nć.
a li
117. St(>V;lkcL
Izdanje ssL torek 29. septembra
(v Trstu, v torek zjutraj dne 29 septembra 189B.)
TeČai XXI.
„EDINOST" IzhnjH po trikrat na teden v Šestih ii-•Iftnjih ob tS®*»Z*.&H, četrtVJ h
in	Zjatranje tadanje h-
huia ob f». m*i zjutraj, večerno pa ob 7. nri večer. — Obojno izdanje »tane: '.R le^enrrneflo . t. 1.—, iaveii Avstrija f. l.Sfi zi> ili mesec . . „ 3.— , , , 4,60 za pol letu, . . . 6.—	„ , 9,—
r.h vso ''ero . . , 12,— , ,
Naročnino je plačevati naprej na naroobe brez ptiložeoe naročnine se uprava ne ozira.
Poaitmič:»e žtovillca bo dobivajo v pio-dajalnioah tobak« v 7rHt.il po 3 nvč. izven Tr.ua po 4 nri.
0«;lfthi ko račun© pc t irifa T petitu; zft naslov« z debelimi črkumi plaiiii« prostor, kolikor obsega navodnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo. d-i« mač i oglp.si itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopisi aaj 30 pošiljajo UTedniJtv n nliea Caserma st. l!?. Vnako piu-io m'>ra biti frnukovaao. ker oefrankovana oe ne •prej3inajo. Kokopioi su ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oirlssfl nprt-jema upruvniitvo uli<\» Moliuo {)ic* eolo hAt. 3, IT. nadr>t. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst. Odprto rekla:«« cije to prosta poštnino.
GI
'„> mUno>H Je moe".
„Compagnia brutta".
(Iz „Slovenca".)
Iz Istre, dne 24. sept.
Čakal sem odgovora na svoj zadnji dopis v „Slovencu* št. 180, a — zastonj. Omenjal sem seveda v prvi vrsti primorske irredentiste, v drugi vrsti pa tudi italijanske mlade duhovnike, ki se s prvimi nekako bratijo iz golega sovraštva do Slovanov. Odgovoril mi prav za prav ni ne jeden, ne drugi list. Glasilu primorskih judovskih neodrešencev, „Piccoliju«, priskočiti je morala na pomoč sorodna mu graSka .Tagespoat", ki je opomnila le mimogrede, da Slovenci ne vemo drugega imena za Italijane, ko le „irredentistiV Počasi gospdda! Mi poznamo razun vas tudi dobre, poštene in katoliške Italijane, in jih spoštujemo. Tem ni veljal moj dopis, ampak vam, ki se vje-date. A ti so oni nestrpni ljudje po vsej Primorski, ki so v službi tržaških krivonosili fraraasonov, verni udje primorskih framasonskih lož. Ker mi pa ni nihče odgovoril, tedaj: „qui tacet, consetire videtu!'."
„Araico* se je jezil nad „Edinostjo" baje zato, ker je ponatisnila moj dopis ter dodala par dobrih opazk. Tu sera iztaknil tudi moj naslov; „Cumpaguia ui uiiti . nasa siaoa tovaršija so
pa po menenju „Amico'-vem naši vrli državni in deželni poslanci, v prvi vrsti gg. Spinčić in dr. Laginja. No, jaz poznam oba, osebno sem tudi občeval ž njima, ali do danes mi še nikdar ni očitala vest, da bi bil zašel v slabo tovaršijo. Če sem pa s svojim dopisom že dregnil v sršenovo framasonsko gnjezdo, torej naj nadaljujem, saj imam posebno sedaj dosti povedati, seveda zopet o razmetan v Astri.
Ministerski predsednik grof Badeni je potoval tudi po Istri. Lahko se je torej osebno prepričal o surovosti, brutalnosti in nasilstvu italijanske franiasonske gospode. Res je, da je fakinafca delala nemir, ali plačala jo je gospoda. Tega nam pač ne more utajiti. Neki pošten Italijan mi je sam dvakrat zatrdil: paga un solo, un solo, a drugi delajo, ki so lačni. — Italijanska gospdda dela torej, kakor nam je povedal sam dr. Laginja, po framasonskem receptu, prav to, kar sem jaz povedal z drugimi besedami v zadnjem dopisu, rekši, da vodi vso italijansko politiko na Primorskem loža.
