “V PJi s bt«, H 51 Odgovorni urednik STANISLAV HE.NKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI # 6 III. nad. - Telefon številka »3-808 in 44 638. - FoStm ara^ - UPRAVA1 ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI, od 8.30 . 12 in od 15 18 - Tel. 73-38 - Cene oeiasov Za vsak mm vISIne v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mir. širine 1 rtolpca za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica III. S. Pellico MI Tei 33-82 - Rokooisi se ne vračajo. -£>110 _ NAROČNINA: Con« A: mesečna 350, četrtletna »00, poPetna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, nie f1, PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoz6^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska " fe; htr, lii h* »er “ači