LXXVL, St. 3Z r:eis — Cena 1*— £ imEEOTSTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON fiTL 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-2S. IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDETLJSKA IZDAJA >JUTRA<. Vergebliche Feindangrifte bei Caen Erbitterte Kampfe in der Bretagne — ostlich Warfchsm sowjetiscltes Panzerkorps vernichtet — 36 Terrarflug-zeuge iiber Deutscitland abgeschoMcn Ails dem F*uhrerhauptquartier, 6. August. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt Sudlieh Caen griff der Feind vviederholt aber vergeblich aru Auch ira Raurn nord-ostlieh und we*»tlioh von Vire so\vie ostlich Avraiuhe« hatten die starken, von Panzern unt«r>tiitzten feindlichen Angriffe vvahrend des panzen Tages nur geringen Erfolg. In einigeu Absohnitten sitid Gegenangriffe ge-gen die eingebrochenen feinilliehen Kriifte noch im Gange. A.us dem Kinhruchsraum siidlich Avran-efces ersetzversuch iiber den Flnss siidlich Florenz \vurde durch ztisam-mengefasstts Artilleriefeuer zerscblagen. iNordlich Arezzo erzielte der Gegner einen ortlichen Einbruch, \vurde jedoch im Ge-genangriff sofort \vieder gevtorfen. Ostlich \Vai-schau \vurcle daa seit dem 1. August abgt-schnittene S. soujetische Panzerkorps nach mehrtagigen harten Kam-pfen vernichtet. Die Bolscheuisten hatten achwere hlutige Verluste und verloren 102 Fiinzer und 15 Geschiitze. Zuisehen \Veichsel und Memel stehen un-sere Tmppen in erbittertem Kampf mit ein-gebrochenen stiirkcren sowjetischen Kraf-ten. Im Bereicbe einer Fanzerarmee \vur-den ge*»tern erneut 62 som jetisehe Panzer abgeschossen. 27 \veitere Panzer vvurtlen durch Schlachtflieger vernichtet. Hiervon schoss Major Kudel allein 11 Panzer ab und erzielte »einen 300. Panzerabschuss durch Bord\vaffen. In Lettland wlrd beson-ders bei Mitau und Birsen erbittert gekampft. Hierbei wiirdcn in einem Abschnitt von 50 angreifenden feindlichen Panzern 40 abgeschossen. Z \vise h en der Diina und dem Pleska u er See wurden die an einigen Stellen einge-broehenen So\vjets im Gegenstoss aufgefan-gen. An der Landenge von Naraa scheiter-ten schwachere feind. Angriffe. Sehlacht-f lieger versenkten in der Narvva - Bueht einen sowjetischen Tanker von 2000 BKT und z\vei T ransportschif f e. Z\vei vveitere Schiffe wurden s*ch\ver beschadigt. Feindliche Bomberverbandc fiihrten Ter-rorangriffe gegen Orte in Mitteldeutsch-land. Besondcrs in Magdeburg und Braun-sch\veig entstanden Personenverluste und Gebaudeschfeden. Durch Luftverteidigungs-kriifte \vurden 36 feindliche Flugzeuge vernichtet. In der Nacht \varfen elnzelne feindliche Flugzeuge Bomben im rheinisch-uestfali-schen Gebiet und in Ostpreussen. Aais dem Fuhrerhauptuuartier, 5. August. DNB. Erganzend zum Bericht des Oberkommandos der VVehrmacht wird mit- geteilt: Im Sudabschnifct der Ostfront haben sieh z\vei Kampfgruppen der 23. Panzerdivi-sion unter Hauptmann Rabentisch und Leutnant Ohmstede besondcrs tapfer ge-schlagen. Im Kampf raurn siidwestlich Kanien zeicb-nete sich die schlesich-sudetendeutsche 5. Pauzerdivision unter Fuhrung von Gene-mlleutnant Decker durch hervorragenden Angriffsgeist aus. In den Hampfen der letzten Tage bei Narvva hat sich der flamische SS-Sturm-mann Kemi Schrynen der SS Frem*illigen-Panzergrenadierbrigade »Nederland« durch Auschuss von 7 Panzern besonders her-vorgetan. Nov angloamerički vojni zločin Zavraten umor ranjenega nemškega ujetnika Berlin, 4. avg. Angloameričani so obogatili svoj dolgi seznam prekršitev mednarodnega prava in vojnih zločinov z novim gangsterstvom, ki je doslej eno naj-grozovitej<:h. Gre za popolnoma hladen in trezno premišljen umor šestih povsem nezaščitenih nemških ujetnikov, ki so jih" umorili vojaki 91. ameriške pehotne divizije na italijanskem bojišču. Podrobnosti o tem zločinu so znane na osnovi zaprisežene izjave nekega nemškega vojaka pred vojnim sodiščem. Te izjave, ki jih je podal 211etni kaplar IVerner Tiet, ki je pripadal tretji kompaniji 67. oklopniško-grenadirskega polka, so povsem resnične. Zasliševanje pred vojnim sodiščem je ugotovilo sledeče: 3. julija 1944 je bila vzhodno od Castel-liga Marittima v nekem hlevu s streli iz pušk in ročnimi granatami ubita skupina nemšk'h vojakov, ki je štela 7 ljitdi, med njimi enega častnika, ki so se po obkoli-tvi udali ameriškim četam. Grozovitost tega zločina je tem večja, ker so ameriški vojaki najprej ubili nekega povsem nezaščitenega ranjenega ujetnika. Pri tem se ne morejo zagovarjati, da so ravnali v afektu, ker je preteklo med trenutkom, ko so ujeli nemške vojake, ter med umorom precej časa, v katerem so ujetnike najprej zaslišali ter jih potem oropali vseh predmetov. Kaplar Werner Tiet je izjavil sledeče: -Potem ko smo prišli v ujetništvo, se je dogodilo naslednje: Medtem ko so nas preiskali, je neki vojak s strelom iz puške ubil grenadirja Goggeja, ki je ležal ra- njen v hlevu. Potem so tudi nam ukazali, da moramo v hlev. Tam so nas postavili ob steno ter nas iz oddaljenosti 7 metrov obstreljevali s puškami ter vrgli med nas tudi več ročnih granat. Ne morem natančno povedati, koliko strelov je padlo in koliko ročnih granat so vrgli med nas. Stal sem na levi strani, poleg mene narednik, potem poročnik Strobel in nato ostali. Jaz sam sem bil nekoliko krit ob nekem prizidku. Najprej sem bil ranjen od drobca ročne granate v pleča ter sem se takoj vrgel na tla. Kmalu nato je padel name narednik. On me je s svojim telesom branil pred nadaljnjimi poškodbami. Bil sem pri polni zavesti in sem slišak kako je rekel poročnik Strobel enemu izmed Američanov, naj ga ustreli v glavo, kar se je nato tudi zgodilo. Potem sem ležal približno dve do tri ure v hlevu. Ponoči se mi je posrečilo pribežati do nemških črt.« Nad otroke in Like Par/z, 4. a\% Pri včerajšnjem napadu angloameričkih bombnikov na področje Pariza je b;4 med drugimi zadet tud: nek dečji dom, ki so ga vodile usmiljene sestre. Pod razvalinami jc bilo pokopanih približno 50 otrok s svojimi materam1. Doslej so lahko izkopali trupla. 40 otrok. 5 sester ter več žena 3n mc-ikih. V okolici Lavala so sovražni letalci v nizkem poletu napadli dva tovorna vozova, ki sta vozila begunce z bojnega področja. 11 ljudi je bilo ub:-tih, dva pa sta kasneje podlegla poškodbam. 17 ljudi je bilo težko ranjenih. Bivši sovjetski diplomat o razmerah v Sovjetski zvezi Ženeva, 3. avgusta. Bivši sovjetski ataše v Washingtonu Viktor Kravčenko, ki se je pred nedavni odvrnil od boljševizma, je pričel v julijski številki Hcarstovcga časopisa »Cosmo-poltan« objavljati članke o razmerah v Sovjetski zvezi. V sivoji žnljenjski zgodbi, ki jo ilustrirajo velike rsbe. opisuje Kravčenko svojo in svojega očeta žalostno dognanje O hromečem strahu, kj n: zapustil ne njega ne njegovih tovarišev ne podnevi, ne ponoči. Govori o aretacijah in eksekucijah ter poroča, da je bil pc&lan leta 1933 na področje Pvat k-hathe. kjer je bilo le še nekako mogoče vzdržati da tam organizira pospravljanje letine. Tam je našel bivše kulake in njihove rodbine v popoln' bedi. Na zapuščenem trgu je ležalo 14 trupel. Nobene koče ni bilo, v kateri ne bi kdo umrl cd lakote. Kadar so popadal- konji cd gladu mrtvi po cestah, so jih polili s petrolejem n špiritom, da bi jih ljudje ne pojedli. Toda kljub temu je ostalo po več dneh le okostje konjev na cost:. Po dolgi vrsti takih mučnih doživljajev je raje presedlal k metalurgiji in je dobil mesto v Nkcpclju. Kmalu na to je sledilo veliko »čiščenje«, pri katerem je bilo ubitih več de-scttis&čev visokih sovjetskih uradnikov. Njega eo rud: cbodclžili, in z veliko muko je ušel nemili usod. Po svojj rehabilitaciji so mu predali vodstvo metalurgične tvorn:ce v Sibiriji. Potoval je skozi Turkestan preko Urala ter prišel prvič v dotik z cgromno mrežo velikih kazenskih taborišč. Kravčenko poTOča, da bva nekako 15 mfltjonov ljudi — mož in žena — v tem edinstvenem »kraljestvu« ječ, kazenskih kolonij in- tabor £č. Videl je oblike človeškega suženjstva, ki so bile strašnejše, kakor one v firedn.vm veku. Videl je množice gladujočih in bosih ujetnikov. k; so jih gonili pozimi po snegu na delo. Med vsemi temi je bilo le malo pravih zločincev. Pogodbe, kj jih je skle- nil Molotov 1. 1939 z Nemč:jo in v aprilu leta 1941 z Japonsko, je označil Kravčenko za StaH-nov peklensk: manever preti demokracijam. Kot potrdilo navaja navodila, ki jih je dobi, ko je odpotoval v Washington. »Morate razumeti, da se boste pogajali v Zedinjenih državah s kapTtalsti v njihovi lastni okolici. N:kcli ne smete pozabit: zgodovinske misije naše stranke. Gotovo nam danes Amerika nekaj pomaga, toda mi moramo stalno mislit na to da je kap-talistični s:stem smrtn? sovražnik* sovjetskega režima.« V avgustov' številki bo nadaljeval z odkritji. Izmenjava nemških vojnih ujetnikov Lizbona, 5. avg. v petek je odplula švedska ladja >> Drotningheim« iz Lizbone Na ladji je bilo 932 britanskih državljanov ki so bili v Lizboni zamenjani za Nemce iz Južne Afrike. Odplula je v neko angleško pristanišče, Nemci pa so se že odpeljali v domovino s posebnimi vlaki. Do druge izmenjave bo prišlo v drugi polovici avgusta v Lizboni, španska ladja »Cabo de Buena Esperanza« bo pripeljala skupino Nemcev iz Argentine. Ti bodo zamenjani za argentinske državljane, ki so fcili v Nemčiji. Ameriški letalci pred Švedskim sodiSčem Stockholm, 4. avg". List >Dagesposten< javlja, da bodo postavili pred sodišče trt ameriške letalce, Id so zasilno pristali na švedskem in fotografirali vojaSke objekte v Stockhohnu. To sta dva ameriška poročnika in en narednik. Med dopustom v nekem internacijskem taborišču so odpotovali v Stockholm ter fotografirali tam del luke in glavni kolodvor. Berlin, 5. avg. Pri napadu na britansko oklopno skupino, ki je vdrla med Viro in Orno v nemške postojanke, je bil v boju iz bližine težko ranjen generalni poročnik von Grabisch-VVachter. Generalni poročnik, ki je dvakrat na odločujočem mestu vodil v protinapad nemške grenadirje, je podlegel poškodbam na potu v glavno obvezovali šče. Uspel napad na angts- Berlin, 6. avg. Ob priliki močnih nemških napadov na sovražnikovo ladjevje v zalivu Seine v noči na 3. avgust so izgubili Američani več tisoč mož ter več sto oklopnikov. Samo na potopljeni kri-žarki razreda ^Ashati«, ki se je razpolovila ter v nekaj minutah potopila, je izgubilo življenje več sto britanskih mornarjev. Budimpešta, 6. avg. Junaška smrt nemških pomorskih častnikov in vojakov, ki so v zalivu Seine s svojim izredno hrabrim nastopom prizadeli sovražnikovemu invazij skemu brodovju iz bližine najtežje izgube, je dokaz, piše »Uj Magvarsag«, kako neslutena fanatična volja do zmage preveva ves nemški narod. Končna zmaga z nobenim preokretom usode ne more biti od rečena narodu, čigar sinovi volijo pro-stovoijrio smrt junakov. „V 1" deluje dalje Stockholm, 5. avg. Kakor javlja londonska poročevalska služba, so Nemci v soboto zjutraj nadaljevali z napadi letečih bomb na južno Anglijo in londonsko področje. Nastale so izgube med prebivalstvom in škoda. Velika Skoda v Portsmmithu Berlin, 4. avg. O učinku letečih bomb v južn: Angliji poroča britanski narednik John Baker, ki je pripadal 153 pehohv brigadi 51. p-shotne divizije. Baker je bil ujet v Normandiji ter je povedal, da je nastala predvsem v Pcrtsmouthu velika škoda. Zupst množični beg iz Londona Stockholm, 6. avg. Kakor že v prejšnjem tednu so se valile tudi to soboto proti londonskim kO'lodvonnm množice ljudi, da bi zapustile mesto. Da bi se promet hitreje razvijal, so uvedli tudi posebne vlake. Kakor poroča londonska poročevalska služba, je namreč vlada mnenja, da Londončari zaradi letečih bomb nikakor ne morejo v miru preživeti nedelje doma. Hude angto-ameriške izgube Berlin, 6. avg. Britanska 2. armada je imela med Caenom in Caumontom tako iz-| redno velike izgube, da je prestavila na področje južno od Caumonta še poslednje ostanke svojih oddelkov, ki so bili doslej vzhodno od Orne. Odsek pri reki Orni je prevzela sedaj kanadska 1. armada. Nemci so s svojim protinapadom 3. avgusta popolnoma razjasnili položaj severno od Vire v svojo korist. Ko so napadle nove britanske sile, so bile krvavo odbite. Amsterdam, 6. avg. Po nekem poročilu londonskega radija so objavili v zavezniškem glavnem stanu, da so znašale zavezniške izgube v Normandiji do 30. julija 117.000 mož. Britanci so izgubili 39.594 mož, Amerikanci 70.863 in Kanadčani 6.543. Napad na Gent "Berlin, 6. avg. V poznih popoldanskih urah 3. avgusta so britanski letalci napadli častitllivo mesto Gent, eno izmed najlepših srednjeveških flamskih mest. Teroristični namen tega napada je jasno razvijen, ker so bili zadeti izključno stanovanjski predeli in gosto naseljeni delavski okraji. Doslej so izkopali izpe-d ruševin 30 mrtvih, med njimi več žensk. Pred razvalinami hiš so se odigravale v srce segajoči prizori. Ogorčenje prebivalstva je bilo tem večje, ker je bil letalski napad Izveden ob popolnoma jasnem vremenu. Borba za čas Berlin, 5. avg. Pod naslovom »Borba za čas«: se bavi »Volkischer Beobachter« z bodočimi nemškimi vojaškimi protiukrepi in izvaja med drugim: »Da je v Nemčiji marsikaj v teku, kar bo imelo ob koncu važen in odločilen pomen v borbi proti množici navaljujočih in naskakujočih sovražnikov, ve tudi sovražnik. Ravno iz tega spoznanja pa izvira posebna sila njegovih napadov na vseh bojiščih v zadnjih tednih. Sovražnik noče Nemcem pustiti časa, da dokonča že izvajajoči se načrt, marveč hoče že prej izsiliti odločitev. Operativna akcija nemškega vodstva pa bo dopustila odločitev šele takrat, ko bedo lahko odločevali nemški ukrepi. Kar se torej sedaj dogaja na vseh bojiščih, je dramatična borba za čas. Da si Nemčija ta čas pribori, se upira in prehaja v protinapade na bojišču, vrhovno vodstvo pa dela načrte za končni cilj, ki ga bo mogoče doseči z delom vse domovine.« „Finski čudež" Stockholm, 5. avg. Znani švedski vojaški pisatelj polkovnik Bratt ugotavlja v članku v listu »Stockholms Tidningenu«, ki ima naslov »Finski čudež«, da se položaj Finske z nadaljevanjem vojne ni poslabšal. Treba je pomisliti na to, da je ustvaril nepričakovan odpor v zimski vojni mir, ki je kljub svoji brutalnosti ohranil deželi samostojnost. Ta čudež ne bi bil mogoč, če bi Finci brez nadaljnjega opustili borbo. Tudi v sedanjih bojih so se Finci odlično izkazali. Da je finsko bojišče Se danes neomajno, se lahko smatra prav tako za čudež. Tudi vojaški sodelavec Usta »Svenska Dagbiadet« komentira zastoj sovjetske ofenzive na Finskem. Nesporno je, da se je Finska izkazala vredno dobrega glasu, ki si ga je priborila v zimski vojni. Brezuspešni sovražnikovi napadi pri Caenu Ogorčeni boji v Bretagni — Sovjetski oklopniškl zbor uničen vzhodno od Varšave — 36 terorističnih letal sestreljenih nad srednjo Nemčijo Fiihrerjev glavni stan, 6. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Južno od Caena je sovražnik večkrat, a šaman napadel. Tudi na področju severno-vzhodno in zapadno od Vira ter vzhodno od Avranchesa so imeli močni z oklopniki podprti sovražnikovi napadi ves dan le malo uspeha. Ponekod so še v teku protinapadi proti vdrttm sovražnikovim silam. Z vdornega področja južno od Avranchesa so prodrle motorizirane sovražnikove sile dalje proti jugovzhodu. Siloviti boji z našimi posadkami so se razvili pri Mayen-nu in Lavalu. Tudi v Bretagni so za nekatera naša oporišča ogorčeni boji. Na francoskem področju smo v boju znova uničili 57 teroristov. Maščevalni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči. V Italiji je tipal sovražnik doslej le z izvidnicami v vsem odseku ob Arnu. S strnjenim topniškim ognjem smo preprečili poizkus prehoda preko reke južno od Flo-rence. Severno od Arezza je napravil nasprotnik krajeven vdor, iz katerega pa smo ga s protinapadom takoj zopet vrgli nazaj. Vzhodno od Varšave smo po večdnevnih bojih uničili že od 1. avgusta odrezani 3. sovjetski oklopniški zbor. Boljševiki so imeli težke krvne izgube ter so izgubili 182 oklopnikov in 45 topov. Med Vislo in Njemenom je nadaljeval sovražnik napade na dosedanjih težiščh. Razen v nekaterih krajevnih vdorih smo ga v hudih bojih zavrnili. Severno od Njeme-na so naše čete v ogorčenih bojih z vdrli-mi močnejšimi sovjetskimi silami. V območju neke oklopniške armade smo včeraj znova uničili 62 sovjetskih oklopnikov. Pri tem je uničil major Rudel sam 11 oklopnikov in tako dosegel svojo 300. uničenje i letalskim orožjem. V Latviji so predvsem pri Jelgavi in Biržaju ogorčeni boji, med katerimi je bilo v nekem odseku uničen'h 40 izmed 50 napadajočih sovražnikovih oklopnikov. Med Ovino in Pskovskim jezerom smo s pretisunkom prestregli sovjetske čete, ki so ponekod vdrle. Na ožini pri Narvi so se izjalovili slabši sovražnikovi napadi. Bojni letalci so potopili v Narvi nem zalivu sovjetski petrolejski parnik z 2000 tonami in dve prevozni ladji. Dve nadaljnji ladji sta bili težko poškodovani. Sovražnikovi bombniški oddelki so teroristično napadli kraje v srednji Nemčiji. Zlasti v Magdeburgu in Braunschutftgu so bile povzročene izgube med prebivalstvom in škoda na poslopjih. Sile protiletalske obrambe so uničile 36 sovražnikovih letal. Ponoči so vrgla posamezna letala bombe na rensko-vestfalsko področje in na vzhodno Prusijo. Fiihrerjev glavni stan, 5. avg. DNB. Dopolnilno poročajo k vojnemu porečilu: V južnem odseku vzhodnega bojišču sta se posebno hrabro borili dve bojni skupini 23. oklopniške divizij** pod poveljstvom stotnika Kabentischa in poročnika Ohmstede ja. Na bojnem j>odročju ju/nozapadiio od Kovna se je z odličnim napadalnim duhom posebno i/kizala 5. šlezijsko-sudet-skonemška oklopna divi/ij.i ;k'Cu. B3ifšsyiM vladalo v It^lip Stockholm, 5. avg. »Sovjetska delegacija I v posvetovalni komisiji za Italijo je mnogo večja kot delegacija katerega koli drugega naroda,« izjavlja Allen Kaimond v nekem članku, ki ga je objavil časopis »Saturday Evening Post«. V tem članku pravi med drugim: >Tri tuje dežele opravljajo sedaj varu-štvo nad mlado italijansko vlado: Zedinje-ne države, Anglija in Sovjetska zveza. Kar se tiče vpliva ter resnične moči je vrstni red teh dežel naslednji: Sovjetska zveza in Anglija na prvem in drugem mestu, Zedi-njene države na tretjem. Komunistična stranka se zavzema tudi tam kot povsod drugod za državno posest ter za vlado ene stranke. Vendar se ravna po moskovskih navodilih in je trenutno iz- t redno konzervativna. V prvih dneh Bado- j glijeve vlade so bile opozicijske stranke združene v narodnem osvobodilnem komiteju, komunisti pa pred odstopom kralja niso hoteli v vlado. Prihod enega samega komunističnega voditelja (Togliattija) iz Moskve pa je to popolnoma izpremenil. Da je bil voditelj preosnove vlade Togliatti, mož, ki ga je poslala Moskva, je eden izmed vzrokov, zakaj je danes ruski vpliv v Italiji tako velik. Vsi, ki bi radi videli Nemčijo uničeno, stavijo največje nade na sovjetsko armado. Ruska delegacija v posvetovalni komisiji za Italijo je mnogo večja kot delegacija katerega koli drugega naroda. Rusija pa se tudi na vso moč trudi, da bi utrdila rusko- italijansko prijateljstvo tudi v povojni dobi. Na tisoč zidovih in stenah po južni Italiji so napisi: Živela rdeča armada, živel Stalin!