Poglejmo jih! Kjerkoli po mestih bi moral obč. odbor pozdraviti ministerskega predsednika, ni se udeležil korporativno. V Kopru, v prvem istrskem mestu, bil je pri pozdravu pričujoč samo župan — moralično prisiljen — in še dva druga obč. odbornika ; obč. svetovalcev nismo videli, menda zato ne, ker so ravno med temi prvi irredentisti. (Tudi v Trstu ga je pozdravil le župan z dvema svetovalcema. Op. ured. .Edinosti".) Seveda v Istro je prišel avstrijski ministerski predsednik! Ko bi došel kak italijanski minister, — zadostuje tudi exminister, — to bi vam bilo vse po konci; objemanja, napitnic, še celo solzd veselja, bi ne bilo konca, ne kraja! Tako je bilo povsodi. Torej pa naj rečeta židovsko-framasonski „Piccolo", oziroma njegova prijateljica v ložinem duhu, „Tagespost*, da ni italijanska vladujoča stranka na Primorskem res protiavstrijska, protidinastična! Zato taki ljudje pač ne zaslužijo lepšega imena, ko „irredentisti". „Tutti e due questi galantoumini — „Agramer Tagblatt" in „Slovenec* — oziroma dopisnika — poi non trovano altro epiteto piu delatorio per gli italiani cbe quello di „irredentisti*. Kako ne, saj ste pokazali očividno! Bežali ste in se skrivali pred avstrijskim, torej svojim
uiinisterskim predsednikom, kjer ie MaJ&roa/rngi* a oiovanom, Avesmui KHuiiisKiili avstrijanoin sle
hoteli prikriti, in deloma tudi prikrili njegov prihod. Seveda po vaši misli naj se sam ministerski predsednik prepriča, da je v Istri večina prebivalcev Italijanov, Slovanov je le malo. Zakaj ste morali celo plačati one, da so sem pa tje kričali „evviva"? Kaj ne, samo da je bilo! — Dasi ste nam pa hoteli prikriti prihod Badenijev v Istro, vender niste dosegli svojega namena.
Če torej vladajoča klika v Istri posebej res ni irredentistična, zakaj so je pa nekdo izmed italijanskih poslancev izrazil, da je njihova politika ta, da bi Čiči hodili na Kvirinal ua stražo, t. j. z drugimi besedami: politika irredente je, da bi Primorska odpadla od Avstrije k Italiji. Tržaški in sploh primorski irredeutaši in framasoni so tudi jako neradi videli, da je ministerski predsednik grof Badeni prišel v Istro; a ker je že prišel, igrala je pri njih najlepšo ulogo h i n a v Š č i n a; in od tod plačani evviva-klici.
(Zvršetek pride.)
PODLISTEK. Id še cukrat divja trta.
Vse hiše bile so — pod divjo trto. Balkoni, okna, zidovje, vse je pokrivala gosta divja trta — da, cel6 cerkev in cerkveni stolp sta bila obvita popolnoma to čudovito rastlino, od poslednjega bilo je videti samo še zlati križ, bliščeči se v večernem solncu, in zlato jabolko. Vsi ljudje v mestu so živeli nekako pod vplivom divje trte, vse njihovo kretanje razodevalo je to--le, kako
so zrli skozi okna in raz balkone na ulico,--!
Hkrati je zahrumel skozi ulico urnebesni klic: „Živio! Ave! Ave Caesar!" — jaz sem ležal ua komćdi, klic se je bližal mojemu oknu — bliže in
bliže je prihajal--„car bode že prav blizu"
sem si mislil, car, jahajoči na belem konju sredi prostega ljustva skozi zeieno mesto — liajdi po koncu! Ave Caesar! hotel sem vsklikniti in se dvigniti raz komodo, — zaman ! Bil sem privezan
na vseh udih, na vsem telesu — ha! Divja trta je bila! Ovila se je bila mojega života, privila mi ude in nemožno mi je bilo dvigniti se... ted»j pa seui se zbudil. Zares! Vzrastlo jč je za pedenj v jedni noči..
V	Italiji vspeva nenavadno.
Potujć mimo Brescije ustavil sem se nekega dne blizu palače markija D.....
Solnce je zahujalo in razlivalo svoje žarke po prekrasni dolini. Začaran sem stal, zroci v ta rajski svet pod menoj, ki se je, podoben sanjam elizijskim, širil pred menoj, izgubljaje se v bliščeči megli proti daljavi.
Pogled mi je obvisel na starem poslopju onkraj ceste ; na neke vrste gradiču, pokritem čez in čez temnozeleno — divjo trto.
V	gradu je molčalo vse, nijeden glas iz njega ni pričal o navzočnosti življenja človeškega v njem. Divja trta je preraščala široki uhod v zidino in o-vijala v starinskem slogu umetno izdelani nakit balkona in oken. Ubod je bil odprt..
Tretji spol.
Po Viljelmu Ferrero v „La Ilevue des revucs".
Znamenja zadnje krize posebne društvene oblike, v kateri živimo, so tako mnogobrojna, da dan za dnevom opazovalec lahko opozarja na uova. Prevzemimo tudi mi jedenkrat nalogo zdravnika in poskusimo Jizgotoviti prispevek k diagnozi silne socijalne bolezni našega časa, obrnivši svojo pozornost tvoritvi novega celibata, kateri se brez sleherne verske podlage tako zelo razširja, kakor se je neke čase v srednjem veku razširjalo nemštvo.
V vseh deželah civilizovanega sveta vedo moški in ženske iz skušnje, da je dan za dnevom težje stopiti v zakon ; brezbrojno zapreke, sosebno ekonomiške, se ustavljajo temu in mnoge osebe, brez upa, da bi kedaj premagale te zapreke, ome-jajo se rade ali nerade na samski stan. Vsakako treba a priori upoštevati, da ima veliko število oseb obojega spola, katere žive v samskem stanu, to je : žive umetno življenje, izdaten upliv na splošno društvo, in da mora biti upliv neomoženik žensk večji, nego-li upliv neoženjenih moških.
Res, da pri moškem samski stan, dasi de v njem razvijajo nekatere posebne psihološke last-l^i'^ A^H^^^tosti; moža lahko dovede do tega, da malo preveč živi v družbi prodajalk smehljauja ali se izpostavlja pustolovinam zakono-lomstva, a nikdar ne zatre na mah velikih fizioloških življenskih opravil. Drugače je pri ženski : pri njej o denašnjih socijalnih življenskih pogojih samski stau vedno predpolaga čistost, in čistost obsega absolutno udušenje materinstva, to je tistega opravila, za katero je ženska rojena po svojem telesnem in duševnem razpoloženju. Tako stauje mora popolnoma premeniti fiziološke razmere ženske in veliko število takih žensk mora znatno uplivati na društvo.
Angleška jo tista dežela v Evropi, kjer je mogoče najbolje proučavati ta čudni pojav našega sodobnega življenja. Na Angleškem je število ne-omoženih žensk, „spinters", kakor jih nazivljejo tam, jako veliko, posebno v višjem in srednjem meščanskem stanu. Skoro vsaka obitelj ima po jedno, včasih tudi po dve ali po tri; ako je več deklet, potem je težko oraožiti več nego jedno, in v svoji celokupnosti so ua Angleškem neomožene
Ustopil seiu.
Po širokih stopnicah, vodečih v prvo nadstropje, ovijala se je trta, zakrivajoča krasne freske in stukature in po mostovžu širokoperila se po kamenitih tleh iz divnega mozaika.
Okoli stebrov, nosečih drugo nadstropje, silila je notri in pokrivala se stotisoči vrhov ozki prostor mostovža, da je bilo treba razgriu&ti na slednji korak težki ovoj. Celo v sobane, slikane v bujnem slogu Benottijovem, silila je zelenjad in se vzpenjala po zaprašenih in črvivih mobilijah, snedenih od raznih mrčesov.
Nikjer ni bilo sledu človeškega življenja.
Solnce je bilo zatonilo iu v mračni daljavi neba prikazala se je luna. Neumljiva želja prisilila me je prenočiti v gradu in naslonil sem se na okno.
Pozno je moralo biti po noči, ko me je iz fantastičnega razmišljevanja zbudil čaroben glas nekega inštrumenta, podobnega gostim, citram ali tudi kitari, morda je bilo združeno tudi vse vjed-nem godalu.	(Pnde še.)
mlađe dame cela vojska, jako mogočen in znamenit socijalen razred, kojega upliv se ne m<ye prezreti.
Uzroki tem dejstvom so različni in zamotani: glavni vzrok je vsekako ta, da žensko prebivalstvo po številu presega moško, kar je provzročeno po izseljevanju. Cvet moškega prebivalstva odhaja naselbine; vsaki izseljenec pa je o odhodu zakonski mož, in doma ostajaj oči m deklicam se tako krčijo nade, da dobe moža, s katerim bi mogle ustano-noviti obitelj. Ako število doma ostajajočih moških ostaja pod številom žensk, opažati je celo pri njih od dne do dne rastočo nenaklonjenost do ženitve. Zakaj ? V srednjem meščanskem stanu je brez dvojbe iskati vzroka v rastočih ekonomskih (gospodarskih) težavah: zakon mnogo stane, obitelj je težko breme v družbi, v kateri imajo vsi razredi neke potratne navade; zato čakajo z ženifc-vijo tako dolgo, da mož ženi in otrokom more dajati to potrato, a večkrat pride tisti čas, žnjim pa starost in oslabelost, ko je zginila vsaka nada na ustanovitev obitelji. Kar zadeva premožnejše razrede, brez dvojbe obstoji omenjena nenaklonjenost do ženitve, a ne vem prav, kako je razlagati isto. Gospodarske razmere tu ne morejo biti posebnega pomena, kajti zakon bi mogel biti sredstvo, ki druži srce s srcem, premoženje s premoženjem. Zakaj pa se potem bogatini ženijo tako malo? Težko je najti odgovora. Gotovo je to, da si v višjih angleških društvenih razredih od dne do dne zadobiva večjo veljavo oblika zakona, ki ni nikak biološki ali psihološki (Biologija = zakon o življenju in o vzrokih istemu. Op. ur.), marveč socijalen zakon. Petdesetleten mož na primer, bogat, stoječ na visočini poti svojega življenja, brezskrbij, kako bo živel, oženi se z žensko štiridesetih do petinštiridesetih let, včasih tudi njegove starosti, in oba se potem nastanita v fashionablem (preskrbljenem vsemi modernimi ugodnostmi) londonskem okraju, v hiši, kakoršna je uzor bogatega Angleža, opravljena z veliko potrato, kjer on in ona sprejemata ljudi ter lahko postaneta središče male družbe, katero nekako vladata. Dejal sem, da je to nekako socijalen, ne pa fizijologiški ali psihološki zakon, kajti pri dvojici takih zakonskih ljudij je res težko misliti o spolnem nagonu to je zakon, ki ostane brćz otrok in ima samo namen, možu in ženi preskrbeti druga v življenju in jima dati sredstvo, da skupno v življenju igrata sijajno nlogo; to ni več naravni zakon, marveč — če se smem tako izraziti — jako umeten, ki mora napraviti čuden utis na Italijana ali Francoza, katerim je glava še polna romantiških idej o ljubezni.