« ali »Živela proletarska enotnost!« Kladivo in srp, simbola komunizma, sta postala splošno znana znaka. Terorističen letalski napad na Mantuo Milan, 5. avg. Med terorističnim napadom na Mantuo so bombardirali Angloa-meričani razne dele notranjega mesta, pri čemur so bili težko poškodovani važni zgodovinski spomeniki, med njimi znamenita cerkev San Andrea. Po bombardiranju so s strojnicami v nizkem letu obstreljevali ceste in trge v mestu. Angleške skrbi zaradi prehrane Stockholm, 5. avg. Nova pogodba med Anglijo in Novo Zelandijo zaradi dobav živil, ki jo je objavilo pred nekaj dnevi britansko preskrbovalno ministrstvo, kaže angleški strah pred nadaljnjrm zmanjšanjem ameriških dobav živil v okviru zakona o najemu in posojilu. Minilo je skoro že 3 me-ece, odkar so začele ameriške dobave nazadovati. To nazadovanje je zavzelo od pričetka invazije v Normandiji še večji obseg, ker potrebujejo Zedinjene države znaten del ladijskega prostora, ki so ga doslej dajale za prevoz živil britanskemu civilnemu prebivalstvu. V Londonu pričakujejo, da bo nadaljevanje operacij v Franciji doslej razpoložljivi ladijski prostor še bolj omejilo. Zato bo po mnenju odločujočih činiteljev pozimi nujno potrebno zmanjšanje sedanjih obrokov živil in skušajo sedaj z ojačenimi dobavami iz domini jonov zmanjšati obseg teh omejitev. Naraščajoč pritok vajnih prostovoljcev v Rumuniji Bukarešta, 6. avg. sCurentul« ugotavlja v zvezi z objavo novega seznama prostovoljcev, da je o£ 1. 1941 stalno naraščal od meseca do meseca pritok rumunskih vojnih prostovoljcev. Danes, piše list, smo Rumuni bolj strnili naše vrste. Vsi smo ena sama fronta, ki hoče dokazati svetu, da znamo braniti svojo zemljo z isto zagrizenostjo, kakor smo jo v vseh težkih urah svoje zgodovine. Zaman nas poizkuša sovražnik obrekovati. Temu ne nasprotujejo samo stalno naraščajoča števila, marveč tudi vsi za temi Številkami se nahajajoči brezimni, ki prihajajo iz vseh socialnih plasti ln ki se hočejo boriti do kraja. Vsa dežela je prevzeta danes bojnega duha. Žirije naj nadatneste zavezniške izgube Ženeva, 5, avg Človeški materijal odločuje to vojno, omenja Hannen Swafi'er v angleškem tedniku »John Buli«, toda nele Angležem in Američanom, tudi Sovjćt-ki zvezi primanjkuje vojukov. Izgubo, ki jih je doslej utrpela, so »gigantskem. Imperij tudi ne da več nobenih vojakov. V Avstraliji so morali nedavno zaradi vzdrževanja vojaško važnih živilskih industrij izučiti 1000 vojakov, ker je pomanjkanje delovnih moči preobčutno. Zato bi bilo dobro, če bi osnovali židovsko armado. Ce bi v to armado vtaknili le palestinske Žide in židovske begunce brez državljanstva, bi zavezniki že precej pridobili. Srbski list o Chnrchillovem govoru BeCgrad, 5. avg. Tukajšnji list- se bavijo v svojih komentarjih :zch odsekih na kopnem obdržale važne zaporne postojanke, prizadejale sovražniku najtežje z^ube ter preprečile da bi iz-gotovil takozvano Ledsko esto. ki bi naj na-dcrnestovalo Burmansko cesto, k' jo je sovražnik izcubil pred dvemi leti. Dela na tej cesti zarad deževja zelo počas-' napredujejo, razen tc^a pa s<> jarmske čete iz M tkine v z som j Burmi in iz Tcnqjueha na Kitajskem na več mcsr:h to cesto žc presekale. Po japon.«^<:h vojn h p^TCČilih je položaj na burm?'l'jdnj:: 1. Na akjabskem bojišču ah bengalski meji sta dve sovražni d:v:ziji na 10 km dn!a črti scverno/npuilno cd Maunadava 'n Ruthudaun^a. \7 peslednjem času so b'li tu le manjSi boji. 2. Na imfaiskem boji'ču stalijo n-raščnjc izgube sovcažnikd. k: izvaja pred\sem ob cesti Imfa!—Ki.hima ter na pr Jr«.J;n K' himc protinapade ter zaman poizkuša, da bi zavzel japonsko ključno postojanko pri ITkrulu na burm«-ko-ind:jski meji. Na odsek;h vzdolž cest, ki vodijo :z [rafala pruti meinma krajema Tamu in Taimfj/onu. ki ležita južno od tod, vU?da se cilj razmeroma mir. 3. Najtežji boji se b jejo na področju Huk-vanj v z^ern?! Burmi, kjer si stojita obe strani naproti pr'bTžno 40 km južno cd Kumaimja. Sovražrrk je izgubi! v teh bojih že priblžno 50.000 mr-s Prvotno je 'mel sovražnik tam dve čunkin^ki diviziji, eno- brdado padalsk h lovcem ter eno brigado Zflpfldnoeffiširih čet. Središče bojev sta kraja Kanurng :n MogBung. Kakor je razvidno iz japonskih vcinh pOTOčil uporablja sovra?n:k na p'idrt-.čju M tki:ia dve čuns:km>k: diviziji, dve br^ad' padalskih lovcev ter eno ameriško brigado, toda mesto Scimo je :e ve dne v japonskih rt .kah. Na boj:-šču ob reki Nu (Sajven) se omejujejo Japonci na to, da bran'jo svoje ključne postojanke pri Tendjuchu :n pri Sirnelin2u proti približno 10 čunckinšk-m divizijam ter da prizadevajo sovražniku čim večje izdube. Tudi če b: se posrečilo srvvra/niku kljub monzumskemu deževju poda'jšati Ledsko cesto do meje Junana. še ne bi mc^li vzpostavti zveze z Čun0kin£om. 4. Po>chno močno jc na teh bojiščih tudi sc-vražnko-vo letalstvo. Verjetno bodo Japonci pO dcževn: dobi napadal1 sovražnikoma letalska oporišča, da bi s tem preprečili dovoz novih s:I iz Ind je. Mitkina trdno v japonski posesti Tokio, o. avg. Kljub močnim sovražnikovim napadom je Mitkina trdno v posesti japonskih čet. Iz g" lavne g-a stana japonske armade v Birmi poročajo, da so prizadele japonske sile sovražniku pri njegovih ponovnih poizkusih, da bi zavzel nazaj mesto, težke izgube. Japonska posadka Mitkine je podvojila svoje napore, da bi prizalela sovražniku nadaljnje udarce. NadaSjaj! velik! uspehi japonskega letalstva Teklo, 4. avg .Taror!'k: clavni stan je objav:! uničenje nadaljnjih 112 sovražnh letal o priliki sistematičnih napadov japonskega letalstva na ameriška opoT>ča na Kitajskem. Po tem poTOČiu so izvedli oddelki japonskih letal 29. in 31. julija ter 1. avgusta ponovne nenadne napade na sovražna letališča pr Kvejlinu, Liučovu in Čink^janau ter dosegli naslednje uspehe: Težko poškodovanih ali zaždaivh je b:lo 38 vC'ik:h letal ter 74 manjših letal Med temi napad- so izbruhnili na več kot iS krajh na sovražnikovih letaliških napravah veliki požari. Eno japonsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Šang/idJ, 4. avg. Kakor poročajo z bojišča, so japonski oddelki na svojem pohodu skozi zapadn: de' p.krajine K angsi vzporedno z železnško prog,.. Kanton—Hankov. v torek zavzci; m^to T.ienhvo. Po padcu Čanoče je nnelo to nrjb>t<_) važno vlogo kot strateško središče devete vojne cunc. Cunkinške čete so v*led tega L enhvo tudi ogorčeno branile, vendar OJSG mogle Japoncev odbti ter Sq te umakn le :z mosta. Brezobzirni letalski napad na čangčo S&ngftg/, 4 avo. Zastopnik japonske vojske pedpokovnik Izubuši jc izjav;l na nekem sestanku z novinarji, da je b lo o prliki ame-, riškega terorističnega napada na Čangčo dne 26. in 27. iulija ubtih ali ranjenih 10.000 k:-taj-kh civilistov ter podrtih 3.500 stanovanjskih h:š Kakor je nadalje poudaril, n- bio v času terorističnega napada v Canoči nobenih jaških ob;cktov. ker so se iaponske čete. ko so vzpostavile m:r umakn ic ;z mesta Pred ofenzivo proti Boninskifin otoknot? Tokio, 6. avg-. K: a sunek močnih sovražnikovih pomorskih oddelkov na srednjem Pacifiku, o katerem so javljala v soboto japonska poročila z bojišč, smatrajo v. tukajšnjih vojaških krogih kot ofenzivo proti Boninskim otokom (Ogasavara) in kot rrič^tek napadov na neposredno japonsko ozemlje. Prvi znaki zbiranja sovražnikovih pomorskih edinic v voioviu Eoninskih otokov so bil] trikrat ponovljeni letalski napadi na Očetovski otok (Chi-chigima) ter dvakrat ponovljeni napadi na 2vepljoni otok (Yio;ima). izvršeni v jutranjih urah 4. avg-tista. Letala, ki so napadla te oteke, so priletela z letal nosilk. Popoldne iste°ra dne so opazili vzhodno od Očetovskega otoka oddelek sovražnikove mornarice. 10 križark in mšilcev. Po vseh doselanjih znakih se nahaja na tem morskem podrooju veliko sovražnikovo bro-dovje. „Totalna msHfizaciija japonskega naroda" Tokio, 5. avg. Na \čerai?nj; sej* viade so razpravljali o ukrepih za tcta!n,> mobiizaciio japonskega naroda. Pereča! so vojni notranji in prosvetni m:n'stcr Določili osnove za totalno mobilizacijo. Na prihodnji sei bodo razpravljali o podrobnostih tega načrta Zunanj; m"ni>ter šuevmicu je pedal nregled zunanjepolit čne«a oojoža!;i Sklenil- so nadalje, da bo govoril ministrski predscdiv.k Koiso 8. avgusta no radiju. Vrhovni odb^r za vojno vodstvo na Japonskem Tokio, 5. avg. Informacijski urad poroča o ustanovitvi vrhovnega odbora za vojno vodstvo. V tem poročilu pravi med ostalim: »S privoljenjem cesarja je bil ustanovljen vihovni odbor za vojno vodstvo, da bi uredil osnovno politiko vojnega vodstva ter močnejše sodelovanje med borečimi se vojnimi silami in civilno upravo.« Tokio, 6. avg. Kakor javlja agencija Domej, so po daljši vialni seji sklenili v petek, da bodo podvzeli potrebne ukrepe za oborožitev vsega japonskega prebivalstva. S tem naj bi se izpolnile priprave za totalno vojno. Pristojne vojaške in mornariške oblasti ter ministrstva za vzgojo bodo podvzele potrebne korake. Nedeljska kronika Ameriški fMssrsčevaSec razkriva spletke ni BllMfzm vzhodu Ženeva, 5. avgusta. Sredozemski poročevalec »Colliers Magazine t, Gervasi, piše v nekem članku, da Arabci vedo, da hočejo Američani in Angleži dobiti njihove petrolejske izvore. Pripravljeni so dobavljati petrolej ali pa dati naprave za vrtanje, predelavo in provoz, toda zahtevajo visoko ceno: Ne zahtevajo samo denarja, marveč tucU njihovo svobodo. Nič se ne dogodi — izjavlja Gervasi dalje — v kakem delu arabskega sveta, kar ne b] imelo- v drugem delu takojšnjega odmeva. To se je jasno pokazalo, ko je hotel Libanon v lanskem novembru doseči svojo svobodo. Angleška cenzura je takrat prepovedala objavo podrobnosti, da ne bi dali Nemcem važnega gradiva in ker niso hoteli imeti kakšnega spora tik prel konferencama v Kairu in Teheranu. Ko so v Libanonu volili nov parlament, je tekel angleški denar v potokih. Angležem se je posrečilo spraviti na krmilo antifranco-skega šejka Bešaro el Kurija, ki je takoj ob svojem nastopu proglasil neodvisnost Libanona od Francije. Leta 1941. so zasedle angleške in de Gaullove čete Libanon, da bi ga. kakor so takrat izjavili, osvobodili in nap'avili neodvisnega od Vi-chvja. Toda kmalu so opazili Libanonci. da so samo zamenjali gospolarja. Bešara el Kuri je spomnil de Gaullove Franccze na njih obljubo ter proglasil Libanon na lastno pest za suvereno deželo, nakar so ga golisti takoj vrgli v ječo. Končno pa so morali popustiti ter so obljubili po en-gleškem vzorcu Libanonu svobodo — po vojni. Najvažnejši razvoj pri tem pa je bil. tako nadaljuje Gervasi, popolna edinost arabskih držav, ki je stopila na plan pri teh dogodkih. Vsi arabski veditelji na Bližnjem vzholu so takrat divjali od ogorčenja. Najvažnejši je bil glas šejka el Maragija ter rektorja univerze_ El Azar, v kateri vzgojijo vsako leto 1500 mladih muslimanov za boj za arabsko neodvisnost. El Azar sovraži žide. Arabci so strahovito divji na Žide in jih hočejo iztrebiti. >Po vojni«, tako zaključuje Gervasi, »se bo boj nadaljeval, kajti žklje v Palestini so oboroženi in se bodo branili. Toda Sau-dijeva Arabija. Libanon in Sirija imajo mnogo olja. Kdor uporablja to olje, mora ne samo plačevati, marveč mora vreči Francoze iz Levante ter poizkušati najti neko rešitev v boju mei Arabci in Židi. Arabci so nadležna rasa!« Poleg tega izpada Gervasi proti Arabcem. Razen razkritij o angleških intrigah v Libanonu je v tem članku predvsem zanimiv poizkus ameriškega poročevalca, ki hcee prikazati spor Bližnjega vzhoda, kot le angleško-francoski interesni spor. ki se je vršil za hrbtom Arabcev. Da se pa Američani predvsem najbolj zanimajo za arabsko olje. to je poročevalec le mimogrede omenil. ,?Rocseveft nI uspel kot vrhovni poveljnik" Ženeva, 5. avgusta. Z vprašanjem, kdo bo prav za prav prevzel grajo zaradi poraza v Pearl Haarbouru. se bavi časepis >;Ottawa Ne\vs« ter odgovarja kratko in jedrnato: Roosevelt. Admiral Kimmel in general Short doslej še nista bila sojena. Zakaj ? Roosevelt je takrat kot vrhovni poveljnik poznal celotni diplomatski in vojaški položaj bolje od vsakega drugega Američana. Če bi on poučil admirala Kimmela in generala Shor-ta na pravilen način o grozeči nevarnosti, ne bi postal Pearl Harbour za Američane najkatastrofalnejši poraz njihove zgodovine. Roosevelt ve le predobro, da bi sodna razprava proti Kimmelu in Shortu prinesla to na površje. Zato je preložil sodbo na povojno dobo. Take razprave zlasti ne more trpeti prel volitvami predsednika že iz prepagandističnih razlogov. Republikanci pa imajo zelo važen a-gument. s katerim lahko cslabe Rooseveltovo trditev, da je on za Američane v tej vojni kot vrhovni poveljnik nenadomestljiv. Ravno v tem svojstvu pa je Roosevelt že v primeru Pearl Harbour pcpolnoma odpovedal. UstanovStsv Katnsnnove ustanove Oslo, 6. avg. Predsednik evropskega udruženja pisateljev. Hans Carossa je ustanovil ob nriliki RS. letnice Knuta Ham- suna takozvano Hamsunovo ustanovo. Ustan^ova naj bo znak hvaležnosti in spoštovanja, ki pritiče velikemu nordijskemu pesniku za njegovo odlično življenjsko delo. S to ustanovitvijo naj bi bila na razpolago denarna sredstva, ki bi omogočala petim pisateljem iz Norveške ter ostalih skandinavskih dežel, da bi se zadržali po eno leto v Nemčiji. Oslo, 6. avg. Kakor poročajo norveški listi, bodo v kratkem izdali novo veliko izdajo vseh romanov Knuta Hamsuna. Za roman i>Lakota« je napravil pisateljev sin. Tore Hamsun. slike, ki so zbudile v javnosti veliko zanimanje. LJubljana, 6- avgusta Po dolgem ča^u se je vreme za nedeljo nekoliko popravilo. Včeraj popoldne prav nič ni kazalo, da bomo imeli kaj sonca. Navajeni smo že namreč, da nas vsak dan obišče pohleven dežek, če že ne hujši naliv. Tako so bili načrti in računi za današnji dan prevrženi. Večina meščanov je mislila prebiti nedeljo pod domačo streho ali kje pri prijatelju ali znancu, nazadnje pa je bilo le vsem ustreženo, da so mogli vsaj za nekaj ur v sončno prirodo. Veseli so bili zlasti kopalci, ki imajo leto* izredno slabo sezono. Poseben praznik so imeli dane«« Trnov-eani. Ob 8 zjutraj je bral v župni cerkvi zlato mašo njih dolgoletni župnik in pisatelj F. S. Finžgar. Na jubilantovo osebno željo je bila svečanost tiha in skromna, :'at<> pa tem bolj prisrčna. Župnik Finžgar si je za ča^a svojega pastirovanja v trnovski fari pridobil spoštovanje in ljubezen vseh župljanov, ki ?o mu ob današnjem slavju poželeli še dolgo let zdravega in plodnega življenja. Današnja nedelja je bila kakor nalašč primerna tudi za zborovalce v Dev. Mariji v Polju, kamor se je zjutraj z avtobusi odpeljalo precej Ljubljančanov, mnogo pa iih je odšlo tja s ko.esi. Na javnem pr->ti-k' mv.ni'-tičnem zborovanju. k;er je poživljala razpoloženje" domobra^>ka godba,, so številni udeleženci manifestirali in izpričali pravo slovensko razpoloženje. Na otroškem igrišču v Tivoliui je vsako nedeljo, če :e ne dežuje, vedno polno malega drobiža v spremstvu svojih mamic ali varovank, saj imajo tam navr-pšo zabavo. PfMiivljajo gradove iz peska in j'h spet rušijo, na razpolago sta j'm 'Ive gu-saln'ci. popeljejo >e lahkn z vrtil lakom. s Čolnom se vozijo po ribniku, komur je prevroče, ima pri'iko. da za silo okor'jp v plitvem bazenčku. z eno beeedo, malčki imajo tam pravi otrošk: paradiž. Sploh sta tivolski rvirk :n gezd ob nedeljah vedno Ljubljana, v začetku av«usta AvgDSt jc na vrtovh mesec oblja. Sedaj nabiramo v njem skoro vse vrtnine, ki jih pri nas gojimo Zor jo že prvi paradižnik', k-j:h bo v kratkem devolj tudi na trgu. Priljubljenost naradižnfcov, je pr: nas vedno večja, in to ne samo za kuhinjsko unorabo. temveč tudi za pre-no uživanje. Zato je važno, da pridelamo čim več paracli/n ^ov Pr- tem naj naše cicjtelie opozorimo na nupake. ki so še sedaj pogoste celo pri izku-šenejš h ljudeh. Nekateri imajo s'abo- navado, da v avgustu or,'rc/cin' paradižnikom vrh in mnopo iStcv. Mnjenju So. da bedo tako po-spe-ili rast m /orenic sa^o=v. To jc pa docela napačno. Pomisliti je rreba, kakšno nalogo opravlja li-t pri rastlin1 Pod ue'-nkom s«mca se v njem iz kercnin prihajajoči sokovi spreminjajo s sode'cr.'imjc-n r.