Naj že bodo vzroki taki ali drugačni, gotovo je, da je število ,misses" na Angleškem jako veliko in da je njih socijalni vpliv znamenit. Dejal bi celo, da si niti ne moremo misliti Angleške brez »spinster* ali neomožene ženske. Zato je jednostavno treba analizovati ta upliv.
* *
*
(Pride še.) Političke vesti.
V TRSTU, dne 28. septembra 1896.
Zopet .koncesije*! Tako vsklikajo in se zgražajo nemški listi unisono, če tudi so sicer med seboj taki prijatelji kakor pes in mačka. Zopet „koncesije" Slovanom 1 Tako se razlega bolestni vzklik in tožno šumi listje po širnem gozdu nemškega novinstva. Kaj se je vendar dogodilo tako strašnega, da v strahu vstrepečejo nemške dušice ? Strašno, zares strašno: ministerstvo pravosodja je menda — menda, pravimo, kajti uprav z ozirom na to ministerstvo smo postali mi strašni skeptiki — odredilo, da je v Šileziji, v okrajih z mešanim prebivalstvom, v pravnih zadevah izdavati odloke v tistem jeziku, v kojem je bila uložena tožba. — Tu imate vso grozoto. Ali ni to strašna krivica za nemškega kmeta, ako slovanski kmet dobiva sodne odloke, prirejene tako, da jih — razume?! In ker nemški razum in nemško pravicoljubje ne moreta pojmiti take neodpustne zmote avstrijske ju-stice ; ker nemški nazori o pravni uredbi države ne morejo zapopasti potrebe pravnega varstva tudi za slovanskega državljaua ; ker nemški liberalizem ne more razumeti, zakaj naj bi ne bilo tudi tacih zakonov, koje ne treba izvrševati praktično, in zakaj naj bi ne bil med temi zakoni tudi §. XIX. osnovnih zakonov avstrijskih ; in ker slednjič nemški nazori o nepristranosti sodstva ne morejo pojmiti, zakaj naj ne bi tudi gospa justica prenašala
t breme ponemčevanja : ker vsega tega ne morejo razumeti pravni čut, pravicoljubje in nazori Nemcev o duhu naše ustave, pa kriče o koncesijah tam, kjer se vrši morda naj narav niša pravica človeška — da govorijo človeku v jeziku, kojega razume, tam, kjer odločajo o njegovem imetju, o njegovi časti in morda tndi o — njegovem življenju. Res čudne nazore imajo nemška gospoda o nalogi justice in to kaže, da jim nedo-staja razumljenja tudi o najprimitivnejih zahtevah — človekoljubja. Mi pa ne smemo odnehati, dokler ne pridejo gospoda do spoznanja, da to, kar imenujejo oni „koncesije" Slovanom, ni nič druzega, nego naše — pravo!
Železna vrata. Včeraj so otvorili „železna vrata* v navzočnosti cesarja F r a n a Josipa I., kralja srbskega in kralja romunskega. „Železna vrata" so soteske ob Donavi, na avstrijski, srbski in romunski meji. V daljavi kakega kilometra je bilo plovenje po Donavi spojeno z veliko nevarnostjo, kar je jako oviralo promet. Ta kos Donave se je uravnal velikanskimi žrtvami in po večletnem delu. In včeraj so — v navzočnosti podonavskih vladarjev — otvorili ta • železna vrata".
Cesar Fran Josip je v lepem govora označil pomen tega dela — omogočenje svobodnega prometa na veliki reki. Zvest svojedobno na be-rolinskeai kongresu dobljeni nalogi in z nado da bode to delo služilo mirovnim svrham, je proglasil naš cesar „Železna vrata" otvorjenimi". Vsi trije vladarji so v isti hip trčili zlatimi čašami in s tem je bila dovršena otvoritvena slavnost.
Novi gubčrner na Kreti. Iz Carjegagrada javljajo dnš 26. t. m.: Odposlanci evropskih držav so včeraj potrdili turški vladi imenovanje B e -rovi č-paše generalnim gubernerjem Krete.
Različne vesti.
Procesija Matere Boije. Pero se nam postavlja po robu, ker ni zmožno, da bi primerno predočilo čitateljem oni utis, ki ga je morala napraviti na vsakogar cerkvena slovesnost od minole nedelje. Da v-aj v relativni meri označimo ta pojav, moramo zapisati v lapidarnem slogu: kaj t a c e g a še ni videl Trst. To je bila slavnost, koje se je udeležila množica, ki je bila — po naših pokrajinskih pojmih — naravnost kolosalna, strašna. Po uaši Bodbi je bilo pokoncu do sedemdeset tisoč ljudij. To je bila velikanska, uničujoča demonstracija proti onim, ki bi hoteli trgati krščanski čut iz src našega ljudstva, to je bil pojav tolikega pomena, da bodeino morali govoriti o njem v posebnem članku. Za danes bodi povdarjeno, da se je ljudstvo vzdramilo proti svojim zatiralcem in minolo nedeljo smatrati je oznanjevalko svobodneje bodočnosti, ako bodo dotični krogi umeli izkoristiti navstalo reakcijo.
*
* *
Že minole sobote je bilo kaj živo v okolici cerkve sv. Justa: vse se je pripravljalo na dostojno proslavo tega praznika; vse je zaljšalo svoje hiše in sicer žalostne in melanholične ulice so zadobile vse drugo, veselo lice. Ulice so se prepregale draperijami in postavljali so se slavoloki z napisi, proslavljajoči mi Mater Božjo.
Ob 9. uri predpoludne je bila slovesnost v cerkvi sv. Justa — pontiflkalna maša ob ogromni udeležbi vernikov. Gneča je naraščala vedno bolj in nepretrgoma do 3. pop. Ob 2'/a uri se je vršila zaključna slovesnost tega Marijinega proslavljanja
Ob 3. uri popoludne so duhovniki dvignili kip Matere Božje z oltarja in s tem se je pričel slovesni obhod. Malo popred je došel njeg. eksce-lenca, namestnik Rinaldini z mnogimi namest-ništvenimi uradniki.
Sprevod pa je bil tak — kakor že rečeno — da Trst še ni videl kaj tacega ni o posvetnih ni o cerkvenih slavuostik. Na tisoče in tisoče ljudij je stalo po ulicah v najlepšem redu in vse te množice so snele pobožno klobuke, ko se je bližal sprevod. V sprevodu samem pa so se valilo mase ljudstva. Pred kipom oficijelni zaatopi in bratovščine, za kipom pa — j a v n o m e n e n j e naše pokrajine. Javno menenje, smo rekli navlašč, ker tu so bile mase, tu je bilo ljudij z vsega tržaškega ozemlja in od drugih daljnejih krajev. Mirno vestjo rečemo lahko, da v sprevoda so bile tri četrtine slovenskega ljudstva. Tuše je govorilo
in pelo le slovenski. Del členov kapitlja in druzih duhovnikov je stopal pred kipom, drugi del — i škofoma Šterkom in Glavino na čelu — pa za kipom. Za temi je stopal namestnik Rinaldini z uradniki ter slovenska svetovalca D o 11 e n z in V a t o v e c. Pred kipom in za kipom, ter ob straneh istega stopali so vojaki pod poveljstvom jednega stotnika. Prekrasni in dragoceni kip Matere Božje je nosilo 8 mlajih duhovnikov. V sprevodu je bilo mnogih pevskih zborov ter godbi: vojaška in veteranska. Vojaška je bila pod osebnim vodstvom kapelnika Pehelna in veteranska pod vodstvom g. Majcena. Sprevod se je pomikal po ulici Brandi, po velikem trgu, po borznem trgu, po Corsu in se je vrnil v cerkev po ulici Donota: povsodi med živima stenama nebrojnih množic. Po mnogih hišah so visele draperije, a na borznem trgu in po ulici Donota so vihrale tudi slovenske zastave. Red je bil uzoren. Policija je imela ogromno nalogo. A rešila je to nalogo — to treba pripoznati — uprav sijajno.
Po povratku v cerkev je bila prekrasna pro-poved in potem blagoslov z zahvalno pesmijo.
Ko je nastopil mrak, zažarelo je po oknih. Sosebno je bila razsvitljena okolica cerkve sv. Justa, Belveder, Rojan in Škorklja. V Rojanu ni bilo hiše, ki ne bi bila razsvitljena. Pač, o je dni pripovedujejo, da ni bila. Mi pa ne moremo verjeti temu, ker to bi bilo pregorostasuo, nečuveno. Pričakovati moramo torej zanesljivih poročil.