-j jkove k s'ine. ki jo list črpa z zrnka. v »gradbeni material«, ki je potreben za nzvej cveta? in sadov. Usti so rafetl;ni življenjsko potrebni. Brez njih ni '^na ž veti ;n ne rrdit: sadu. (v:im več zdravih listov rase na rastlin-, tem bclj:e. Tako je pr: vseh rastl:n:h. zakaj bi naj bi!o pri parad žn kih drugače"? Čim več sadov ima rastlina, tem več fstov potrebuje, da more pcpolnoma izob'/kovati vse ssdove d^ zrelost;. Zato- nikar ne b$ajmo zdravih listov, dokler je rastlina "e v pO'hv rasti ;n je obložena z obilnimi sadovi. Zmotne je tud: mnenje, da potrebuje rastlina Zj naglo zorenje sado«v polno sončno svetlobo. Tudi 'z ies?a vzroka se poijos'to trgajo l:sti, da b: se tako parad;žnik; izpostavili soncu. To je pcpe'ncrna zcroeno. Navidezno hitrcj.-c zorenje po odstranitvi listov je posledica pomanjkanja potrebnih gradiln h -sokov, ne pa po.^cbne^a vpliva sonca. Tc jc zorenje v st:ski. Sadovi ostanejo majhni in imajo slabši okus. Če ne verjamete, se prepričajte takole: Čc zorijo v avgustu in septembru popolnoma dorasli sadovi zaradi mrzlega ;n mo-krcc?a vremena le počasi, jih potrgajte n P°~ ležite v topel prostor. Pokrijte j'lh z debelo volneno odejo tak, da bodo ležali v popolni temi. Kljub temu da senčna toplota in svetloba ne bo imela dostopa, bodo sadovi čudovito naglo zoreli. Zorenje je pcsled.ca toplote. Senčni žarki so seveda ko-ris-tni rastlini, pa le v pr'meru. če sadove položimo eez Iste. Rezanje listov ni umestno, ker je škodljivo. V avgustu moramo posvetiti paradižniku vse možno pozornost. Rastline so sedaj že toliko ebležene s .sadovi, da jih je za njiho-ve moči dc\-clj. NJovi cvetovi in novi nastavki verjetno ne b-odo utegnili dozorevati. Zato jih rastlna brezplodno hrani. Hrana, ki jo potrebuje za take cvetove in nastavke, bo kerst-nejše izrabljena če bo šla v korist že izoblikovanim sadovom. Od srede avgusta naprej je zaradi tega umestno potrgati vse nove cvetove 'n postranske pomnike, poganjke z vrhom pa puet:mo' rasti naprej. Turčija na resvami poti Beograd, 5. avg. »Novo Vreme« pravi, da s stališča zdrave logike nikakor ni mogoče upravičiti odločitve turške narodne skupine Povsem jasno je. da se je Turčija pedala ra to nevarno pot za tujo korist. »Obnova« men: glede preknitve c>dnošajev med Turčijo m Nemčijo, da Bakan predvsem zanma, ali bo Turčija Ha v vojno ali ne. To je odrisno cd zunan;"h činite!jev, ki sc fm je Turčija podvrgla. Turčija ima zelo temno bodočnost. Izpostavila se je vsem nevarnostim moderne vojne. Bslgarska sodba o turški zunanji politiki Sofija, 5. avg. List *Zora« se bavl v današnjem uvodniku z razvojem v Turčiji in omenja nemško-turški prijateljski dogovor, S tem dogovorom, pravi >:Zora«. ki je bil ustvarjen v izredno važnih časih zunanjepolitičnega razvoja Turčije, je bil turški narod zelo zadovoljen. Odločitev z dne 2. avgusta ni torej samo prekinila gotovih formalnih odnosov, marveč tudi tradicijo-nalno prijateljstvo. Poslednja želja Bernarda Shawa Stockholm, 6. avg. Kakor poroča londonski dopisnik lista 3>Stockholms Tidningen«, je dal Bernard Shaw sedaj zanimiva navodila za svojo vpepelitev. 2eli, da bi njegov pepel neločljivo pomešali s pepelom njegove žene, ki je umrla lani v septembru. dobro obiskana. Živahno je zlasti v poznih dopoldanskih urah na promenadi, še posebno pred pošto in na Marijinem trgu. kjer se pred radijskimi zvočniki zberejo cele gruče poslušalcev. Kljub lepemu dnevu so bila naša zabavišča dobro obiskana. Kinematografi imajo nov spored, v operi "pa je bil majhen praznik. Uprizorili so zadnjo letošnjo novost opero »Aido« s priljubljenim gostom Jožetom Gostičem, O uspehu današnje predstave bomo poročali med tednom. Stara navada ljubljanskih meščanov, da ob nedeljah obi-kujejo okoliška gostišča, še ni zamrla. Rc^ je, da je nekaj gostiln zaprtih ali pa vsaj ne točijo vina. zato pa >o tisti obrati, ki imajo na zalogi kaj pijače, prenatrpani. Človeku, ki ne pozna razmer, se zdi, kakor da bi prišel na žegnanje ali da je vsaj gostilničarjev god, ko so po starih običajih postavljali vino na mizo tudi zastonj. T si ie misliti drugače, in to pivci vselej radi zatrjujejo, kakor da vsebuje vino res mnogo za življenje nujno potrebnih vitaminov, Športniki in t i s * i ljudje, ki so jim dohodki bolj skopo odmerjeni, pa so danes ras : prijetno zabavo na stadionu Hermesa v Šiški. V okviru 25Ietniee obstoja kluba je 2SK Herme^ priredil dones k<>le-ar>ke dirke z velikim številom udeležencev. Gledalci so imeli tam prav prijetno zabavo. 2£letixi£a gledališke sodelavke Te dni je obhajala 25 letnico zvestega in uspešnega delovanja v zboru naše Opere gospa Pepca Jeromova-Appeltauerjeva. Rodila se je v Kamniku. Po končani mali maturi se je preselila s svojimi starši v Ljubljano. Imela je posebno veselje do petja in vstopila že kot 15 letna deklica v kreg ljubijčm>ke?a' opernega zbora, v katerem še danes uspešno sodeluje ? svojim ljubkim 'n nežnim glasom v popolno zadovol.^tvu režiserjev, dirigentov in občinstva. K.''t vestna sodelavka zbora zasluži popolno priznanje za dosedanje njeno uspešno drlo in ji ob tena jubi'eju čestitamo z željo, da bi na« še mn«>ga leta razveseljevala z nežnim ljubkim g'.askom. — Prijatelji. FJava odredba Na podlagi čl. I naredbe o up^vlj^nju Ljitblianske pokrajine z dne 20. septembra 1943, St 4, Službeni list št. 273/S5 iz 1943, odločam : čl. 1. Od 6. avgusta 1944 io nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 21.30 lo 5. ure. čl. 2. Ostali predpisi. Ki jih obs^era naredba z dne 6. iunija 1941. ',t. 4?. Službeni list št. 349/46 iz 1941, ostanejo ncizpre-menjeni. Prezident: div. general Kupnik s. r. •pSpfS Žl¥IS2e Kmetijski oddelek pokrajinske uprave je začel po občinah Ln kmetijskih referentih zbirati statistične podatke o stanju živine, perutnine in čebelnih panjev. Te podatke je kmetijski oddelek zbiral vsako leto jeseni, lani pa jih zaradi nastalih razmer ni mogel in jih je zato letos začel zbi:ati nekoliko prej. Popis nima nič skupnega s predpisi o odclaji živine in tuli ne bo služil v take namene. Popis se vrši. kakor v predvojnih letih, po predpisih zakona o pospeševanju kmetijstva. Rejci živine naj ne bodo v skrben zaradi tesra penisa in nihče naj zaradi tega ne odtujuie ali kako drugače zmanjšuje stanja svoje živine. Pričeriši s ponedeljkom. 7. avgusta, odhaja do nadaljnjega iz Ljubljane ir.cš.-ni vlak proti Vrhniki ob 19.25 :n prihaja na Vrhniko ob 20.05, zato pa izostane na i-^ti p? o-gi • mešani vlak. ki ). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.15: Iz opernega sveta — Veliki radij^L orkester vodi D. M. Sijanec, sodelujejo: Ksenija Vidah — sopran. Franja Golob — alt. Vokoslav Janko — bariton. 21.15 do 22.00: Poj te z nami! 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved '•poreda. 22.15 do 23.00: Glnsba za lahko noč. 23.00—24/0: Prcro- sporeda nemških radijskih postaj. Obvestila Masa zadušnica za blagopokojnim dr. Viktorjem Kocijančičem bo v torelc ob pol 8. pri Mariji Pomag-aj pri fratv i-škanih. Na ogled novega rezervoarja mestnega vodovoda vabimo \>e gg. inženjeri o in po njii vpeljane S'^te, ki J^h zanima ta naprava, v ponedeljek 7. avjfusta s sestankom 16 na plovč"di pred tivolskim gradom. — Društvo inženieriev v Ljubljani. — En0mescčni učni tečaji za dijak? m dijakinje srednjih šol v Lichtenturnovcm zavodu. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev tvarine posameznih predmetov. Priprava prvošolcev. Učnina izka. Informacije — vpisovanje ponedeljek 7. a'virusta dopoldne v LichtenturuoM-m za-, \ odo. Grob se za grobom vrsti V Ljubljani BO uinrli Od 88, junja «1° 8« avgusta 1944: Jakopin Viktorija, 3 leta, hčerka delavca terenske sekcije, Ceata. dveh cesarjev 169: Verbič Terezija, sesli.i Lucinija, 40 let, redovnica, Poljanska e je vrgel na d2lo. Zavedal se je, da mu je pri tem potreben usmerjevalec delu in osnoval je zato že lani v novembra Glavni odbor Delavske protikomuni>tičiie akcije. Ta odbor je v decembru 1943 izdal na slovensko delavstvo proglas. PROGRAM DELAVSKE FROTIKOMU-NISTIČNE AKCIJE. Temeljito započeto delo gavnega odbora DPA se je nadaljevalo in pridobilo širok krog sodelavcev. Ob polletnici tega de-Ja je ta akcija dosegla že velike uspehe. Najvažnejše pri tem pa je to, da si je postavila že v decembrskem proglasu omenjeni, sedaj popolnoma izdelani program, ki je zapopaden v treh glavr*h točkah: 1. Do korenin moramo uničiti med Slovenci, zlasti pa med delovnimi stanovi boljše viški komunizem. 2. Namc>ta framasonsko-židovskegn kapitalizma hočemo u>t\-ariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in nrav-nih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red, 3. V okviru občcnarodr.ih. stanovskih, poklicnih in obratno občestvenih intereM»v hočemo pravično urediti in smotrno zavarovati pravice Vseh gospodarskih panog s tem, da ustvarimo pravično razmerje med delom in kapita!om. Po.začrtanem programu je DPA delovala od vsega početka in heče delovati in gradit: tudi v bodoče. Doslej je bilo po ljubljanskih in okoliških obrat h nad 2240 predavanj, katere.je poslušalo preko 360.000 delavcev. Predavanja samo pa nikakor ne zadoščajo. Ce čiovek samo posluša, |o še ni pravo sodelovanje. Vsakdo mora tudi j:- no in odkrito spregovoriti in poveditii svoje mnenje« To je naše delavstvo tudi pogumno ;n odkrito storilo, saj je kot prvo v ogromni večini podpisalo božično proti!, -mmi stično spomenico. PRVA ANKJETA * Da bi se Odbor DPA zavaroval proti morebitnim ugovorom. č:š da je delavstvo k sodelovanju le prisiljeno, je že v febiuarju 1944 izvede". an*keto, v kateri so po-amni delavci popolnoma tajno in popolnoma svobodno odgovorili na slavljena vprašanja. Anketa -:;e je izvedla v 47 ljubljanskih podjetjih, v katej :h je bilo takrat, t. j- v začetku februarja, zapos enih 5699 delavcev in delavk. Pri anketi je sodelovalo 3809 delavcev m delavk; sij 67u/». Na vprašanje, čili je delavcem prav, da se više protikomur na predavanja, je odgovorilo S5"/■ delavcev z »da«. F/o z »ne«, 4°/» odgovorov pa so bili neodločeni. Na vprašanje, ali su predavanja delavstvu všeč, je odgovorilo 90.G° o z »da«, l°/o z »ne«, 8.4u,o glasov pa je bilo neodločenih. Zanimivi so odgovori na vprašanje, ali bi pristopilo delavstvo v proti komuni stično organizacijo. 67*/« delavcev je odgovorilo z »da«, 4°/« z »ne«, 29°/« delavstva pa je ostalo neodločenih, odnosno na to vprašanje ni odgovorilo. Še bolj so zanimivi predlogi, s čim naj se še bo.j pobija komunizem med delavstvom. Od 3809 vprašanih delavcev jih je 29.2°.'o odgovorilo, da z boljšo prehrano, z bojem proti draginji in z zvišanjem delavskih plač. 21°.'o vprašanih delavcev je odgovorilo, da s predavanji, 3.7g/o da z oboroženo silo, 2" o pa da s tiskom in agitacijo . DRUGA ANKETA Po zaključku prve ankete je glavni odbor DPA smatral za potrebno, da vpraša tudi delodajalce, da povedo svoje mnon;e o protikonviii'stičnih predavanjih v njihovih podjetjih. Vprašanih je bilo 59 podjetnikov iz Ljubljane in bližnje okolice. Dne 30. 4. 1944 je bilo v teh podjetjih zaposlenih 9241 oseb, od tega 7418 moških in 1823 žensk. Podjetniki so na vprašanja takole odgovarjali: 1. Ali je prav. d« se vrše protikomuni-stična predavanja v vašem podjetju? Z. »da« so odgovorili vsi podjetniki. 2. Kakšen je po vašem mnenju u-peh predavanj? Odgovor: v 56 primerih »dober«, »zadovoljiva, :>pozitiven«, edino v treh primerih »slab«. 3. Kaj vam je doslej predvsem ugajalo pri predavanjih? Odgovori so izredno pestri. Najpogostejši in najznačilnejši so: ugajala so predavanja o soc. vprašanju, zlasti pa o bodoči ureditvi delavskega vprašanja, »domo Ljubno spodbujanje«, »preorost način razlage komunizma m njegovih napak«, »stvarna pojasnjevanja«, »dobri govorniki«. 4. Kaj vam ni ugajalo? Odgovori se v glavnem glasijo: »ako se predavanja čita— jo«, ogovori nnj se delavcem tudi o doiž-nostah«, »vsebinsko naj bodo predavanja med seboj povezana». »bolj poljudno, manj tujk«, »če >e govornik spotakne nad podjetjem«, »da -ce v državnih podjetjih predava isto kot v privatnih«, »teoretična predavanja ne vlečejo*:. -čim manj naj bo suhoparne statistike«. 5. Kakšen je po vašem mnenju m opazovanju vpliv predavanj na uslužbenstvo? Odgovori se v 58 primerih glasijo: »dober«, »ugoden«. »povsem zadovoljiv«, »učinkujejo pomirjevalno«, »najboljši«, »pozitiven«, »delavci so zadovoljni s tem, da so poučeni »Opaža se ra dovoljen poset predavanj«, »vzgojen«, »politična napetost ce je tiblazila«. »postali so odločni proti- komunisti*. »KtelavstVO ^Q'\\^ga*s^o plutokrati s no njegov položaj izboljšati brez komu- ljey%y vJad. n'zma«. , • • «, 6. Ali naj se predavanja še nadaljujejo. 58 podjetnikov je odgovorilo z »da«. 1 z »ne« oziroma »dobro bo nekoliko premora«. , * &m 7. Koliko ča^n naj se predavanja se nadaljujejo? Večina odgovorov pravi, da »toliko časa. dokler smatra DPA za potrebno«, »da bo komun;z?rn zatrt«, »do končnega miru na slovenskem ozemlju«. 8. O čem naj se še ali pa tudi predava? Odgovori: »o socialnih vprašanjih«, »o komunističnih grozotah«, »o delavčevi in de- drugod«, »gospodarstvo Slovenije-, »socialna zakonoduja«. Omenimo naj pri tem Se nekaj posameznih odgovorov: »o potrebi in nujnosti sožitja med delodajalci in delojemalci', »o važno>t; zadružništva kot protiutež proti komunizmu«, »o ured:tvi delavskega vprašanja v bodočem novem redu s posebnim oz:rcm na delavstvo, zaposleno v državnih ustanovah, pri katerih dosedaj ni bil upoštevan najnižji žlv-IjenKk; trošek. oziroma najnižja delavska plača«, »mnenja smo. da je treba s predavanji nadaljevati in še natančneje opredeliti gledanje na komunizem z v-err.i potrebnimi in razpo'ožljivimi dokazili. Seveda ;e pri tem treba upoštevati predv-em potrebo narodnega preporoda na splošno. Mislimo tudi, da so bili verski motivi dovolj dobro poudarjeni v razmerju do komunizma, mčinj pa strani, ki pri nekaterih lahko odločilno vplivajo na njih preokret v mišljenju. Tako n. pr. poerešamo pri pobijanju komunistične rn.iselr.osti dokazov iz sveta naravnih zakonov«. 9. Kako - o opredeljeni Po vašem miš'jenja vasi delavci? NajVeČ podjetniki v e odgovorilo, da se ne zanima-o za poitič-no opredeljenost svojih uslužbencev in v opravičilo* tega navajajo različne vzroke. Drugi podjetniki pa so dali zelo zadovoljive odgovore. TTekatere navajamo: »di je naše delavstvo protikomunistično, je mro-go naših delu'.rev izpričalo s tem. da dane* aktivno. 7 0,r"'>žjcm v roki sodeluj?.;o v vrstah slov.' l::ga domobrars'va in da je bil odziv pi>i podpisovanju bož čne pro-tikomun:>t : - -lan'ce popoln«. :>Izrez:ti somišljeniki GE so se izločili že pred 8. septembrom 1943 in odšli. Tako so vsi uslužbenci brez prid-žka in brez katerega koli prigovarjanja sami in vsi prostovoljno podpisali proiikomur.i-t leno spomenico«. j^ZaposJujemo ženske, ki imajo deloma dm-žinslce člane, ki so aktivni prctikorr.uni-stični borcijL i Ce je še kak skrit simpatizer OF se kot tak vsaj ne pokaže. Nek al je verjetno uslužbencev, ki se ne naeib?jo na nobeno stran ali pa se t*ko delajo, vedno več pa je že izrazitih proti komuni- stov«. ^Sem mnenja, da so moji sodelavci m sodelavke izrazile svojo pripadnost s tem. da so solidarno iz lastne volje vsi podli proti komun i-t ičr.o *»porr.enico«. »Del .....encev se je odiočil. da z orožjem v roki pri slov. demobranuh aktivno dopri-naša svoje žrtve za rešitev slovenske do-m >'-:n2 pred komunizmom.« »Glede opredelitve našega delavstva in nradništva. na i i-menim, da n' gledati črno. Dokaz za naš" optimizem je dejstvo, da naša tovarna pri 186 uslužbencih v letu 1941-1942 ni dala za OF niti 10"k ljudi. Prepričani smo, da tudi za terensko deio v tovarna sami ni b'1'o ! ijev za večji razmah, ker bi se sicer pokazali izraziti pojavi motenj. Poudarimo naj, da se v tova:ni ni izvedla nobena skupna ali celo oficaelna denarna akcija OF. Brez dvoma so bili protikomunistični uslužbenci močnejši in prepričevalnejši od komunističnih.