Na prostoru pred cerkvijo sv. Justa bili so umetalni ognji in je došlo tu do pojavov, o katerih govorimo na drugem mestu.
Ta kratki in seveda nepopolni opis završiti nam je zatrdilom, da minola nedelja znači kolosalen poraz za Spadonijevo družbo, ogromen fiasko onih, ki so hoteli ovirati naše cer-kvene obrede, presijajno manifestacijo za svobodo cerkve katoliške ter slednjič imponujoč protest proti — Židom v naši cerkvi!
Pomenljiva demonstracija. Včeraj po blagoslovu, vršivšem se po povrnitvi sprevoda v cerkev sv. Justa, priredile so ogromne množice, zbrane pred cerkvijo, jako pomenljivo demonstracijo. Navdušene množice jele so zahtevati od veteranske godbe, naj svira koračnici Radeckega ju sv. Justa. Godba je seveda ustregla tej želji večkratnim opetovanjem, a ljudstvo je vsklikalo med sviranjem: »Evviva Austria, evviva il vescovo, živeli Slovenci, abbasso il municipio 1"
Vrhunec pa je dosegla demonstracija, ko se je v uuietalneon ognju (velikem žarečem kolesu) pokazala podoba Matere Božje. V isti hip je zao-rilo med občinstvom in prizor je bil tak, da ga ni možno opisati: zoper izvestne nasprotnike krščanstva ogorčeno ljudstvo je elementarno silo izjavljalo svoje čutstvovanje — in iz kamenenega srca bi moral biti oni, kojemu ne bi zarosilo oko o tem prizoru.
Veliko število redarjev je videlo ta prizor, a niso nimalo motili tega pojava, zbok česar moramo izreči svoje priznanje redarstvu na tem zares taktnem postopanju.
Kako umestno je bilo tako postopanje, ptiča najbolje dejstvo, da so se potem vse te množice razšle v najlepšem redu, kar bi morda ne bilo tako, da je redarstvo postopalo drugače nego je.
Tudi demonstracija. Sipali so svoj srd po „Piccolu* in „Indipendentiju", protestovali so v mestni zbornici, hoteli demonstrovati na velikem javnem shodu v gledališču... Vse zastonj: procesija se je vendar vršila včeraj na toli sijajen način, da jej ni nimalo škodila malenkostna demonstracija, sestoječa v tem, da je mestna oblast prepovedala vsem svojim služabnikom, da se ne smejo udeležiti te cerkvene slavnosti in da so bile v nedeljo popoludne med procesijo hermetično zaprta vsa okna na magistratu — vštevši županova okna — ter da ni bilo na vsej palači znamenja, da je tu avtonomna oblast po ogromni večini krščansko-katoliške občine. Pojav minole nedelje je bil preogromen, presi leti, da bi ga mogla krčiti taka malenkostna sredstva. Res: ko so gospoda postreljali svoj smodnik iz topov težkega kalibra, jeli so postajati malenkostni in — smešni.
Malenkostnimi sredstvi hoteli so uduŠiti mogočen pojav... ali ni smešno to ? !
Branjevke na trgu Barriera veechia so hotele n. pr. nekoliko odičiti trg v proslavo lepega cer-
kvenega praznika. V ta namen so hotele obesiti nekoliko zastav in festonov po drevesih in svetilj-kah ter ua vodnjaku. Ali računale so brez malenkostne jeze slavne mestne oblasti. Dasi so imele potrebuo dovoljenje od strani slavne redarstvene oblasti, vendar jim so organi mestne oblasti zabranili že zapričeto olepševanje, sklicuje se na lastniško pravico občine. In četvorica mestnih redarjev je morala paziti jastrebovim očesom, da ne bi se o-dičil koji mestni objekt — v čast božjo!
Take stvari se dogajajo v mestu, katoliškem po ogromni svoji večini, v mestu, ki se ponaša z naslovom „la fedelissima" nasproti oni državi avstrijski, koje državno veroizpovedanje je — krščan-skokatoliško !
Velika jeza in taka mala sredstva mestne oblasti sicer niso škodovala stvari sami — nasprotno: še koristila so, ker so vzbudila energično reakcijo — ali vendar moramo reči, da so taki odnošaji nezdravi, ko se morejo dogajati take demonstracije proti veri lastnih občanov......!
Stvar ni zanimiva samo v verskem pogledu, ampak bi morala zanimati tudi one, ki se bavijo s politiko, sosebuo pa one, kojim je braniti poli-tiško stališče vlade.
Za koga so dsmonstrovali ?! Dne 20. t. m. so
italijanski ribiči — čožoti — odičili in razsvetlili svoje barke. „II Piccolo" je bil hitro pri rokah se zatrdilom, da so proslavili njegov, „Piccolov" praznik, „XX. septembra".
Na naše veliko začudenje pa smo videli, da so isti lastniki ladij minulo nedeljo — tudi razsvetlili. Iz tega je razvidno, da se je „Piccolo" za svoje namene polastil nečesa, kar je bilo namenjeno cerkveni slavnosti, torej namenjeno svrham, dijametralno nasprotnim „Piccolovim" svrham. Tako sleparijo svoje občinstvo.
Občutnost mestnega magistrata tržaškega o cerkvenih stvareh. O gori omenjeni prepovedi namjpišejo: Naše branjevke, dasi siromašne, pokazale so doslej sleherno leto na predvečer rojstnega dnč Nj. Vel. cesarja svojo lojalnost s tem, da so na svoje stroške odičile zelenjem, zastavami in lampijoni ne le svoje prod^jaluiške Jmize, ampak ves trg. Posebno se odlikujeta v tem sleherno leto trga delle Legna in pa Barriera. Branjevke postavljajo tem povodom visoko mlaje, na katerih vihrajo zastave, a od mlaja do mlaja vijejo se zelene girlande. Da pa se postavijo mlaji, treba je za trenotek zrahljati tlak, ki pa se potem zopet poravna, da ni sledu o kakem rovanju. Mestni magistrat tržaški doslej še ni imel poguma zoperstavljati se takemu dičenju javnega trga, kajti dobro mu je bilo znano, da veljajo vse te priprave v .proslavo rojstnega dn<š Nj. Vel. našega cesarja. Pač pa je narasel slavnemu našemu mestnemu magistratu pogum, ko je šlo za okrašenje javnega trga v čast — katoliški cerkvi. Branjevke na trgu Barriera hotele so mi-nolo soboto okrasiti trg v čast Materi Božji in v povišanje sijaja procesije. Priprave v okrašanje trga pa je ustavil magistratni komisar, opravljajoči službo na trgu Barriera, češ: „Imate-li dovoljenje od magistrata za okrašenje?" Ker mu je bilo v odgovor začudeno vprašanje, čemu treba še posebnega dovoljenja, ovadil je komisar to stvar magistratu. Ni trajalo dolgo, in evo na trgu Barriera poveljnika mestnih stražarjev, njegovega namestnika in par municipalnih stražarjev. Poveljnik straže je ukazal v imenu magistrata, da je odstraniti vse okrasbe, ki se dotikajo predmetov, kateri so občinska last (kakor npr. svetiljk, stebričev itd.). To se je moralo zgoditi takoj: nijedne občinske svetiljke ni smelo dotikati zelenje, namenjeno v čast Materi Božji, da ne bi profaniralo liberalni duh mestnega magistrata. Braujevke so poslale na policijo proait dovoljenja, da smejo okrasiti trg in seveda so dobile dovoljenje brez nikakoršue težave. Toda c. kr. policija je jedna oblast, slavni mestni magistrat je pa druga. V tem slučaju je obveljala inagistratova, kajti policija ne more ukazati, da se sme dotikati občinskega lastništva kakoršnikoli predmet, ako tega ne mara slavni magistrat. In v nedeljo so bili po vseh trgih, kjer sede branjevke, po štirje mestni stražarji, ki so imeli strogo paziti na to, da se ne dotika občinskega lastništva koji predmet, ki je bil v olepšauje trga v čast Materi Božji!
Kaj je nameraval mestni magistrat s tem — smešnim svojim ukazom? Bržkone se je hotel
j pokazati solidarnega v .liberalnem" mišljenju z onimi svetovalci „liberalne" večine mestnega sveta, ki so v seji dn6 15. t. m. — protestovali proti procesiji. V ča»t mu bodi!
Splošno ogorčenje. Od vseh strani nam zatr-jajo, kako so se uverili iz medsebojnih pogovorov — toliko med slovenskim, kolikor med italijanskim ljudstvom — o splošnem ogorčenju proti mestnemu magistratu, ker je zaprtjem svojih oken demonstroval proti čutstvovanju tisoč svojih lastnih občanov in davkoplačevalcev. Kakor razumemo mi to ogorčenje, tako se je veselimo, ker gcjimo nado, da pride zavedeno italijansko ljudstvo do spoznanja, kake vrste ljudje so oni, kije z silo gonijo v sovražtvo do Slovencev! Spoznanje mora priti, da so sovražniki Slovencev zajedno tudi zatiralci svobode ljudstva sploh ter da narodni fanatizem izkoriščajo le v ta namen, da v prouzročenih bojih delajo za svoje protiverske in protidinastiške cilje. Vprašati moramo torej: ali je danes še v naši okolici Siva slovenska in poštena duša, koji bi se ne bile odprle oči — da z nasprotovanjem naši slovenski stranki je le redila nasprotnike svoje duševne in gmotne blaginje ?!
Tudi z ozirom na našo okolico se nadejamo, da minola nedelja donese dobrih posledic. Oživelo versko čutstvovanje mora okoličane le vspodbuditi, da se povrnejo k svoji dolžnosti — k poštenja.