« USTANOVITEV P. A. D. Iz druge ankete torej vidimo, da imajo po večini tudi vsi delodajalci ve'iko volje, da -e do popolnosti iztrebi komunizem iz : :i tovarn, Fri tako ogromnem delovanju DPA pa bi bil naravnost čudež, če ne bi prišlo nikjer v nobenem podjetju, tu ali tam do manjših nesporazumov. Vse te ne-sporazume pa bo v bodoče DPA reševala skupno s podjetniki v odboru Protikomu-nistične akcije delodajalcev (PAD), ki je že ustanovljen. Delavci kakor podjetniki prihajajo do spoznanja, da zavisi u^peh podjetja od skupnega sodelovanja delavcev «n podjetnikov. Delavec kakor podjetnik morata biti povezana med seboj za dosego ist'h koristi. Kapitalizem nas je privedel pred od-' ev: ali pristanemo na temeljite ref< r-me in obnovimo družbo v smislu načel stanovskega družabnega reda ali pa pustimo, da bo po socia'ni revoluciji zavladal komunistični kolektivizem. Slovenski delavec se ie že odlečil. Jas-o naj Dokažejo svojo odločitev tuai o-ta i stanovi, da bo k obnovitvenemu delu vključen ves narod! ^ T5 7f^.t-]^^^^?^ 99 trltariS^ega generala 2 pasrceisui ,?V-1U Kakor poročajo iz Lizbone, je bila zad- I sreči v bližnjih tednih razčistiti vojaške- nja seja britanskega vojnega kabineta precej razburljiva, ker je več članov kabineta terjalo polno evakuacijo LonJona in premestitev vladnega sedeža na Škotsko. Pri tem je prišla do izraza zelo ostra opozicija proti Churchillu. Churchill ni mogel predloženih dokaznih momentov spodblti. Člani viade, ki so kazali posebno vznemirjenje, so opozarjali, da je življenje v Londonu zaradi neprekinjenega obstreljevanja mesta z letečimi bombami za stalno nemogoče, da se žrtve od dne do dne množijo, da pada storilnost delavstva v tvornicah orožja. Zaradi tega bi kazalo proizvodnjo po nemškem vzoru decentralizirati. Javna morala in red v Londonu je v stanju razkroja. Tudi ni predvideti konca obstreljevanja Londona z letečimi bombami, ker manjka primernega učinkovitega protisredstva. Vsi čiani vojnega kabineta so izrazili soglasje, da. je treba zelo resno upoštevati napovedi z nemškega avtoritativnega mesta glede tega, da je dosegla Nemčija v preteklih letih s svojimi popolnoma novimi oboroževalnimi sredstvi predskok, ki ga ni mogoče zravnati. Navzlic temu je Churchill uporabil vso svojo avtoriteto za to, da je preprečil predložene preventivne ukrepe. Po njegovem mnenju bi bili ti isto, kar angleška kapitulacija. Zahteval je v zelo energični obliki, da ostanejo vsi ministri v Londonu na svojih mestih. Na podlagi Churchillovih izvajanj so dobfli kabinetni člani vtis, da morejo zavezniki dobiti vojno v bližnjih tednih ali pa sploh ne. Ta alternativa je usmerjala Churchillo-va dejanja v zadnjih dneh. Njegov petur-ni razgovor z Montgomeryjem je bil posvečen nalogi, da se vse vojne sile poženejo v nove ofenzive. Zaradi tega je bii posebno težak udarec za Churchilla,— angleški tisk je to brez nadaljnjega priznal — ko se je velenapad Kanadcev in Angležev pri Caenu zrušil v najbolj krvavih izgubah. Trenutno so vsa upanja zaveznikov osredotočena na ameriško veliko ofenzivo pri St. Loju. Churchille vi razgovori z ameriškim vojnim m;n:strom Stimso-nom v Eisenhovverjevem glavnem stanu, so^baje prinesli popolno soglasje v vseh načelnih vprašanjih. Stimson in Eisenho-uer sta menda delila Churchillovo mnenje, da so bile priprave za napad na evropsko trdnjavo v Zedinjenih državah ameriških in v Angliji v zadnjih treh letih brez pomena in smisla, če se ne po- ga položaja. Previdni Stimson pa ni hotel na podlagi svojih opazovanj na normandijske m bojišču in svojih ugotovitev glede nemške vojne sile ter nemške vojne morale deliti Churchillovega optimizma. Zarad: tega je tudi uporabil prvo priliko po vrnitvi v USA, da je to svoje mnenje tudi javno izrazil. Nov naval anglcameriskih terorističnih poletov je spraviti v sklad s Chur-chillovim mnenjem, da je treba v bližnjih tednih izsiliti odločitev'. Eisenhovver je bil prvotno proti temu naziranju. vendar je moral kloniti spričo argumenta, da b: bilo vse zavezniško napadajoče letalstvo brez haška, čun bi sledila uporaba novih nemških orožij. Churchill je v svojih prijateljskih krogih jasno priznal, da ho že v nekaj tednih končano težko obdobje, ki <-"-> danes preživlja nemški narod, ker b-> potem napočila ura Nemčije. Zaradi tega je dal angleškemu tisku in radijskim oddajnim postajam navodila, da se Goebh?l-sov radijski nagovor čim boij razširi. Tudi je izrecno prepovedal, da b» se smatrala napoved novih nemških orožij kot vojna zvijača ali bluff. Na ta način je hotel sporočiti vsemu nemškemu narodu svoje naz^ranje o pomembnosti trenutki. Njegove lastne besede se glasijo: »Čas z nagimi bluffi je že minil«. Med tem namreč švigajo »V 1« dan in noč preko Kanala proti Londonu. Najširši angleški in ameriški krogi vidijo v tem predznamenje popolnoma novega načina vojskovanja, ki mu daje Nemčija svoj ton :'n ritem. Znani britanski strokovnjak za cklepništvo general Fuller piše v ame-nski revji >New Week« o pomenu orjžja »V 1«. Nemci so dosegli s tem novim orožjem dvojni uspeh. Četudi so morebiti Angleži nekaj podobnega že pričakovali, je bilo vendarle presenečenje ob pojavu »V 1« popolno. Nemci so dosegli s tem novim orožjem velik taktičen predskok v oboroževalni tehniki. Proti letečim nemškim bombam ni nobenega protisredstva. V dnevniku »New York Times« poroča neki ameriški novinar s krova ladje v Kanalu: rOd 28 letečih bomb. ki so švignile preko Kanala, je preletelo danes ponoči nešteto teh groznih orožij nad našo ladjo. So tfiri. ki so jih zasledovali, so se nam zdeli kakor jadralna letala. Piloti so cenili brzino novega nemškega orožja na 900 km na ir:o. Moštvo pri naših tonovih je bilo tako presenečeno, da ni odstrelilo niti ene granate.« ke kretskih gredic Po nenadni smrti predsednika Hardin-pomočjo svojih orijate-nadaljevali s praznjenjem clržavnih blagajn. Ostalo je vse pri starem. Edina izjema je bila v finančnem ministrstvu, kjer je prevzel ministrski sedež namestu proslulega Mellona čikaški bančnik Charles G. Da\ves. Možak je postal znan v ameriški javnosti kot soudeleženec pri velikem bančnem polomu Čika-ške veiebanke Lorimer. katero je hotel rešiti pred polomom s samovoljno izdanim čekom drž. blagajne. Mož je bil radi teg t obsojen in zaprt. Kljub temu pa je postal nekaj let pozneje finančni minister in za-slovel tudi v Evropi po svojem načrtu za lodajalčevi skupnosti«, »socialne prilike ureditev reparacijskega vprašanja. Da\ves je izvajal državno finančno politiko tako, kakor so zahtevale koristi izbrane in vsemogočne plutokratske klike. Zaman so bile pritožbe in prošnje ameriškega ljudstva, ki je zmerom teže čutilo posledice vse bolj naraščajoče gospodarske krize. Prav tako so naleteli pri Dawesn na gluha ušesa tudi bivši ameriški bojevniki v svetovni vojni s terjatvijo, naj jim državna blagajna že izplača svečano obljubljeno odškodnino za -službovanje v vojski. Nič boljše niso odrezali v zmerom težjih stiskah se nahajajoči farmarji, katerih se je poskušala otresli vlada s par brezpomemb nimi uredbami za olajšanje agrarne krize. Zato so pliitoJcrati tudj bogato nagradili prezidenta Coolidža, kQ mu je potekel X rok predsednikovanja. Postal je generalni ravnatelj največje Morganove zavarovalnice in pa dnevni dopuni k Morganovega »New York Herald Tribun , ki mu je plačal za vsako tiskano besedo njegovih nepismenih čvekarij po dolarju. Coolidžev naslednik v Beli hiši je postal Herbert Hoover. k: je preselil borzo kar v svoje predsedniške prostore. Državne in ljudske koristi so mu bile deveta briga. Zadovoljen je bil. da lahko izvaja sklepe in ukaze svojih plutokratskih delodajalcev. Predsednikovanja mu ni prav nič grenila vse bolj naraščajoča beda širokih slojev ameriškega delovneua ljudstva, med katerimi se ie širila brezposelnost s pošastno brzino. Grenko kapljo mu je nalil v čašo uživanja samo bivši prijatelj Andrevv Melion, ki je želel postati potem, ko je zapustil finančno ministrstvo, sam predsednik Zedinjenih držav. Mello-nova želja bi se bila tudi spolnila. saj je bil peti najbogatejši mož v Zedinjenih državah, če bi mu ne stopil na pot stari J. P. Morgan in vložil svoj odločni ugovor proti njegov; kandidaturi. Neposredno akcijo za zrušitev Mellonove kandidature je vodil Morganov generalni ravnatelj Thomas Cochram. ki ie izsilil na republikanski volilni skupščini Hcoverjevo kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav. Hoover je bil pred svojo kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav že 20 let v Morganovi službi. Po njegovem naročilu je sodeloval z angleškimi bogataši, ki so nalagali svoja premoženja v raznih rudniških podjetjih v Afriki. Avstraliji in v Aziji. Za to svoje posredovalno delo je prejemal Hoover od Morgana knežjo plačo 100.000 dolarjev letno. Seveda je pri tem zaslužil Morgan tudi lepe milijone. V ameriški javnosti je postal Hoover znan šele med svetovno vojno, ko ga je po ' vil predsednik VVilson na zahtevo J. P. Morgana za prehranjevalnega komisarja. Pred predsedniškimi volitvami Hoover ni skoparil z obljubami. V svojih volilnih govorih je neprestano premleval puhlice, kakor »da bo kot predsednik storil vse, da se bosta pekli na slehernem ameriškem štedilniku dnevno ne ena. ne^o dve koko-š: . in >da bo zastavil vse sile. da bosta stala v vsaki ameriški garaži vsaj dva avtomobila ...«, Po nastopu Hooverjevega ) predsednik ovan j a se je ameriško ljudstvo lahko kaj kmalu prepričalo, da so bile vse zveneče obljube samo preračunana laž, kakor je bila lažniva Hooverjeva inženjerska diploma, na katero se je tako rad s tolikim ponosom skliceval. Prav tako lažniva in neiskrena je bila njegova »človekoljubnost^ in smisel za socialne potrebe in težave širokih slojev naroda. Ko je ameriškim odslovljenim vojakom iz svetovne vojne po letih čakanja pošlo potrpljenje in so se zbrali v Washingtonu, da zahtevajo izplačilo slovesno Um zagotovljene odškodnine za vojno službovanje, je nastopil proti njim Hoover z najbolj ostrimi sredstvi. Lahkoverni siromaki so se zbrali po naročilu vodstva svoie organizacije v prestolnici, da bi osebno izročili spomenico s svojimi željami predsedniku republike :n kongresu Hoover pa je poklical k sebi namesto zastopnikov zaslužnih vojakov notranjega ministra in mu ukazal, naj požene stare borce iz Washlng tona z orožjem, kar se je tudi zgodilo. Se slabše so odrezali brezposelni, ki so se zbrali v glavnem mestu, da bi prosili kongres za nujno pomoč. Hooverjeva policija i'h ni nagnala samo s strojnicami, nego jih je na tisoče pozaprla z obtožbo, da so pripravljali državni prevrat. Mnogi med njimi so bili pozneje tudi obsojeni na visoke zaporne kazni. Zato pa je Hoover rade volje podpisal odredbo o državni finančni pomoči v krizi se nahajajoČim industrijskim koncernom, ki so še pred letom dni izplačevali svojim plutokratskim delničarjem sto in več odstotne dividende. In kakor ie bila vodena prva svetovna vojna v Zedinjenih državah samo z vidikov koristi in dobičkov plutokratske oligarhije, tako je vodena tudi sedanja. Zato danes zaman vprašujete ameriške ujetnike na normandijskem in italijanskem bojišču, zakaj se bore v Evropi in prelivajo tu svojo in evropskih narodov kri. Na-mesUi stvarnega odgovora navajajo prazne puhlice, pobrane iz stolpcev ameriških listov, ali pa rajši sploh molče. Morda s tem molkom priznavajo, da se bore samo za nadoblast ameriške plutokracije nad vsem s-vetom. plutokracije, ki so ji demokracija, svoboda in samoodločba narodov samo izveski, pod katerimi skriva svoie prave cilie in namere: Tz krvi in žrtev vesoljnega človeštva še bolj pomnožiti svoja že itak prekomerna premoženja. ugleške težave wi rekriitiraitjii Indijcev Angleški častniki si izbirajo mlade Indijce za vajaško s^isžfeovaiije kakor živino na sejmu — Indijska armada je pravi Babilon O značilnih angleških metodah pri novačenju, vežbanju in oboroževanju Indijcev poroča stalni dopisnik »Tagesposte« iz Li-sabone v zanimivem sestavku, ki iz njega posnemamo: Anglcško-in lijska armada j^e zdaj na petem mestu po številnosti na svetu. Pred vojno je štela le 200.000, medtem ko šteje zdaj 2 milijona mož. Oficielno velja kot prostovoljska vojska. Angleži si prizadevajo, da bi pridobili na mesec po 50.000 prostovcljcev, kar je pa zadnje čase čedalje težje, odkar so imele indijske čete na bojiščih vel:ke izgube. Angleži ne varčujejo z indijskimi vojaki kakor s svojimi. Zaradi napetosti me 1 vlado indijskega podkralja in indijskim ljudstvom predpisano, javno novačenje ni mogoče. Častniki, ki nabirajo prostovoljce med Indijci, morajo imeti posebne izkušnje. Metode angleškega novačenja v Indiji so značilno britanske. Na čelu čn.stniKov, ki zvabljajo Indijce k vojakom, je navadno starejši petkovnik. Častniški zbor je oblečen paradno in dobro založen z denarjem, da hi užival ugled. Ko iščejo častniki sv:je žrtve, pridejo v posamezne kraje najprej na ogled. Ob večerih, ko se mladi Indijci zbirajo na vasi, si jih častniki izbirajo kakor živino na sejmu. Propaganla za novačenje je zelo živahna. Z lepaki in letaki obljubljajo Angleži Indijcem pri vojakih sedma nebesa, prikazujejo i'm v nn^bolj rožnatih barvah. kakšn> kariero lahka napravi britanski vojak, navadno pa ni v propagandi nobene besede o vzvišenosti junaštva in žrtvovanju za domovino. Razumljivo je. zakaj ima nabiranje p* ostovoljcev med Indijci kolikor toliko uspeha, če poznamo silno žalostne socialne ter gor,p~darske razmere indijskega ljudstva. Povprečna indijska kmečka družina živi za evropske pojme v izredni bedi. Indijski prostovoljec, p'.ostak, ki ga imenujejo »sepov«, pa zasluži na mesec okrog 18 rupij (približno 18 RM), kar je dovolj, da se revni In lijec dvigne v višji socialni razred ter da lahko pošilja še polovico plače domov. Do leta 1923. je bila indijska armada v glavnem planinska, usposobljena predvsem za bojevanje na goratem ozemlju; prav zaradi tega so Angleži resno mislili, da M leta 1910. uporabdi Indijce na Norveškem in zato so- jih tudi pošiljali v boje v Tunisu, na Siciliji in v Srelnjj Italiji. Indijske čete vežbajo po večini na severno zahodni meji, kjer je naredil svojo kariero sedanji vrhovni poveljnik mdijske armade general Auchinlcck. Indijske čete so se izkazale mnogo manj uporabne v pragozdovih in močvirjih Burme in so imele pri znanem pehodu pri Arakanu lani izredno hude izgrjbe, največje odkar obstoji britansko indijska ar-mala. Vežbanje indijskih čet je zdaj povsem preosnovano; angleški in indijski častniki si prizadevajo, da bi usposobili vsaj polovico vojaštva za pesebne namene v bojih v vzholni Aziji. Pri tem jim vcepljajo strupeno sovraštvo proti Japoncem, in sicer številnim preprostim Indijcem g himalajskega gorovja, kjer pač niso imeli nikdar niti prilike slišati, da so Japonci sploh na svetu. Cepiav pošiljajo zdaj skcTaj vse iz-vežbane Indijce v Sredozemlje, vendar je vojskovanje v Italiji po ameriški zamisli le manever proti Japoncem; tu bi se naj Indijci utrdili za boje proti Japoncem. Povsod, v taboriščih, v vojašnicah, pri vajah, na strelišču — mora Indijec misliti na Japonce; prikazujejo mu jih Z letaki; postavljajo jim podobe Japoncev kot tarče na streliščih: lutke, ki jih vojaki pri vajah naskakujejo ter zabadajo z bajoneti, tuli prikazujejo Japonce. Razen tega nosijo pri vajah častniki, angleški in indijski, japonske kroje, japonske čine in odi i- , kovanja, da bi se vojaki čim bolj spoznali z vsem, kar je »sovražnega«, japonskega. Največja težava pri organizaciji indijske armade je vprav živalska življenjska raven indijskih rekrutov .Pogosto težko najdeš med Indijci vojaka, ki bi znal šteti do deset. Nenavadno mnogo časa potra-tijo že pri preizkusu oči in lijskih rekrutov, a ne morda zaradi tega. da bi imeli Indijci slabe oči, ampak, ker vojak ne more povedati, ali vidi pet ali šest črnih vočk. Indijska armada je pravi Babilen; najbrž ni armade na svetu, ki bi v nji vojaki govorili toliko različnih jezikov kakor v indijski. Razen tega je ta armada tudi v rasnem pogleiu velika mešanica. Med temi vojaki nalotiš na posameznike, ki co povsem podobni Evropeem, a tudi na po. vsem črnske tipe. medtem ko imajo Ste. vihij poteze pristnih Mongolov. Kitajcev, pa tudi Japoncev. Vmes so tudi pripadniki plemena Ourltha, ki je nastalo iz mešanja Tslonprolov in Hindov in ki šteje komaj 10.000 ljudi. Da hi uživali sloves tega plemena, se izdajajo za Gurkhe tudi številni drugi Indi, scselnih gorskih plemen, tnko da je v indijski armadi vpisanih več Gur-khov kakor je vseh prebivalcev. O Gmkhih pravijo Angleži, da so najbolj divjaške dvonožne zveri na svetu. Kadar koli Gur-khu kaže, odvrže v boju najraje puMco, pograbi svoj nož in tuleč naskoči na. spiotnika ter mu z enim samim zamahom odreže glavo. Ta metoda, ki so jo uvedli Angleži v svoje vojskovanje, ima vciski izvor; Gurkha namreč ne sme uživati mesa nobene živali, ki ji ni prej z enim samim zamahom odsekal glave. Prav tako velike težave pri vežbanju Indijcev imajo tudi zaradi tepa, ker večina rekrutov ni nikdar niti videla avtomobila, radia ali uie. Zato jim je silno težko vtepsti v glavo, po katerem vzvodu bi naj posegel voznik, ko vodi motorno vozilo, da bi ne bilo kaj narobe. Prav zato je bilo uničenih že mnogo tankov in avtomobilov, ker je Indijec pritisnil na plin, ko bi moral poseči po vzvodu za zavoro. S tem pa niso naštete še vse težave, ki jih morajo premagovati Angleži pri vežbanju svojih indijskih plačancev. Indijcem, pripalnikom nekaterih dolcčenih veroizpovedi, vera predpisuje, kdaj naj opravljajo svoje pobožnosti. To skušajo Indijci upoštevati tudi pri vojakih, ne glede na vojaški dnevni red. Pripadniki nekega plemena si ne pustijo striči las, tako da si zaradi tega ne morejo natakniti pretiplinske maske. Razen tega so Inlijci zelo občutljivi, tako da je treba z njimi ravnati kakor s pobitim jajcem. Kljub vsem težavam, ki jih Imajo Angleži z vežbanjem Indijcev, so dosegli nekaj uspehov, ker imajo pač že mnogo izkušenj, tako da je treba upoštevati indijsko armado kot dobro oboroženo, in sicer z najbolj modernim orožjem. Najznačil-neje pa je, da Indijci ne dobijo v roke molernega orožja, dokler so v Indiji, šele na tujih tleh jim upajo- Angleži izročiti strojnice in drugo orežje; to je razumljivo, kajti Angležem bi vražje trda predla, če bi se vodstvu indijskih nacionalistov posrečilo pridobiti oborožene Indijce na svojo stran za boj za narodno osvoboditev. Ali pregledujete orodje za hiSno zaščito? Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo iz ročice so le malenkost več vredni kot nič. Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja. V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne Storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povseči Tebi samemu! — Vpitje sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. Stran 4 •SLOVE N S K I SARO D«, por.ode!je!<, T. avgusta 1344 gUdatnti teden tieevc §ma$&&£at9$& p Opeti V Drami je bila v okviru Dramskega stuđia uprissrj eiia A. Uzši&rt&ra fcsmBeščja Nedc'jeka predstava Bizcto\c opere »Car-mea« nam bo ostala v neizbrisnem spominu. J. Gootić ie rastej n /«,re. na ljubljanskih epemih tleh. Potem je šd. učil ter znopol-njeval. Uspehe te^a tihega, uxia smotrnega dela emo Lahko premerih ob njegovem i* «tt»-vanju pred dvema letoma Že tedaj smo lahko ugotovili neverjeten vzpon. Potem pa ie J Gostieevo 'me / rvelo po raznih evrbpek'h opernih sreuVčih. ;er jc nastopal :n gostoval Po sebi je roneličal sloves rodu. ki je z njega izšel. In sedaj jc spet prišel v Ljubljano, ki jo ljubi in ki je vzljubila njesa. Nedeljska up zorite v je nudila ljubljanskemu občinstvu pril -ko. da na uprav manifestanten način izrazi zmerom drauemu J. Gostiču svojo iskreno odanost in hvaležnost. Marsakd nas jc razočaral; tud: v zadnjem času. .los.ip Gastič nas i ni nkdar. ob nedeljskem nastopu pa celo ne i J. Gostičev don Jase je dovršena operna umetnina. Ne vem. kaj b: morali tej vsestransko izdelani pod' bi §e dodati, da b: jo lahko smatral za pr.polno. GlasovnO, tgtStsko, po. javno: V vseh teh treh osnovnih sestavinah uspešnega odrskega, umetnostnega oblikovanja je bil njegov don Jcse odi Čen, sijajen. Xiej v spevi so nam preganjali slabe voljo zaradi našega tenorskega uboštva, ki smo nanj na mah pozabili. Dobro smo prisluhnil1, da nam ni ušel noben ton. Njegov lirični tenor zvcn: v vseh legah jasno, prozorno. Ko 2a poslušaš, čutiš srgurnost vzpona. Posebno ugodje imaš. če te ne obhaja bojazen, da bo ta al^ ona višana zaman pričakovana Liričnost nje-tic-veja L,f!ast;\ne'ja bogastva kače v potrebnih trenutk h Pid p Inost, težo dramatične 'zraz-nosti. Ta glasovna dispozicija omc-goča Gcstiču umetnostno interpretacijo, vodilnih tenor-sk h onem h partij o'^ch strok. V obeh ie dominanten: obe lahko ločuje, cbe lahke združuje. Pevec p<-> beži j milosti Pel ic v hrvaščini, lc osrednjo arijo drugega dejanja ie zapel v slovenščini Odpel jo ie tako da se je raztegio priznanje občinstva pri odnrtem cdn?. Ta Gostičev uspeh' je bil pravo zmagoslavje daru in znanja Tiul sestavine i&rafcke izrnznosfi ima v svoj: oblasti Obvladuje i':h do poslednjega vlafcenca. Šola ic doživela v njegov2 igri svoje najlepše spričevalo. Dramatični poudarki se stopnjujejo do vrhunca ob konev slklcpncpa dejanja. NT; je mhnične poteze, nakazane ali polno izražene kretnic k! ne bi brla tehtno preudarjena. prepričljivo izvedena J Gostičeva operna pojavnost je simpatična -n k.iže vse predp cofe za uč nkovito. pokio u?trcžno podajanje. Ta okol šcina mu olajšuje uspešen nastop, ki vsakogar prevzame in prepriča Nedvoumno bo .7. Gostič i/pričal vse te odlike tud ket Kadanus v »Aidi«. k zaključuje letošnjo operno sezono V Drami pa sq jc predstavilo pripravniško orcbje. ki pripada ustanovi Dramskega studa. Iskreno smo vc~c!i lepegp uspeha mlade fdr^ke eeneracje. ki se n: strašila težav v zvez; z upri/oritv jo A. Linhartove vesele igre »Afa. Gček se ženi. Odrsko mladino pozdravljamo na njenem rjcfoodu, saj jc poklicana, da pomlad naš dramski ansambl. Mladost prinaša novo življenje, nove, zdrave pobude, zanos, pelet. Bil b: necdpustljiv greh. će bj morala trd r: svoje sile m sposobnosti v drobnih nalogah mućne štatistarije, Prav bi bile, če b se priključil; .-p:-znanjem vodilnih gledaliških .:oI in če bi / večkratn nr nastop' ;c- b^ij približali di'.scre\:ijcčm* ki je rb njih nolpr za živeta na odru Matič-kova vedrna. muhavost, neprersčrmljivost, živahnost, neugnanost, iznajdljivost, prirodna bistrina Severjev Matiček jc zrela odrska umetnina, prav tako L>p i"h je mogla kot RozaTa, d ts- je Si*a nun v tej kreacij1 vered^^ojna Rre7u*prir>y ^^^n ;^ 'a. štu-deatovsko navutanega F /a»wi/kowegfi Tor.čka. odlično podanega Blaševega Gašperja, Jerco \. GrAleve m M. DofinarJevega lakaja. 1'prz -rrev ;c vestno z znanjem in Ijubez-nijo organiziraj dr. Mian Pa*'lovčič Svoje rc-žisesske pojede ic nodal v svojih »Reašjsk^h opombah« v št. 22 dramskega Gledališkega ''sta Po nj:h je usmerjal sodelujoče ter /-gradi] zunanjo in notranjo irorizorno nodebo Režiserjev' razčlenitvi dela s<, orSagodih ovoje dragoceno sodelovanje tod- scenogra* :nž (jbj-šek V., prof. .1 O&ana s svoi'm- folklorno p« d-črtanimi usia-'b'tvami ter kostumska strokovnjakinja D Kačerieva Z 'enim nastopom s: ie pridobil pnznanje rVevorjfcov kvntet. kar ve'p? za -estre Finkove. »Matiček se ženi« jc opogumil naše drarn-skrj mTad no za nove pobude. —c Štcdati&fka poCetn i * a Drugri pogovor z Zoranom. Pasji dnevi so nu stop ili. Od včeraj nas osrečuje dež. Zato sem sklenil, da se bom držal d^mu, kjer hočem urediti stare zapiske. 2e sem se lotil dela, «kur potrka na vrata gospodinja in javi: »Mlad gospodič je pred vratmi. Z Vami želi govoriti.« Iz predsobe zaslii.m glas: »Gospod, Zorane želi z vami govorili!« Na povabilo je moj mladi prijatelj vstopil ter se priklonil, kot to napravi olika-nec. Lahek smeh mu je zaigral pkolj u>ten, ko ie spregovoril; »Ali sfe brali odgovor na najin pogovor?« Jaz; Sem, in prav nič ni^em žalosten. Še celo vesel sem b'l sinoč, ko sem se lotil filtriranja limonade. Pomi-li: Ze te :en dni mi je v ušesih brnela melodija, pa nisem vedel, kam bi ž njo. Nisem naiiel in nisem našel besedila k meiodiji, čeprav >em peicm neštetokrat slišal peti. Nu, pa sem prebral člančič gospoda Igorja, ki naj zavrne moje trditve o »Lepi Vidi«, pa sem ?e v tistem hipu -pomni! iskanega tek-a »Jadovanke za teletom,« ki se g" ■: »Jau, ja-au; jau. ja-au . . .« U Mostaru poginulo tele, jau, ja-au; jau, ja-au... Sve se babe u črno zaviie ... itd. itd.« Zoran: Gospod, v kaki zvezi je »Jado-vanka« z odgovorom gospoda Igorja Si-liha? Jaz: Moj mlad: prijatelj Zorane, gospod Igor objokuje .^Lepo Vido«, cbj kuje petnajstletnega študenta Dioniza. boinega studenta Poijanca, zapitega pisarja Mrvo; Objokuje torej osebe, ki jih je Čankar v svoji »Lepi Vid: postavil, o kateiih je pbal prijatelju doktorju Zbašniku: :>Nato pa se takoj z vso silo primem drame, ki sem jo že zi;čr'.al :n deloma že tudi nm -Leni Vidi«, ter bila istočasno zavetišče bolnemu studenu Poljancu, petnajstletnemu Študentu Dionizu 'n bi"a tudi pribežališče zarjitemu pisarju Mrvi in delavcu Damjanu. Pomni. Zorane, gospod Igor je v zmoti, ko pravi; »In kaj prav j o on; pred petindvajsetimi le*i Oton Zupančič, naš največji še živeči pesn'k. i^d. itd.« Ot<^n Zupančič ni tedai ničesar pisal o Vidi, pač Da ie pisal L 1912. Pa nič zato. če je gospod Igor v zmoti, saj sen je v svojem člančiču v pr?dz d-njem odstavku zavaroval z besedami: »Errare humanum est.« — kot se je zavaroval tudi njegov idol v »Gled iiškem K-stu« z besedami: »Ne mrrcm se zn b ti občutka, da je treba vsako up~izoritjv •^Len? Vido« ncikoliko opravičit'. Pr^d petindvajsetima leti je bi'.o prav tako. Itd. itd.« (Glej stran 143! Kratke režijske opombe k -edanji »Lepi V"di <.) * Z drugimi besedami: Če pri predstavi ne bo "?e v redu. n° zamorite caj L31)a Vidr « v č:>to formalnem aziru: ritmČna ekstaza našega jezika, slovesna velika maša slovenske besede. Priznati moraš. Zorane, da v *ej izpovedi ni opravičila, ne jokavosti, ne solzavosti, pač pa te Župan j č z odločna ; e.-cdo vmelje v dramo — v pesem hrepenenja — samo. kar je seveda koristno i ^ Zoran, moj mladi prijateli: Gosnod Igor Šilih pravi: »Vsi vemo. dR je gospod 3De-bevec izvrsten režiser, marijiv in nadarjen. . . itd.« Ali mu v gospod, odrekate te in ulične vrline? Jaz: Zorane, pri n?s Je težko govoriti; če^povoš Kranjcu -eso:;o v rbra^, si si nakopal osebnega so^ražri \n— Zmerom pridigujem: Ce ne znaš pra\-očasro in koristno — predvsem pa — stvarno odgovoriti, tedaj molči! Kaj se to pravi: »Naj ne mi-Ai. da je zr?l in sposoben za ocenjevanje drame, draiv.e kakor je »Lepa Vida«! Prijatelj Zorane! "Lepo Vido« s.m šel gledat na prigovarjamje znuneev, ki so gledala v Kranju mojo uprizorit:v j>Lcpe Vido«. Nič si ne domišljam — g »spodu Igorju je gospod rež 'ser Cirii Deaevec zaradi mene lahko božanstvTo pa /em, da se hrepenenje prinese drugače do izraz-i. kakor so ga prinesli v tej uprizoritvi *Beg je dal čl a veku hrepenenje, za ei j pa ga je ukiinil ...« pravi Ca iXar n s tem p to izjavljam: Nerad govorim o osebnostih ki so mi utirale pot v kratjes-rn ume^n«*sti! — povem pa danes teod :prv- c je t4. v živ;ie-nja) g asno: Anton Verovšelc me je vpeljal v teater. (Ciovek-umctnik ,e umrl leta 1914. — torej ni mog:i uprizoriti pr«?d 2? leti »Lepe Vii?f«). Ar t "n Vsrov b8& me c vpeljal v živi i en je in m ^ istoča-sio -ezrn-■ nil z mnosimi 5la->i takratne n»Š«2 drame. Go-ar me je e?.nam" z Ivanom Cankarjem, ki me je na RožniUu ob skodelici čaji v časi tudi ob čttši vma, vodil ma rti i. daj do skrivnih kotičK:h sv".»e zakladnica Zorane, k?"ker sem ti o*^i dan de^sl. tako ponavljam tudi danes. Gle^'a1 sem »Lrp£ Vido.< — bila ie poslednja uprizoritev v e tošnji sezoni — in v njej so r.rs'opsli nt-mestu študenta Dicmza — natakar Duniz itd. itd. Gospod Igor jadikuje: »Vi imenujete mesarskega pomočnika uralca Ham-eta, :nea, Ferdinanda... Isto velja za Marijo Magdaleno! v mnog n vlogah sem jo videl td. itd.« Jaz pa reeem: Gospod J:m je b'i n bo za mene odličen igialec. go-p.. Sar-levo sem zmerom oboževal, v tej pred s;avi pa sem ju odklonil, kakor sem o« -klonil naAaJcarja Diomza Ln župnika Mr.o Nem»>goči >o b-i in to po rzžiserjev krivdi Kdor koli ie eledal zadnjo predstavo n nezadovoljen zapasti] hram: Desno >d mene ie sedela mati z otrokom, k. jo >e-e;v hrepenenja ni zadovoljna. Lev«, od m?.i ;e sedel znanec, ki je jezno cie'ai: »Pred dvajsetim] let; ie bila drć ma b djša. L« :nu fleajo poskuse! Zaoiti p! ar Mrva je ^CGpod!« Hudomušno sem pi stavil: .-\n e li ne zdi. da gledaš tehanta? Zorane, edim. ki je ubral pravo p »t ;e bil Milan Skrbmšek v vlogi l> mjani. St.«r. izkušen režiser in irralec je to. Zmerom e z veliko iiubeznijo imriza.iai C 1 k iri. dela. Pomni. Zorane: Cankarjeva »Lepa Vida« niso -RokovniaČKT, k; zahtevajo hrup 1 ŠUI.1. >Lepa Vida* je »Knjiga čistega idealizma ... je pesem hiepcnenja . . Zoran: In kaj porečete gospod, k besedam; »Kopati p., dramah. k° ,e k^nec sezone, je kai neumestno,« —? Jaz- Posledrrja predstava »Lepa Vide« je bila v maju Pur o_ni po preJs-avi sem zapisal najin pogovor, nakaz s4 m roki -» >d-dai v redakcijo. Nastale so saprafce, »to ie izšel članek prošli ponedeljek. Jaz nisem nL_.a;- zakrivil. C".ti pa to na stvar' nič«.*--ar n^ izpremeni: Hvalimo, kar je dobrega, gr.:;::jm kar jc slabegal Ce danes ni prilike, povej to jtrtri ali pa -— &cae p1° ^n'- 7oT-Hn- in še to: Aii >e ruij držan DASVela gospoda Igorja £iL-iioa. ki p:avi; »l^^dar li — &eš izvedeti, kaj je umetnost, poglej raje v leksikon.« — ? Jiz: Sam Si dejal, da naj bo-'.o nrzo- ne nv>je betsede in pametna je bila tvoia pr^.š-rrja odnosno žeHa. Ko boš prišel v zrela leta, uporabljaj leksikon, ^i pr nai t. služI s".n(» k(»i pripomoček. Sicer pa .-e prepričaj na primeru. Vzgledi naj te vo i jo in prepričan sem, da boš edino po raki p- ti prišel dO pravega c1"'"' In če *JOŠ kdaj stal p: c/! javnostjo — n*č se je ne boi! — b ■rli pripravljen; Publika te bo grajala ali p<* hvalila. Ti sam boš — umevno — mer 10 za grajo oziroma hvalo. — Vaciav Dižaj. V naših ljudskih pripovedkah in pesmih najdemo lahko precej motivov, ki v-aj m~-dlo kažejo sliko nekdanjih pravnih un ;-tev. odnosov ljudstva do oblasti in zemljiških gospodov ter o mišljenju in Čustvovanju našega preprostega človeka v davnini. Zelo zanimivi so pravni motivi, ki iih je raziskal in nas nanje opozarja dr. Sergij ViKan v letošnjem zvezku »Etnologa* ( Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih O. Motiv] v zvesi z državnim in družabnim ustrojem so po sveje prisrčni v naših narodnih pesmih m pripovedkah; naš preprosti človek je imel namreč kaj preproste predstave o državi, kajti država in njen ustroj sta mu bila zelo tujn. Predstave o naistarejši državni organizaciji se rade mo- šajo z bajesinvljem. Zanimiv je primer kralja Matjaža, ki je postal pri nas pravljični junak in piipovedke g-ovorijo o njem vselej kakor o pravem domaČem kralju. Ime kralja Matj^a kaže da smo ga prevzeli od kajkavcev. Kiaij Matjaž je bil po mišljenju našega ljudstva vzoren vladar. Posebno je veljal za dobrega vladarja, ker je ravnal enako pravično z ho.sratimi in revnimi in ker je koval same zl&te novce. Prav na to je treba opozoriti posebej: kralj Matjaž je koval dober aenar. Morda je postal prav zaradi tega tako priljubljen, da so nastale o njem številne pripovedke, ki pra. slikajo kot vzornega vladarja.. To nam postane razumljivo, če vemo- kako so državne finančne razmere v srednjem veku vplivale na življenje preorosteg-a ljudstva. Iz zgovlovine denarja so znani številni primeri, da je novi denar, ki je nadomestil starega, navadno imH manj3o vrednost, številni vladarji so si skušali pomagati taKO, da so stare novce zamenjavali z novimi, ki so imeli manjšo vrednost. Pisec razprave nas onozaria, da so se moti poslabšanju denarja pri nas vztrajno borili zlasti štajerski deželni stanovi, ki so 1. 1237 dosegli od cesarja Friderika načelni predDis, da deželni knez ne sme izdajati novega slabšega denarja brez splošuega pristanka štajerskih ministerijc-lov. če bi ga pa že izdai. ^ai bi ostal v novi teži vsaj pet let. To ni bil osamiien predpis te vrste. Kakor drugI podobni predploi, je ostal najbrž tudi ta brez pravega uspeha, kajti tudi poslej so ae vrstile pritožbe nad poslabšanjem denarne vrednosti in njegovimi slabimi posledicami. Zaradi razvrednotenja denaija je najbolj trpel seveda kmet. kajti zemljiški gospod je prevrgel bremena na svoje pediožnike. Da bi pt-aščaki dobili realno vrednost, so zahtevali od kmeta, naj nlača tem več v novem denarju. Po tem postane razumljivo, zakaj je Ml kralj Matjaž tako priljubljen, kaiti zgodovina priča, da je koval dober deinr. V splešm m pa o vladanjo k::dja Matjaža ni drugfli st,Ta**nih predstav v slovenskem izročilu. 7 likom kralja Matjaža so Slovenci združili pravljično pričakovanje vzornega Odrešilnega kralja ter j^a zamenjavali s karantanskim knezom. Zanimive so tudi slovenske pripovedke, ki slikajo socialno življenje slovenskega kmeta v tlačanski dobi. Nekateri motivi so šc precej novi. Pri nekaterih je očitno, da so nastali šele v dobi Jožefa TI. ali celo pozneje. Kijub temu niso brez pomena, pravi pisec, krjti v njih lahko zasledujemo, KaKO j€ ljudsko izročilo iz.prenvnjalo nekatere sicer že znane pojave. Pomembno je tudi, da ti motivi dobro slikajo čustvovanje ljudstva spričo njegovega družbenega položaja. Podložni kmet ni smel zapustiti zemlje brez gospodarjevega dovoljenja, zato so pa kmetje skrivaj zapuščali svoje domove ter se preseljevali v druge kraje, kjer so upali, da se jim bo bolje gedilo. O podobnem primeru govori ljudsko izročilo, in sicer o hudem or^rrbrLiku kozjansl-e^ja gradu ter o ljudski razlagi imena Pusta gora (severno od Foihtenekaj. Na Pusti gori je bila nekoč vas-, podložna pod forhteneško graščino. Kmetom se je tam tr.ko slabo godilo, da so se preselili pod vide: driškega naš %>to££zj*1 čBoveSc zc^o 1 gospoda. Da bi prikrili svoj odhod, so ob ' odhodu v pečeh močno zakurili in dim iz dimnikov je {rraščuka preslepil Potlej je vas propadla in kraj je dobil ime Pusta gora. Med motivi, ki slikajo razmerje med pod-loiniki in gospedo, je zlasti pogost motiv o kmetu, ki ga graScak zapre v strašno j^raioke ječe in mu zapleni živino, kei nI i-tdiio dajal svojih d Ljatav. Obranj< na . r> izročila o skopem graščaKU, iti pa smrti no i.ajie miru. SIcer p.i v gradovih *t loh rit-do straši. Morda prav zarr.di tega. ker bo bih graščaki k.ivičaiki0 Kmetje M l da večkrat ato Bali ogoljufati grajfeka, pn čemur jih navadno ni pekla vest, ker so se jim zdele dajatve vselej več ali manj krivične. Tako so v r* k&terlh krnjih gra-šeaki pobirali Hto za desetino p^d kozolci, in sicer z vsakega desetega ars^r« Zato so kmetje d^iali na vsnk deseti drog m:i nj žita. Ljudske pripovedke pogosto slikajo g. »-ščaka kot hudobnega človeka dc')v u - ščaki so zelo redki. Ljudska domišljija o hudebnem graflčaku se je razi ohotna prav posebno, pripovedke govorijo zlasti, na kakšne strašne načine je hudobni graSčak mučil svoje podložnike, med drugim tudi. da so hudobni graščnki metali ribam trupla pobitih kmetov. Ljudski čut pravičnosti zahteva, da graSčaka doleti pravična 1 -zer>, zato pripovedke govorijo včasih, da graščaka primejo b;*;či po na'ccu eesa Tako pošlje cesar hiriče v ŽUSem, da pri« vežejo graš'aka na voz in ga vlačijo do smrti. č:e pa cesar ne pomaga, si kroji pravico kmet sam Neka pripovedka govori, da je grajrki hlanec sm'1 bolnega kmeta na tlako — preganjat i muhe, Cev« Ijar. ki je prav tedaj dnini rti kmeta, se je ponudil, da p^jde namestu kmeta. Vzel je s seboj skriva; kladivo. Ko je pril ' 1 i graščaku muha na nos. ie čevljar mahnil po n-?i — g kladivom Pripovedka n<* pripoveduje, krt j SS je zgadi'o z muho, pač pn, da SO ie graščak zgrudil mrtev pod silnim udarcem. Navadno pa pripovedke govori • da hudobnega greščaka doleti nadnaravna ka^en. ob nO letnici n.ahire BA IjuMjjJisUi gimnaziji I. lSi»4 V jutranjo zarjo mladih let življenja avetDa Vem r.a nebu je Danica, srce želelo je, da K' os4ala v vseh dneh bo '.cčih kažipot-vodnica. V Vaš kretni dan se dvignlo je sonce, s'ovo stn v^ela cvetni maj in vesna, v poletja čas je s^tev dozorela. kar je sela] razum, z njiu roka desna Bentjanžev dan se nagnil je r obzorja, jesen painesla žlahtne je sadove, tonila je mladost za daljne gore, usoda štela je minule dnove. Vocernici žari Vam v sončni ^arji ki se odmika mehki mesečini, n h los t na s'cc trka v tihi uri, z rjo zlati vsi vasi.'jejo spotnhli. Večerni Žar naj zdravja Vam natrosi, vse zlato svate Bo^r očuvaj Parke, naj misel pomladi srce in lice v svit zore in Danice jasne žarke. Mara Ta ve ar-. Zaklonišča i*» treba od časa do časa prezračiti. Ako imote v zaklor.i^ru stalno nJ,TTio-3;-er*e ocleje. iih je trehri r"^no \z-tepati. Pitno vodo menjati \> lk dan! \e pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor h!aden in je potreouo vtisih prebiti v njem precej časa. Dr. Fran Vatovec: 16 Ob zori slovenskega Bieivveisovih »Novic« novinstva Oblikovanje izraza vključuje tudi poglavje o slogu. Znana je Buffonova definicija »Slog je človek«, ki opozarja na odnos ob-hkovalčevega temperamenta do njegovih objektivnih stvaritev. Po Voltaireju pa je slog stvar, ki si jo prizadevamo pojasniti z besedami. Tako ima oblikovalčeva osebnost svoj odsev v umotvoru, delu, spisu, ki pa razodeva hkrati tudi značilna svojstva tvarne podstave, razvoja, časa in raznih spremnih okoliščin. Slog je potem takem stvar jalni izraz, ki združuje vse označene prvine: V njem se pretapljata človek in stvar. Oblikovanje lastnega sloga terja mnogo resnega prizadevanja, smotrnega učenja, samostojnega mišljenja, fantazijskega poleta in navdiha. Časnikar je tudi oblikovalec (dasi po večini anonimen) svojih časniških spisov, sestavkov, člankov, rodlistkov in prispevkov vseh vrst. Tudi njegovemu delu je y primerih kvalitetne storitve l&iiko vtisnje- na podoba oblikovalčeve osebnosti. Temeljna šesta- | vina v navadnem, književnem, časniškem slogu ie beseda. Z njo pa lahko oblikujemo rekla, figure, metafore, trope, metonimije. Vse te in druge možnosti v rabi posamnih besed bistveno sodelujejo nri samorastnem oplajanju lastnega slega, ki odkriva navzlic novinarski anonimnosti marsikaterega slovenskega časnikarja stilista (Levstik, Tavčar itd). O dobrem časnikarju lahko trdimo, da je mojster v rabi besed. Od vsega početka Novičnega razvoja se poraja vprašanje: Kaj je z Novičnim slogom? Mar se bo Bleivveisu posrečilo ustvariti samonikel, svojski Novični slog? Razvoj ni mogel prožiti pritrdilnega odgovora. Prevelike so bile namreč težave pri iskanju smiselno pravilnega, ustreznega besedja, da bi se lahko razmahnile značilne slogovne razvojne možnosti. V prvi fazi Novičnega razvoja opažamo precejšnjo okornost v rabi besed, trdo, nelahko borbo za primerne izraze. To velja predvsem za prevodno gradivo in strokovno, v prvi vrsti gospodarsko, prirodoslovno, zdravstveno izrazje. Druga faza je označena po prizadevanju, ki se kaže nele v besednem, temveč tudi slogovnem izpopolnjevan i u in likaniu. Ko pa sa jjiie £Q odsirajijenih težavah podane real i ne postavke, ki bi bile godne za ustvarjanje samoniklega Novičnega sloga, so drugi slovenski časniki prehiteli že hirajoče Novice. Razčlenjevanje Novičnega gradiva po slogovnih vidikih nudi pestro izprepletenost. Zlasti v prvih letnikih se je vsidial okorel slog, ki ga srečuješ predvsem v prevedenih prispevkih. Čutiti je vpliv nemščine in hrvaščine Prožnejše slogovne pregibe očrtu jejo samostojni člp.nki. Patetični slog se uveljavlja v zanosu proslavnih, priložnostnih člankov. Najznačilnejš- tvorec Novičnega znanstvenega sloga je Davorin Trstenjak. Poljudno poučni ter poljudno znanstveni slog ima svojega najvidnejšega predstavitelja v P. Hi-cingerju. Dih satirične, ironične slogovne pikrosti veje iz raznih dr. V. Zarnikovih prispevkov. Ljudska narečna preprostost pa preplavlja številne dopise iz vseh slovenskih krajev. Matija M a j a r je bil prvi, ki je posvečal svojo pažnjo Novičnemu slogu. Zapisal je o njem, da je »lep, gladak, lehko razumljiv s jedno besedo: narodnog ovenski: posebno v izvornih sasiavc*h (Ori-gliiai-Aiusat-uen) kakoraai so večidel ysit iueri so s malemi pismeni tiskani. Težej je kaj iz ptujega jezika lepo posloveniti, kakor kaj izvornega po slovensko lepo napisati. Tudi s veoimi pismeni tiskani sostavci imajo lep slc^48 V podobnem smislu izraža Matija M a j a r svoje mnenje o Novičnem slogu tudi Stanku Vrazu, ki mu piše, da je *slog v teh Novicah prav naroden, slovenski, razumljiv vsakemu i najprostejšemu i naj učene jšemu se more dati za izgled, da si se nahajajo tudi provmcializmi in poleg tega tudi germanizmi.«49 Pa tudi sicer se M. M a j a r rad pomudi ob vprašanju slovenskega sloga na splošno. Tako polaga v okviru svojih znam en i Vh ^Slovenskin mis'i« slovenskim pisateljem na srce, -»da bi skerbeli za slog (Stvl) slovanski. Hvalevredno se naši pisatelji var je jo ptujih besedi brez potrebe ram" t v pa še skerbneji bi se imeli varovati ptujega mišljenja in sloga, a jezik naš še veliko bolj kazi kakor posamezne ptuje besede.50 < Dalje.); 43 Novice 1844, št. 3. 49 D. Lončar, ibid. str. 145. 50 Novice 1847, str. 7/8. Sr^Jte šamane Bsljre knjige! ^ ~mnl na prims kovskega gospoda S svzjo mačjo je prisilil tatove, da so vrnili Ukradene stvari — Jasnovidec in zdravnik ljudi ter Hvali ie V odlični družbi je bil pogovor o Valentinu Vodniku in letnici njegove smrti 1819. NervasoČna bogenšperska Mi ca Kepa je omenila, dm je bil tega leta rojen Jurij Humar, na katerega živi *pom:n iz roda v rocL Primskovski Župnik je bil rojen pred 125 leti, umrl je 1891. Bogenšperska Mica, znana po svojem književnem delovanju, je pTTOsTtovakegB gospoda kot otrok p«>zna!a in je o njem že pisa'.a v slovenskih in nemških dn_vnikih. Enkrat -em ga videla tudi jaz, ko sem šla k njemu s svojo mamo. za letnico se ne spominjam, pač pa domnevam da sem bila takrat stara 21j—3 let. Župnik Humar je zahajal v Ljubljano in >e je ustavljal v l*osti.ni pri > Belem volu«, kjer je sprejemal ljudi. Gostilna pri »Belem volu« je bila na vogalu sedanje Miklošičeve in šempetrske ceste, kjer ie danes poslopje veletrgovine Urbane. Hiša je bila nizka, vhod v k: čmo je bil iz šempetr^ke ceste, okna ?o bila rudi proti frančiškanski cerkvi, v gostS ':i sobi "=0 bile dolge, nepo-gmjene, rjavo barvane mize in ob mi^i pred oknom je stal primskovski župnk. Spominjam ^e njegove postave, redkih, o-ivelih los, okroglega obraza, plavo-sivih oči. njegove obleke, ki ie bila za odtenke zelenkasta r,d nekdanje črnine. Obut je bil v škornje čez hlače. Moja mama je prinesla »pože^nat« nekaj komadov perila, ne vem pa namena. Dasiravno pozneje v življenju mnogokrat mis.ila na to, nisem nikdar svoje mame vprašala, kaj je nesla »požegnat« in zakaj, ker sem bila prepričana, da mi mama ne bi povedala. V pogovoru je družba obstala v spominu 125. obletriee tva primskovskega gospoda, beseda je -ula besedo in razvijala se je na vse strani. Primskovski župnik je b:l izreden človek, ki je imel v sebi po« magnetično moč in ta je delovala n ico na raz- lične nač:nc. Vpliv te z. ne moči je bil blažilen, zdravil je ljudi in živali, včasih tudi samo na njegov prodirajoči pogled. Nekaterim ie dajal predmete, katere je blagoslovil, ' ;o blagoslovi] predmete, katere so mu '; Bo'ni ljudje so po- lagali blago- v cimete na obolele ude, ali pa luhali S svojo močjo je prisili] 1 da so vrnili ukradene stvari in goljufi so poravnali škodo. Zdravil ie tudi pijančevanje in kačji usek. Na daljavo je pošiljal po pošti tri- ali šti ' papirčke, na katerih je bilo zna-me križcev. Za bolnike je blago- slovil tudi kruh. Vest o n:egovi blagodejni moči se je razširila tudi v inozemstvo in primskovski gospod je dobival pisma iz raznih krajev iz vse Evrope. K njemu so prihajali ljudje tudi iz daljave. Leta 1885. je pnšel španski kronski pretendent don Carlos. starejši brat poznejšega španskega kralja Alfonza XIII. V vojni nroti svojemu bratu, ki se je gibala proti prvemu in drugemu, se je prehladil in obolel na glasilkah, da ni mogel več glasno govoriti in je skoro onemel. Don Car! - Je bil gok|onjene postave in že postaran. Oblečen je bil v temnnplavo obleko iz surovega platna, iz kakršnega so imeli hlapci predpa-nike. 2epi so bili nabasani in zaradi tega je ob'.cka ob straneh visela k tlom. Na glavi je imel črn. široko-krajni klobuk. La-je ob sencih so b:.li osiveli, duhovniški ovratnik na je bi kot obmč na vratu .p«>d tem pa je bila srajca iz domačega platna. Njegov pogled je bil živahen in prodirajoč. Govorilo se je. da se ne brije, pač pa 4e striže po obrazu in bradi. Eden izmed hlapcev mu je šel nasprot1 in ga je pozdravil, toda župnik ga je kratko ods'ovi; in šel po »trmini bližnjice proti Litiji. Gledali so za njim in opazili, da ie imel na petah škornjev male podkvice. . Ljudje so se v vseh zadevah obračali na pomoč k primskovskemii gospodu. Neka revna žena-mati bi rada kaj v leterri zadela. Sla je v župnišče in potož'la svoje gorje in tud: loterijo ^e omenila. GrO**p©d jo je nnrrnnl in rekel: -Se enkrat mi pridi s takimi besedami, pa te bom trešil p stopnicah, da boš vraga-loterijo videla. Zer.n je šla domov, pogledala je v »Sanj«k^ bukve« in poiskala številke o stopnicah župniku in vragu! stavila je in dobila — temo. Rešena ie bila iz svoje stiske. Neka draga žena ga je tudi prosila ?b številke, na katere bi stavila v loterij:. Župnik je bil pri dobri volji in ji je rekel- »Peter, Pavel in petelin.« 2ena je stavila 28, 29 m 64 in zadela je terno. Grajski psi so bili zelo hudi čuvaji, toda kadar je šel primskovski gosp. d mim--. so stisnili repe med noge in se -krili v svojih uticah. Primskovski gospod je bi1 tudi jasnovidec. Neka kmetica iz njegove okolice mu je potožila, da ji mož iz Amerike že dolgo časa nič ne piše. Dala je v branje pismo moža. ki ga ji je pred do!g;m časom pisal Župnik je pismo prebral in ji je rekel: »Vaš mož je na potu proti domu.« Zgodilo se je tako, čez nekaj dni je bil mož doma. Bogenšperska Mica je pripovedovala, da je pri njeni teti v Litiji prenočevala po-tovka. ki se je vračala vsako sredo iz Ljubljane. (Na potovke iz raznih krajev se gotovo še spominjajo stari Ljubljančani, ki so prenašale pošto in robo iz Kranja. Kamnika. Škofje Loke itd., ker se jaz še škofjeloške spominjam izza predpotresne dobe) Pri Micini teti v Litiji je morala biti pripravljena velika miza v kuhinji, skrinja in klopi ob peči. Vse. kar je nabrala v Ljubljani je na teh prostorih urejevala in to je bilo; kruh. žemlje, slaščice, poročni prstani, stare denarnice, iz katerih je zmanjkal denar, moške obleke, srajce itd., kar naj bi bilo »pože.gnano« od primskovega gospoda in bi potovka dostavila nazaj. Tudi darila za župnika so bila vmes. ki so bila V »bliki pieboj. Delil ie tudi listke. S ^vojo nedoumljivo močjo ie pomagal bednim in bolnim, vse na samo za »Božji Ion*. Mara Tavčarjeva. Enianuel Josin: Šote, šolniki in šolarji v stari Ljubljani Spomini na ljubljansko realko (1075—rlS3?.) V četrtem razredu smo imeli več učencev, ki so nas vse večkrat prav dobro zabavali. Rihtar, doma na Karlovški cesti, je imel prav dober humor in pesniški dar. Dobili smo nalogo, naj v slovenščini popišemo »pomlad«. Rihter je prav lepo opisal pomlad in proti koncu naloge je opisal, kako lepo je videti preprostega vojaka, ko se spomladi sprehaja s svojo izvo-ljenko ter jo vodi za roko. Od profesorja ja zato dobil ukor in opazko: :>kaj vas briga vojak in njegova izvoljenka. brigajte se rajši za knjige«. Košak, sin posestnika iz Grosupljega, je bil v četrtem razredu, toda mnogo starejši od nas, ter je imel že brado, govoril ni veliko, 'a včasih povedal le vendar kako smešno. Matevž Pogačnik, fant krepke postave, je hodil zvonit v stolp frančiškanske cerkve ter je večkrat povabil kakega součenca s seboj, da mu je pomagal pri zvonjenju. Tudi jaz sem šel nekoč z njim v zvonik, toda samo enkrat, ker sem se bak da bi me veliki zvon ne vrgel skozi line. Nekega dne me povabi Pogačnik in še nekaj drugih na svoj dom, da nas bo obril. Z veseljem smo to ponudbo sprejeli Vsedli smo se na stol. Matevž je ovil vsakega s kuhinjskim predpasnikom svoje matere, namazal malo z milom ter strgal z britvijo po obrazu. Kaj je nastrgal pri meni. ne vem, kajti opraviti ni imel veliko. Za svoje britje ni dobil ničesar. Meseca maja smo napravili izlet v Dol pri Zalogu brez profesorja. Najprej smo se ustavili na Zaloški cesti v gostilni pri Bavdeku; vsak je izpil štamperl »ta sladkega«, to pa radi tega, da so bila naša grla bolj čista in da smo imeli več korajže. Po cesti smo peli slovenske pesmi, pa tudi nemške in italijanske, ker je bilo med učenci tudi več Nemcev in Italijanov. Nek Italijan, imena se več ne spomnim, je imel prav dober glas. bariton; ta je pel »Bionda, la bella Bionda«. Slapničar je de-klamiral pri kosilu svojo priljubljeno pesem »Ich erzahle euch eine Mordsseschi-chte«. Kosilo smo imeli na Dolu pri Pevcu, gostilničarju in poštarju, ki je bil takrat že precej star. Prav rad ie poslušal s svojo staro soprogo naše pesmi in zabave. Po kosilu je postalo meni in kolegi Valenti prav slabo, obadva sva klicala »urha« ter sva se morala v posebni (sobi vleči za nekaj časa na divan, kamor nama je prinesla dobra gospodinja pozneje črno kavo. Zvečer smo prišli vsi zdravi domov. Omeniti moram, da smo imeli v četrtem razredu dva prav žalostna dogodka, ker sta umrla dva priljubljena profesorja Streitmann in Kozina. Viljem Streit- marm je bil rojen v Althofnu na Madžarskem kot sin nekega tehničnega uradnika. L. 1851 je prišel v Ljubljano kot definitivni učitelj na ljubljansko realko 1377 L, kjer je učil geografijo in zgodovino. Jaz ga nisem imel za učitelja, toda kakor so mi pravili, je bil zelo učen ter pri učencih in profesorjih prav priljubljen. Meseca oktobra 1878 1. je zbolel na zavratni bolezni difteriji, ter je po štiridnevnem trpljenju umrl; zapustil je'mlado ženo; pokopan je bil na evangeljskem pokopališču. Profesor Jurij Kozina je bil rojen v Ljubljani 1.1833; ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Ljubljani, univerzo na Dunaju, 1. 1863 je postal suplent na ljubljanski realki, definitivni profesor pa 1. 186G. Učil je geografijo in zgodovino; moj učitelj je bil v drugem razredu. Pri učencih, kakor tudi pri profesorjih, je bil zelo priljubljen. Bil je v šoli sicer strog, a pri izpraševanju je nerad delil slabe rede; osmešil pa je marsikaterega učenca, ako je dobil od njega slab odgovor. Nekemu učencu je dal priimek »Kaiser von Krain«. ker je dejal, da je dežela Kranjska cesarstvo. »Vi ste pa Kaiser von Krain«, je dejal Kozina učencu; ta priimek mu je ostal ves čas do smrti. Po dovršenih študijah sicer ni postal »cesar za Kranjsko«, pač pa dobro situiran višji uradnik pri nekem ljubljanskem denarnem zavodu; umrl je — še ne star — za kapjo. — Kozina se je veliko pečal s kranjsko zgodovino ter je spisal mnogo razprav in člankov v nemškem jeziku, ki so bili objavljeni v raznih revijah. Navedel bom samo nekatere razprave L s. Nemški viteški red v Ljubljani, Kartuzijanski red v Bistri pri Borovnici, samostan v Kostanjevici, Deželni glavarji na Kranjskem itd. Odličen mož Kozina je umrl nenadoma dne 7. maja 1879 1. O njegovi tragični smrti smo izvedeli takoj zvečer, ko smo se vračali z majniškega izleta na Dolu. Kozina je zapustil vdovo in J tri otroke. Prvi sin ie postal gimnazijski profesor ter živi kot upokojenec v Ljubljani, drugi sin je postal sodnik ter živi kot sodni svetnik v Novem mestu, hči se je poročila ter živi kot soproga upokojenega fin. direktorja dr. Rupnika v Ljubljani. Kmalu po končanem šolskem letu je umrl součenec Valenta. sin vladnega svetnika in odličnega zdravnika A. Valenta plem. Marchtum. na zavratni bolezni angini; bil je čeden dečko in prav žal nam je bilo zanj. Vsi kolegi, ki smo bili 0 počitnicah v Ljubljani, smo se udeležili njegovega pogreba ter mu *udi poklonili na grob mal venec. Pogreb je bil iz stare mrtvašnice na pokopališče k Sv. Kr:što- Ljubezenska magija na vzhodu Orientalka se poslužuje čarovnij vseh vrst, da spravi moža pod copato Sir.Iar Ikbal Ali Sah, znameniti avtor njige s Vrata v zlati vzhcds. piše: Vse žene v Aziji imajo nekaj skupnega; Prav vseeno je, če živijo v šotorih sredi saharske puščave, ali pa če so žene imo-vitih perzijskih trgovcev. Vse veruje v to. da si je treba ljubezen in zaupanje moža pridobiti z raznimi čarovnijami, katerim se bo Evropec samo ironično nasmehnil. Iz te želje, ohraniti si moževo ljubezen, je nastala tradicija, h kateri se žena lahko zateče v vsaki možnost: da doseže svoj smoter in si ohrani hišni mir. Orientalskemu človeku se ne more zgoditi nič hujšega, kakor da ločijo njegov zakon, če se vzlic temu kaka dvojica loči. se je bo vsak ogibal: Včasih celo prisilijo vso družino, da se preseli v drugi kraj. V želji, da bi ustvarila srečno družinsko življenje, bo skušala orientalka postati vsaj mati enega sina. zakaj skoraj v vseh deželah južno in zahodno od Sueškega prekopa prdeduje večina premoženja prvoro-jeni sin. »Hiša brez sina«, tako p: avijo v teh deželah, »je kakor hiša brez luči!« Te nenavadne razmere so privedle žono na vzhodu do tega, da se poslužuje raznih mističnih običajev in čarovnij. Nekatere si skušajo moževo ljubezen ohraniti, druge Njo skušajo spraviti pod cepato!« Sredstva s katerimi skušajo to doseči, so različna. Nekatere mešajo v jedila »začaranih snovi«, druge zabijajo žeblje v zidove hiše, medtem, ko mrmrajo sk:ivnostne besede. Končni namen vsega tega početja je zmerom: i Spraviti moža ped copato! Možje nikoli ne izvedo, kaj snujejo njihove žene, da bi si ohranile moževo ljubezen oziroma njegovo pokorščino. Afganske žene uporabljajo za svoje čarovnije mrtve krastače. Mrhovino namaže-jo z belo kredo, potem zvežejo dve živali skupvaj. tako da se s hrbti držita druga druge, in ju speko v peči. Pepel mrtvih krastač shranijo 21 dni v peščeni posodi, kjer ga včasih zalijejo z nekaj kapljicami vode. Čez 21 dni zmešajo pepel s koreninami poprove mete. Naposled napravijo iz te kaše drobne pilule. Afganske žene fcrd-no verujejo, da imajo te pilule, če jih raz-tope v vodi: toliko čarobne moči, da premagajo največjo- jezo gorskih duhov. Prav tako se poslužujejo žene na vzhodu tudi sovjega mesa; primešajo ga rižu. ki dobi potem pravo »ljubezensko moč«. Juha, napravljena iz perotnic pritlikave papige, ima moč. da ohrani ženi moževo ljubezen. Ker žene hrano za moža že itak močno začin ja jo, ne piide mož takim pri-datkom na sled. Na drugih primerih zapišejo žene z že-franovo tinto čarobne izreke na bel papir, katerega potem v mesečnih nočeh nama-kajo v pitno vodo, ki je namenjena možu. S tem postane baje moževa duša nemirna in nesrečna, dokler se ne vrne v objem svoje žene. V Indiji imajo celo v najbolj uglednih rodbinah vero. da je hladnost mož nasproti njihovim ženam posledica nadnaravnih mahinacij njihovih coprmc. Tudi če ni posebnega poveda. bi se utegnila kaka ženska nameniti, da se na ta način »maščuje« in pokliče črno umetnost na pomoč s tem, da napolni lončeno posodo z žeblji in steklenimi drobci, m nato polije to mešanico z oljem, medom in rdečo batvo. Posodo je treba v soboto zvečer Spraviti na kak kraj, kjer se križajo štiri pota. Te nespametne ženske mislijo, da bo > ognjeni lonec« zletel v zrak in padel coprnici na glavo. Drugikrat sem videl, kako so psinnli lečo na tla veže, po kateri naj bi prišel mož. Indijka je mislila, da se bo moževo srce spet v ljubezni vrnilo k nji, kakor hitro bo stopil na lečo. Pogosto tudi zabijajo žebelj v lesena vrata in pri tem mrmrajo zakletve. Prazno verna ženska se nadeja, da jo bo mož, če stopi skozj vrata v hišo, spet ljubil »kakor prvi dan«. Perzijske žene nosijo čarodejna sredstva v laseh. V severnovzhodnJ Perziji, kjer raste po skalnatih soteskah trdnjavo grmovje brez vidnega dotoka vode. je mnogokrat opaziti ženske, ki pobirajo trnje s tal. Če jih vprašaš, zakaj to delajo, ti od-govoie, da prodajo to trnje ženam v bolj cidaljenih krajih, kjer ga uporabljajo kot čarodejno sredstvo »za udomačenje zakonskih mož«. Ne daleč od obale KaspiSkega morja imajo še danes vero. da biva tudi v kovinah nekakšna duša. V neki vasi blizu Ka-spiškega morja sem videl ženske, ki bo nosile s seboj majhno železno ključavnico in dva ključka, ker so upale, da bolo s pomočjo te kovine — rodile sinove. V tej deželi ženske tudi mislijo, da ima mož dve duši v sobi, dobro in zlo. Zla duša je tista, kj povzroča ugašanje zakonske ljubezni. Da bi odgnala te zle duhove in ohranila zakonsko srečo, nosijo ženske vsakovrstne talismane in čarolejna sredstva in jih tudi devljejo možu v jed. Med Turkinjami živi še danes vraža, da je v nesrečo, če napraviš vozel. Nobena ženska ne mara nositi kit, ker se boji, da ne bi s tem povzročila razdora v i odbini. Da bi ohranile ljubezen svojih mož. jim Turkinje pogosto zamešajo v kosilo mleko »rumene« krave ".. V ta namen navadno pobarvajo kravo z rumeno barvo in jo na to pc-molzejo. zmerom vec ljubiteljev Ksajig Tiiili las:I |e števili čitateSjev v Ij&bijanskah javnih krjižiiicah izposej^nih kfijig naraslo Med značilnimi pojavi in vplivi vojnega časa je nedvomne, eden najbolj razveseljiv, da so se mnogi ljudje s posebno ljubeznijo oklenili knjige in s? duhovno poglobili. Će so prejšnje čase tratili čas pri plehkih zabavah in si uničevali telesno in duševno zdravje, so zdaj zavrgli hočeš nočeš dvomljive ter škodljive užitke: postal} so resnejši. Ta pojav je izredno značilen za naš čas, kajti, če se hočeš posvetiti čitanju, se moraš primerno umiriti ter notranje uravnovesiti, kar se pa zdi prav med vojno najteže. Vendar ne smerne, misliti, da so S3 ljudje dandanes povsem olpovedali nekaterim drugim zabavam. Statistika nam pove, da imajo kinematografi prav toliko obiskovalcev kakor so jih imeli pred vojno, gledališče je v splošnem še bolje obiskano, mnogo več obiskovalcev pa imajo tudi umetnostne lazstave in koncerti. Kljub temu število ljubiteljev knjig stalno narašča. (5e bi ljudje samo kupovali knjige in bi se jih tako zelo tudi ne izpos:jevali v javnih knjižnicah, bi sodili, da marsikio kupraje knjige le iz spekulativnih razlogov. V resnici se ni pomnožilo le število priložnostnih, začasnih ljubiteljev knjig, temveč je naraslo število čitateljev. To spre-vidtmo iz številk o izposojenih knjigah v posameznih letih v naših javnih knjižni-' cah v Ljubljani. V Ljubljani imamo pet javnih knjižnic, med njimi so tri večje. Po število knjig je največja šentjakobska knjižnica, ki je štela lani 47.000 knjig. Ta številka nam pove, da je šentjakobska knjižnica največja za vseučiliško knjižnico pri nas. Na drugem mestu po številu knjig je knjižnica Pokrajinske delavske zveze, ki je imela lani 25.535 knjig (predlanskim 24.731). Ljudska knjižnica je štela lani 19.184 knjig, predlanskim pa 18.142. Javna knjižnica za dvorski okraj je imela lani 14.433 knjig (pre3lanskim 14.315). V Ljubljani še deluje knjižnica Splošnega ženskega društva, kj v glavnem Izposoja knjige svojim članicam, vendar je po svojem značaju javna. Lani je imela 7700 knjig (predlanskim 7500). šentjakobska knjižnica je imela lani Se večji p? omet kakor predlanskim. Leta 1940 je bilo izposojenih posameznih njenih knjig 190.421. leta It1 M 245.184, predlanskim 362.156 in lani 394.837. Zabavne knjige so bile izposojene v 129.735 primerih, poučne v 4.704 in drugo jezične v 170.398. Značilno je. da je imela knjižnica Pokrajinske delavske ^zveze lani malo manjši promet kakor predlanskim. Njene knjige so bile izposojene lani v 87.641 primerih (predlanskim 94.774), in sicer zabavne (leposlovne) v 79.186, poučne v 8.455 in drugojezične v 37.828 primerih. Večji promet kakor predlanskim je imela lani tudi Ljudska knjižnica; njene knjige so bile izposojene v 51.432 piimeiih (predlanskim 48.388). Drugojezične knjige so bile izposojene v 16.362. zabavne (leposlovne in druge) v 46.951 in poučne v 4.481 primerih. — V knjižnici za, dvorski okraj je bilo lani tudi malo manj prometa kakor predlanskim, in sicer so bile njene knjige izposojene v 14.685 (predlanskim v 15.875). V splešnem je promet v javnih knjižnicah lani narasel, čeprav ne v vseh. število ljubiteljev lepe knjige in število čitateljev se je še pomnožilo. Upanje je, da bodo številni selanji čitatelji ostali zvesti knjigi tudi v prihodnosti, kar bo ena dobrih posledic vojne. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! »T •' ■ •':: — sveta vla Denar — sveta vladar. Ce so bili še ljudje, ki se niso zavedali obsega te stare ljudske resnice, jih je moral zadnji čas temeljito spreobrniti. Majhen in neznaten se zdi novec. Toda v množini razvija silovito moč, ki odloča o usodi posameznika in ljudstev v celoti. Ljudje so izumili denar, da bi jim slsužil. da bi jim olajšal izmenjavo blaga; toda kakor z mnogimi stvarmi, se jim je zgodilo tudi to, da je hlapec postal močnejši od gospodarja in človek je sedaj suženj denarja. Človeško življenje je dandanes tako tesno zvezano z denarjem, da si tega čisto preprosto ne moremo odmisliti. Če danes govorimo o denarju, menimo običajno zlato. Zlato pa ni vedno istovetno z denarjem. Vemo. da si je človeštvo razmeroma pozno izbralo zlato za spiašno veljavno merilo vrednosti, a je še dandanes mnogo dežel, ki uporabljajo prav nena vadne denarne sisteme. V svej*h prvih početkih človeštvo ni poznalo pojma denarja. Blago so si ljudje preprosto izmenjavali. V isti meri kakor je napredovala kultura in so postajali odnošaji med ljudmi tesnejši, se je pokazala potreba po splošno si 1z-doleč ki so To je i veljavnem merilu vrednosti, ki bi moralo imeti seveda splošno priznano in poznano zamen javno vrednost, da bi lahko I služilo svojemu namenu. Zato so brali za denar reči, ki so rabile razširjeni in opetovani uporabi in se dale poleg tega dobro hraniti, bil tako zvani naturalni denar. najprimitivnejša oblika človeškega denarnega gospodarstva Bogastvo seznama na-turalnega denarja je naravnost presenetljivo. Da. celo človek sam ne manjka v tem seznamu. Sužnji so imeli v trgovini Egipta in najstarejšega R:mn isto tako vlogo splošnega merila vrednosti kak ir v osrednji Afriki in na Novi Gvin-;i kjer je bil suženj denarna enota. Seveda je bila tudi žival v tem seznamu »lasti pa govedo. Še danes poznamo besedo ^peku-niaren«, kar prihaja od rimske besede »pecunia« — denar, ki izvira spet od *pe-cus« — živina. Ze pri Homerju naletimo na cene, izražene v živini, tako kovinsko vojno opravo, ki je vredna 9 glav ž:v:ne, dočim je veljala sužnja le 4 glave. Tudi stari Germani so nalagali <*-n]e Jiobe v živini in ko so pozneje sprejeli kovani de- nar, je velj^i vol ie vedno toliko, kolikor dva šilinga in 24 srebrnih pfenigov. Od živalskih proizvodov so imeli prrejene kože in kožuhi opeicvano značaj denarja. Med najbolj nenavadnim denariem so bile v 15 stoletju na [slandu »ol-rovke, tam so bile vse cene natančno doioč?ne po polenavkah določene velikosti Od kod prihaja naša beseda splačati*? Od platna, ki je imelo v starih časih plačilno veljavo. Gotovo najštevilnejše so denarne vrste, ki izvirajo iz rastlinstva V Egio^u ie imelo žito kot p!ačdno Tedstvn prvenstveno vlogo, orav tako v Bao loni-ji. kjer ie bilo žitno zrno obenem težna enota. Da je pršel na Japon-kem. Kitajskem rž pri plačevanju davkov in me/d v poštev. n: čudno, saj zavzema vil v življenju tistih ljudstev prevladairče mesto. Neki Japonski Dap"rni denar ie bil izstavlien istočasno na 180 litrov riža ali na ustrezajočo količino srebra. Zelc priljubljeno plačilno sredstvo je bil t-^bak, ne samo v Virginiji. temveč tudi v poedi-nih delih Afrike Tu so imeli 3aije isto vlogo sadeži in olje. dateijeve palme, oal-movo olje sploh in palmovi orehi, kakor tudi neka vrsta prosa. V Sibiriji, Tibetu, na Kitajskem so krožili v obliki opeke stisnjeni čajni listi kot denar in sicer v vrednosti papirnega rublja. Novi svet je uporabljal kakaov-o zrno kot merilo, tudi razne vrste orehov so imeli veljavo novca in Indijanci ob Gornji Ama conki so uporabljali voščene pogače v teži enega funta. Celo vino so imeli stari Grki in Rimljani v raznih časih za denar, vzhodni Frizi v zgodnjem srednjem veku pivo. prebivalci Novega Južnega VValesa rum in delavce, ki so gradili prve ameriške železnice, so plačevali z — nmiskv-jem. NVivečii pomen pa so dosegle rudnine in prezvodnje z rudninskega sveta. V začetku je bil kameniti denar v bliki sek'r in osti na puščicah, kakršne so rab:li takrat. Jantar &o kot plačilno sredstvo uvažal: v Italijo daleč cd Balta Posebno razširjen je bil solni denar. Solnico so kuhali v ponvah, dokler ni iz nje nastala »estena smota, ki so jo potem oblikovali v palice in strdili. Taksnega solnatesa denarja niso imeli samo n3 K:tajskem. temveč tud: v Abesiniji in Ameriki. Njegov pomen je prekašala samo še ka\rijeva :koljka, ki so jo rabili za denar in jo še rabijo v mnogih delih Afrike, Azije in i" Avstralije. Od preprostega naturalnega denarja je vodil razvoj do orodnega denarja. Ko so se ljudje naučil; obdelovat; baker, bron in železo in so začeli iz te^a izdelovati svoje orožje in orodje, jc bilo naravno, da Sq spoznali te kovine splošno kot koristne in zaže-Ijene. pa so jih začeli uporabljati rud; kot tvarno za denar. Plačevali so s kovinastim orodje, kaker s sekirami, konicami kopij itd. Korak naprej je b;l denar v kovinastih palicah. Kovino so prelival: v to obliko in &i ta denar medsebojno tehtali. Prvotno sio ljudje uporabljal' prav tako plemenite kakor neplemenite kovine, ne da bi dajali tej ali eni prednost. A kmalu je človeštvo spozna!o. da so plemenite kovine bolj primerne kot izmenjalno sredstvo. NTiso imele s-.cer neposredne uporabne vrednosti, al: njihovemu mamljvcmu vplivu so se udajali vsi, tudi primitivna ljudstva. Vsak je skuid po^ stati lastnik redke in zato dragocene kovine, simbola bogastva. Pričela se je vlada zlata. Spočetka je krožilo v oblik; palic, dokler » n*so maloazijski Grk: izmislili, da so ga prelili v obliko ročnih plošč. k| so nanje "natisnili državni Bel ami« in »Opereta-*. Nasprotno pa. je lahko viso-kokakovosten, resen umetniški film tudi prav zabaven; vzemimo film »Materina ljubezen«, ki so ga pravkar vrteli v Ljubljani. Bodočnost filma je seveda, kakor vsa bodočn'ost, zavita v temo. Njegov svet je neprestan razvoj, že so črno-belemu filmu dnevi skoraj šteti, barvni film je pred durmi, V nekaj letih utegne biti brezbarvni film le še medel spomin, kakor je danes nemi film. Tudi piastični film ni daleč in nekega dne utegne postati kinogledišče odveč, ako bo televizijski sprejemnik predvajal vsakomur doma kinematografske predstave. Ta napoved je seveda malce pretirana, kajti ob začetku radia so tudi napovedovali koncertom slabe Čase, pa se je izkazalo nasprotno. Radio je celo populariziral glasbene prireditve. Kakor ne more radio nadomestiti koncertne dvorane, tako tuli brezžični prenos filma ne bo izpodrinil kinematografa. Ljudje pač radi zahajajo na skupne prireditve, zato se ki-nopodjetnikom ni treba bati za svoj ob- Filmska anekdota: »Napredek« Pri snemanju barvnega filma »Dunajska dekleta«. »Recite kar hočete«, pravi Moser v odmoru »toia vsakemu napredku so postevljene gotove meje. Radio na primer ne more nikdar popolnoma nadomestiti časopisa, ker vedno bomo potrebovali papir za zavijanje in čeprav bo nekoč motor popolnoma izpodrinil konja, osli bodo še zmerom ostali na svetu ...« stoj. Možno pa je, da ae v kinu bodočnosti ne bo projicirala slika na platno, temveč se bo pojavljala tridimenzionalno sredi zatemnenega prostora. Seveda je to še pesem bodočnosti. Eno pa drži: film v današnji obliki je novodobni kulturni instrument, nepi ecenl jivo vzgojno in izredno krepko propagandno sredstvo, saj zajame množico in vpliva nanjo enako močno, če ne močneje, kakor tisk in radio. Malemu narodu je film enako potreben kakor velikemu, saj nosi preko meja jrfcis o bitju in žitju naroda in priča o njegovi samobitnosti. Nekaj pripomb k dvema filmoma Pravkar sta bila predvajana v Ljubljani dva filma, ki sta bila deležna posebne pozornosti občinstva: »Materina jubezen* in >Titanic«. Prvemu je avtor Gerhard Menzel, drugemu — usoda. D očim je fdm 2>Titanic100*'/) zvočni« film »Atlantic« in sedaj trečjič v Tobisovem »Titanicu«. Marsikakemu obiskovalcu kina je »Atlantic« še dobro v spondnu, saj je bil nekak mejnik ob prehodu nemega filma k zvočnemu. V svoji zasnovi je scenarij uvoda ali predigre k največji pomorski drami pri obeh zvočnih filmih ao-kaj različen, dočim je seveda dramatski višek — potopitev ladje — obema fihno-ma skupen s to razliko, da se je film »Atlantic« zaključil s katastrofo samo, dočim se »Titanic« konča s sodno razpravo proti predsedniku družbe »White Star Line«. Zvočni efekti, ki so prišli v »Atlanticu« prvič do polne veljave, so napravili takrat na marsikakega gledalca najgloblji vtis. Zateglo tuljenje sirene, med katerim je "VVilli Forst pel ob klavirju ono otožno popevko o vinu in lepih dekletih ter končno potopitev parnika, ki je bila prikazana samo zvočno, kajti čim je zalila voda stroje, je nastala popolna tema in tedaj se je le še slišalo vik in krik pomešan s tru-ščem... Učinek je bil popoln, vtis neizbrisen. Pri Tobisovem »Titanicu« je bo1 j poudarjen gospodarski moment, zakulisna borba in špekulacija velekapitala, ki je zanimivo prikazana. Najtežji denarni veljaki so prihiteli od vseh strani, da prisostvujejo prvi vožnji največje ladje svata: eni iz gole radovednosti in senzanježeljnosti, drugi iz pustolovskih nagibov, tretji iz do-bičkaželjnosti. Najzanimivejša žena na krovu je bogata eksotična Baltinja. ki jo predstavlja Svbille Schmitz. Vso to de- narno aristokracijo je zbral predsednik družbe »White Star Line« okrog svoje mize. Enotno zasnovanega in dramatsko stopnjevanega dejanja, izvzemši nekaj posameznih, nepovezanih in bežno skiciranih epizod, ki so le okvir glavnemu prizoru — potopitvi — film nima. Ker je težišče vsega dogajanja slej ko prej špekulacija z delnicami, spletkarjenje in boj za hitrostni rekord, ki je bil vzrok nesreče, reševanje ter končno kupce van je in borba za golo življenje, gre dokaj tempa in napetosti v izgubo. Kljub temu pa je »Titanic« kot tretja filmska reproiukcija te ogromne drame vedno aktualna in zanimiva. Čitatelje utegne zanimati nekaj zgodovinskih podatkov o pravem Titanicu. Dolg je bil 265 m, širok 2S m, izpodrival je 45 000 br. reg. ton. Prostora je imel za 5000 potnikov in za 900 osebja. Plul je s hitrostjo 11 m v sekundi ali približno 40 kilometrov na uro. Najbogatejši potnik je bil ameriški milijarder J. Astor, ki je za časa špansko-ameriške vojne daroval domovini celotno topniško baterijo. Nesreča se je zgodila v nedeljo 14. aprila 1912 ob 22. uri 25 minut na 42° severne širine in 50o zapaine dolžine. Prva avtentična poročila o katastrofi so prispela v Ljubljano dne 16. aprila. ^Slovenski Narod« je prinesel tega dne sledeče brzojavne vesti: Največja nesreča na morju Dunaj, 16. aprila. Medtem, ko so še ponoči brzojavke zatrjevale, da so vsi potniki na parniku »Titanic« rešeni, prihaja sedaj na dan grozna resnica, da je ladja »Titanic« pokopana pod valovi in potegnila s seboj 16g3 wfŠKamm Rešilo se je samo 675 potnikov, večinoma žensk in otrok. Med potnici ni bil° nobenega, Slovenca. Izkazalo se je, da razen »Carpathije« ni prišla niti ena ladja »Titanicu« na pomoč ob pravem času. DrugI parniki so dospeli šele. ko so valovi to največjo ladjo sveta že zagrnili. Na morju so našle ladje samo nekaj čolnov in razno blago. »Carpathia« je sprejela na krov pasaži rje, drugi parniki iščejo ponesrečence. Rešeni so večinoma potniki I. razreda. Posameznosti še niso znane, znano pa je, da je generalno ravnateljstvo White Star Line zadrževalo vse tozadevne brzojavke, ki so prinašale resnico. London. 16. aprila. Listi poročajo, da so bile rešilne priprave na »Titanicu« pcrpol-noma nezadovoljive. Kapitan Smith je bil popolnoma brez glave. Rešeni pjasažirji trde, da so se dogajali na parniku strahoviti prizori. Parnik je plul s hitrostjo 40 km skozi ledena polja in zadel v ledeno goro, ki je parnik pokončala. 3418 poštnih vreč, ki so vsebovale mnogo milijonov premoženja, je izginilo pod vodo. Kapitan Smith, 60 let star. je utonil. Na ladji je bilo 20 nemških in avstrijskih potnikov. S parnikom so potovali tudi nekateri ho-landski trgovci z demanti, ki so imeli vrednost nad 5 milijonov. Vrednostnih papirjev je bilo za nad 20 milijonov frankov. Ladja je bila zavarovana za 25 milijonov, kar je le polovica prave vrednosti. V New Torku, Parizu in Londonu vi al a tako razburjenje, da mora policija ščititi pisarne White Star Line. da jih razburjena množica ne razdene. London, 16. aprila. Milijarder Astor je utonil, njegova žena se je rešila. Milijarder Vanderbilt je ušel smrti, ker je parnik zamudil. Misli o ljubezni Sredi tvojega srca cvete vedno zeleno drevo. Ime mu je ljubezen. Dokler cvete, si mlad, ko umre, si star. Denar na svetu še nikoli ni ustvaril nekaj trajno dobrega. Eno samo ljubeče srce je po svojem delovanju za dobrobit človeštva več vredno, nego vsi darovi Carnegieov in Rockefellerjev. Edino ljubezen sama ima vero, ki odrešuje svet. Razum ima svoj dvom, ki rahlja skupnost sveta. Ljubezen je sintetična, razum analitičen. Najgloblje peklensko brezdno je zamrznjeno, led — tako ga opisuje Dante. Goethejev Mefist je hladen razum, čisti intelekt O satanu pravijo, da še ni ljubil nobene človeške duše. Bog, pravi sveto pismo, Bog je ljubezen. Zemlja je ustvarjena za ljubeče ljudi Kdor ne ljubi, je mrtev, mrtev, mrtev! — čeprav se giblje še med živimi. Videl sem mladega moža in dekle, ki sta si segla v roke in njuni duši in njuna telesa so trepetala v kozmični radosti. Bila sta eno s svetom in življenjem. Vsak misli, da zna ljubiti. V resnici pa je le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti in še manj je onih, ki jo obvladajo. Ljubezen je kozmična sila. osebna dinamika, življenjska energija, stvaritelj-ska* radioaktivnost duše in telesa. Ljubezen opravičuje vse med ljudmi. Strast opravičuje vse med živalmi. Ljubezen je 6&o duše, strast je slepa. Človek, ki me ljubi, je moj najboljši svečenik. Dub išče vedno popolne resnice, srce pa vedno popolne ljubezni Preden ljudje ljubijo, so kakor sveče, ki niso bile prižgane. Kdor ne ljubi, je vedno varan, tava v blodnji in niSdar ne odkrije resničnosti: življenja. Bog je ustvaril svet tea ljubeče. Visi drugi so vTinjencl Najvišja ljubezen je usoda, doma nekje na zvezdah. Ko se konča naša ljubezen, se prav za prav konča naše življenje. Od tedaj pa do groba tako rekoč le še obstojamo. Ljubezen je najbolj vzvišena oblika radosti. Človeška duša potuje od kaosa do postave. Njena cesta je ljubezen. Psi in sled V neki nemški medicinski publikaciji je izšla razprava Rudolfa in Rudolfine Menzel, ki obravnavata vprašanje: v čem tiči zmožnost psov, da najdejo sled. Težko je reči, ali se psi pri iskanju ravnajo po onem posebnem vonju, ki je lasten vsakemu človeku, ali ne. Nekateri namreč trdijo, da ta specifični vonj, ki je pri vsakem človeku drugačen, psom pri iskanju prav nič ne koristi, marveč da sle le samo duhu pohojenih rastlin in zemlje. To domnevo potrjujejo tudi poskusi, ki so pokazali, da psi lahko slede celo umetno odtisnjenim stopinjam, ker o kakem specifičnem vonju ne more biti govora, vendar pa sledmi ni brez pomena, marveč i.*ra v nekih okoliščinah zelo važno vlogo, ki jo omenjena razprava podrobneje obravnava. Dobro je, če veš Japonske neveste dajejo predmete, ki iih dobijo za poročna darila, svojim staršem kot majhno odškodnino za trud vzgoje. Slavni pariški zdravnk Roussei je bil svoje dni zelo proti temu. da b- ženske hodile ni sprehod in zrak. češ da to Škoduje njihovi poltj in jim meša glave, Bogate kmetice v krajih grške Makedonce še dandanes nosijo po 27 spodnjih kr'1 Vs ko krilo ima kako lepo vezenino. Spodniice operejo le vsakih deset let. Na tisoč žensk je ena, ki je slepa za barve, a pri moških že vsa& trideseti ne razloč- barv. Sto let je že, kar so izh jale v Parizu čudne novine pod imenom >Pc4itičnj robec«. Bile so tiskane na platno. Te zanimive novine pa niso nastale iz čudaštva. Na papirju jih niso tiskali samo zato ne. ker je bil papir tako visoko obdavčen. Ta primer ni osamljen. Tudi velika cb'ika mnogih angleških novin je posledica visokega obdavčenja. V Angliij so namreč svo-ječasno obdavčili novine po številu strani in od tod prizadevanje, da bi imele novine čim manj strani, da bi pa obenem ne bile vsebinsko nič prikrajšane. Pod pritiskom lavčnega vijaka se je omenjeni pariški izdajatelj založil s platnom po taki ceni, da ga je lahko uporabljal namestu papirja. Novine na rebcih so ljudje radi kupovali, z1a^ti p~zirni. ko so bil- mnogi nahodni. Po temeljitem branju so jih lahko perabilj za žepne robce. Toda vse prid.? ob veljavo In čez nekaj let platnenih časopisov ni nihče več kuooval Ohranlo se je samo še 14 izvodov tsh čes~p'?nv in zbiralci se kar trgajo zer.i° Fn izvoi je ohranien v pariškem novina" skem muzeju. Alah nt f*t*?**H5 aogper Pri muslimanih velja kihanje za slabo znamenje. Kadar se pripet: ta n?pri'ika. kličejo Alaha na p-moč zoper neJtofisratre-ba m njegove spletke. A to postane državna zadeva, kadar prrpada p-ehlajeni nos o^Hčm osebi V mnogih azi.skih kneževinah n. pr. uka*eio iman: -»avne molitve kadar kihne račža ali sultan. Razen t?frq skušajo zabraniti nesrečo ali vsaj omiliti njen odmev s tem-ie sredstvom: ura mikom je poverjena naloga, da prežijo pri g-snodarievem ohpčju na kremženie. ki se pojavila pred izbruhom čim se pokažejo nnrnembm* zn^k* biieio dvorjani hrupno v dlani in grešno vzklika io. da presrluše s svoiim hruščem zvočnost k aijevskega nosu. Indec ki bi se mu kihnilo med umivanjem in molitvami, se smatra dolžnega vse ol kraia pričeti Po niecrvi sodbi ki. havica onečedi človeško telo. če že ne prinaša nesreče. Kai na pri nas? Je kaljaj slabega pomena" Menda pp* «aj običajno napoveduje nepriieten nahed. Za smeh in dobro voljo LJUBEZEN IN "'^STOBA Zenka: Kaj ne, da me ne boš pozabil? Mož, (ki odhaja na daljše potovanje): Nikoli draga! Sem si že napravil vozel na robcu. ZAKAJ JE JOKAL Slavko: Torej si v sorodu z umrlim bogatinom? Ernest: Ne. Slavko: Zakaj si se pa na njegovem pogrebu jokal? Ernest: Prav zato. ker nisem z njim v sorodu. NAJDALJŠI DNEVI Učitelj: Jurček, kdaj so dnevi najdaljši? * Jurček: Ob koncu meseca, gospod učitelj. Učitelj: Zakaj ob koncu meseca? Jurček: Zato. ker naša mama vedno pravi, da tistih nekaj dni pred prvim nikdar noče biti konec. VEC ZOB BI BILO TREBA * Zobozdravnikova hčerka: Očka, koliko zob ima človek? Oče vzdihne in odgovori: Premalo, dušica moja, premalo. ZAKON Emerik: Kaj bi delal, ko bi dobil za ženo lepo in bogato dekle? Viktor: Nič- UGANKA IN ODGOVOR Zakaj je zemlja ženskega spola? Ker nihče ne ve, koliko je stara. OČE IN SIN Sinko: Očka, ali so klobuki krivi, da nekateri gospodje dobe tako hitro sive lase? Oče: Da, toda le klobuki njihovih žen. OPTIK IN NJEGOVA ZENA Optikova žena ni lepa. Nekega dne sedi pri blagajni, mož je pa zaposlen nekje v ozadju trgovine. Vstopi kunec in pravi: Lepa gospa, naočnike potrebujem. Neža, zakliče mož ženi, daj gospodu močne naočnike, ker je gotovo zelo kratkoviden. SREČNO ŽIVLJENJE V RAJU Učitelj: Zakaj sta Adam in Eva živela srečno v raju? Učenec: Ker nista imela tašče. NA SLIKARSKI AKADEMIJI Profesor: Kaj slikate tu? Mladi slikar: Adama. Profesor: Imenitno, mladi gospod. Vi začenjate lepo cd začetka. OTROŠKA l STA Teta: Kako se počutiš doma. Jerica? Nečakinja: Hvala, dobili smo rodbinski prirastek. Teta: Kaj? Nečakinja: Da, papa se je včeraj zopet oženil. GOSPOD PROFESOR Uradnik (v letovišču): Jaz vsako jutro najprej odprem okno in pogledam, kakšno je vreme. Profesor: To napravim jaz bolj preprosto. Hlapcu sem naročil, naj mi o lepem vremenu čevlje osnaži tako, da se bodo svetili, ob grdem vremenu, pa naj jih namaže z mastjo. Zdaj mi je treba zjutraj samo pogledati čevlje, pa že vem, kakšno je vreme. VARČEVANJE Otmar: V pisarni imam dva pisalna stroja, toda obdržal sem samo eno strojepisko. Viktor: Jaz sem pa pro.lal oba stroja, a strojepisko sem obdržal. ODPRTA USTA Zdravnik: Ali spite morda z odprtimi usti ? Bolnik: Ne vem. Drevi, ko bom spal, bom na to pazil. Naročite se na romane „Dobre knjige'4 Križanka št. 31 Besede pomenijo: Vodoravno; 1. nasprotje, navzkrižje, 7. del gospodarskega poslopja, 12. kmečko orodjje. 15. predlog, 16. dva enaka soglas-nika, 17. velikan v grškem bajeslovju (množina), 19. kemična prvina, 21. razbitje, konec, 23. gospodarsko poslopje, 24. gora v Karavankah, 25. žensko ime, 27. ofenziva, ataka, 28. del hiše, 29. prispevek, korist, 30. latinski predlog, 31. vinjena, pijana, 33. morska riba, 34. je človeku v^dno škodljivo. 35. kratica za akademski naslov, 36. vojaške edinice, 37. podredni veznik, 38. mesec, 39. v rimski mitologiji gozdni demon, 40. predlog, 41. morska riba, 42. znak za kemično prvino, 43. osebno-povratni zaimek, 44 vpliva na tek in slast, 46. nemški predlog (plemičem je nepogrešen), 47. ženski ročni izdeek, 50. rane. odprtine napravljene z ostrimi predmeti. 52. gradbeni material. 54. po hebrejsko pomeni naj se zgodi tako, 55. krajevni prislov, 57. glasbilo. 58. vr>ta spojenih električnih enot, 60. nekda- n;a slovenska knjižna založba, 61. moško irre. 62. latinski veznik. 63. francoski spol-nik. 64. Oče Romu'a in Rema. ustanoviteljev Rima, 65. del roke, 67. zelo vroči, kipeči, 69. drevi rimJjanskega koledarja, 70. dalmatinska vpraša!n:ca, 71, veznik, 73. vrsta konja. 74. iz njeg?» rasejo gobe (množina), 77. hitro, naglo, 78. predlog, 80. zgoden, 81. proizvod iz boksita. 83. planina, gorovje nad Dalmacijo. 85. žuželka, 86. dva enaka so-elasnUca. 87. pio. 88. preučevalec Človeškega te esH. 89. važno kmetsko delo. Navpično: 1. suha zemlja, 2. reka v Nemčiji, 3. krojaška potrebščina, 4. preučuje --eteklost, 5. pol jase, 6. športniki, 7. vetrč, d'h, 8. nedoločni zaimek, 9. dva enaka samoglasnika, 10. ves pridelek, 11. za-«meh. porog, 12. podredni veznik. 13. del voza. 14. Mencingerjev roman, 18. pros4or v ^edališču, 20. Ljubljana je z njim obdana, 22. grška pokrajina, 24. sramežljiv, 26. kranj-ki zgodovinar, 28. m<'ško ime, 29. kratica, ki označuje plemstvo, 32. ga telo izloča 33. obika pomožnega glagola. 34. r?zjeziti c?. užaliti se, 35. podredni veznik, 37. vrsta kamna. 39. angleški predlog. 40. do pripovedovanju grške mitologije jo je Ž=v* spremenil v kamen. 4L spogledljiv, neč'mem. 42 okraišano žensko ime, 43. polotok, ki spada pod Egipt, 45. alkoholna pijača. 46. odslužen borec, de'avec, 47. del drevesa. 48. petrograjska reka (množ.), 49. hunski vojskovodja, 51. moško ime. 53. veznik. 56. oče, 59. zagrebška ulica. 64. samo *a, 66 utež-na enota za draso kamenje, 67 del telesa. 68. položaj. 69. neranljiv, nedotakljiv, 70 rang. red. vrsta, 72. del obraza 73 kos obdelane zemlje, 75. okrajšano moško ime. 76. pritok Drine. 77. arabski medmet ki ga naši južni bratje pogosto upo- rabljajo, 79. časovna enota. 82. francoski spolriik/84. igralna karta, 85. v slovarju. Rešitev križanke št. 30 Vodoravno: 1. pirati. 6. Gradec. 11. Abel. 12. jeza, 13. lan. 14. Zader, 17. vezir, 21. dar, 22. Al. 23. baron, 24. Janaček, 26. vi, 27. Romun, 28. cel, 29. revir, 31. ananas. 32. mizar, 34. katoda, 35. vod. 36. tik, 38. Aras, 40. sin. 42. sever, 45. sod, 47. Hr. 4(>. rezek, 51. je,* 52. Cer. 54. 6id&l. 56. Pad. 58, zima, 6o! jen. 62. rek, 63. Brcncr, 67. Romul, 69. pravec, 73. silos, 75. bas, 76. vrane, 77. Al, 79. zaviden, 81. trema, 82. od. 83. meh, 85. kanon, 86. rahli. 87. upi, 88. Opel. 90. oral, 91 roboti. 92. merilo. Navpično: 1. naleta. 2. Ibar. 3. Ren, 4. Al, 5. Ikarus, 6. griček, 7 aj, 8. ded, 9, Ezav, 10. carina. 14. zamazanec, 15, Don, 16. en, 17. va-lat, 18. en 19. zar, 20. Reval, 23. bon, 24. jez, 25. kit," 27. Ri. 28. Cid, 30. ro, 32. Moser, 33. ris. 35. vas. 37. kis, 39. jezik. 41 noj. 43. ves. 44 red, 46. dekagrami 48. rep. 50, kc/el, 53. raj, 55. lik, 57. der, 59. sel-.k, 61. noben, 63. brarnor. 64. es, 65. niz, 66. lOvafi. 68. Man, 69. prelom, 70. Ana, 71. ve. 72. cedflo, 74. sin, 76 vrh 78. lepo, 80. do, 81. ta, 82. opal, 84. Heb, 87. Uri. 89. lo. 90. Or. Zlugovnica št« 32 a — ar — ca — ce — ča — &o — e —> er — i — -d — is — ja — ja — ja — jo — ka — ka — ka — klo — ko — lem — !o — m'r — na — na — ne — nc — noc — ni — ni — pir — ja — ro —■ ru — sem — sla — sol — sta — ste — N — škof — ti — ti — u — va — vec — ver — n — vov — za — za — ža. Iz teh zlogov sestavi 15 besed s pomenom: 1. moška oseba v Jurččevem Tudomeru; 2. kraj v Savinjski dolini; 3. reka v Dalmacij ; 4. visoka šola (tuj.); 5. ženska oseba v Trdinovih Bajkah in povestih; 6. mesto v Mali Aziji (tursko me); 7. hran'va rastlina košarica; 8. ljubljanski koncertni dirigent; 9. mesto) v Palestini; 10. vrsta tlakcmera (tuj.); 11. vrh v Triglavskem pogorju; 12. mesto na Gorenjskem; 13 vrsta pesništva; 14. mesto v vzhodni Galciji; 15. slovensk pisatelj (u. 1887). Druge in t*-etje črke vsake besede (v 5. besedi tretja in četrta v 15. besedi druga, tretja in četrta črka). z\rstoma brane, povedo smrtno obletnico slovenskega učenjaka. Rešitev zlogovnice št. 31 1. Bloke 2 Lejla, 3. Štepanja vas, 4. Jaen, 5. Brindisi. 6 Trimurti. 7. Mea fculpa, 8. Ča-kovac. 9 Ingolč, 10 Lear. 11. Vrata. 12. Kranjska go.-a. 13. kronika. 14. relief, 15. Ed-vin. 16. Ukrajina, 17. esperanto. Bolje je biti mački glava kakor levu rep. • Dre Jo Je: Rudolf Odm. — Fttr »Narodna A. G-« als Orockatelle £a »Narodno tiskarn*- <» rt«'1 tttkarnarja LjnbomiT Vol«* Fran leran — r~Ui den InseratenteU verautvvortlict) Z>» inaeratni oddelek odgovarja: i 1__