Premil. škof msgr. Šterk je obiskal minolo soboto tukajšnjo bolnišnico. V atriju so vsprejeli škofa župan dr. Pitteri, predsednik zdravniškega kolegija dr. Nicolich, zdravniki in drugi. Premil škof je daroval sv. mašo v bolnišniški kapelici, potem si je ogledal VI. oddelek zavoda. Visoki gospod se je baje jako laskavo izrazil o redu, ki vlada v bolnišnici.
Mestni svet tržaški. V petek zvečer je bila XXVI. letošnja javna seja. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 36 svetovalcev.
Po prečitanju zapisnika prejšnje seje sta zahtevala svetovalca D o m p i e r i in D' Angeli, da se popravi v tem besedilo njiju predlogov glede Schmickovega vodovodnega načrta. Na to se je oglasil strahoviti liberalec dr. V e n e z i a n, kajti niti on ni bil zadovoljen z zapisnikom. Jezilo ga je, da ni stalo v zapisniku, da njega ni bilo v seji ne dne 14. ne dne 21, t. m., ker je bil bolan. Kajti, ako bi bil v seji dne 14., izvestno in iz srca bi bil glasoval za predlog kolege Spadonija proti procesiji dne 20. t. m. in baš tako bi bil glasoval v poslednji seji z večino, da se pokoplje spomenica Schmicko-vih. In vse to bi bil storil vrli Venezian iz zgolj „solidarnosti", kajti solidarnost njegova z večino sega tako daleč (izjavil je Venezian), da odstopa
tudi on z večino odseka za preskrbljenje vode vred .v. . .
Župan je priobčil na to, da mu je došlo pismo dr. M. L u z z a ta v imenu tovarišev, ki so žnjim vred v odboru za preskrbljenje vode sestavljali večino in ki je bila za to, de se zavrže Schmiokov načrt, v katerem pismu prijavlja, da ta večina polaga svojo Čast. (Oj občutnosti! Stavec.) Župan je povdaril zajedno, da je storil vse možno, da bi pregovoril demisijonarce, toda vse da je bilo zaman.
Svetovalec C a m b o n je izjavil na to, da on nikakor ne odobruje sklepa veČine odseka za pre-skrbljevanje vode, kajti zbor je sklepal vestno, in premišljeno o tem vprašanju. Predlaga, da naj zbor ne vsprejme odpovedi.
Podžupan M. L u z z a 11 o je povdaril, da večina omenjenega odseka odstopa baš radi tega, ker ni v nasprotstvu z mestnim svetom in bode mogel nov odsek delovati bolje povsodi in za vse. Zahvalil se je Cambonu na blagodušnem predlogu, toda prosi, da naj ga umakne, da ne bi imeli odstopajoči še to žalost, da bi morali odkloniti mandat, kojega bi jim utegnil zbor poveriti z nova.
Govorila sta še svetovalca Cambon in Piccolo, zatem je dal župan Cauibonov predlog na glaso- i vanje. Večina ga je vsprejela.
Svetovalec Vio je interpeloval župana, je - li že pripravljeno poročilo o poskušnjah zistemom Hermitte. — Župan je odgovoril, da je delo obširno in ne lahko, zatorej je treba prilično časa, da se završi, vendar pa pride poročilo v kratkem na dan.
Svetovalec dr. M o r p u r g o je izrekel svoje
začudenje, zakaj ni na dnevnem redu pomfrlo o namerovani osnovitvi liidravliškega odseka. Župan je odgovoril, da se je ta točka izpustila, kei je bilo proučevati spomenico Schmick. Vsled predloga svetovalca Spadonija pride ta predmet na dnevni red v prihodnji seji.
Zborovalci so zatem hoteli ostaviti dvorano, toda župan jih je naprosil, da ostanejo, kajti za odobrenje občinskega proračuna je treba glasom mestnega statuta, da je prisotnih najmanj 36 svetovalcev in absolutne večine 28 glasov. Prečital se je zatem obrazložen predlog, da naj se zahteva od c. k. vlade, da dovoli pobiranje občinske do-klade na hišarino za leta 1897., 1888., in 1899., v znesku 17^ in sicer tudi za poslopja, ki so začasno prosta od davkov. (Odobreno soglasno.) — Brez razprave je zatem odobril zbor obračun mestne ubožnice za 1. 1895. in delavnic za zapuščene otroke. Slednjič je zbor dovolil te-le dodatne kredite: 2600 gld. za uravnanje potokov, 600 gld. za uzdr-ževanje brzojava gasilcev in 336 gld. 50 nč. za oprave čuvajev javnih vrtov in šetališč.
S tem je bil izcrpljen dnevni red in ob 8% uri je župan zaključil sejo.
Le styl c' est i' homme. Kaka surovost je zahvladala v italijanskih vrstah, o tem nam priča nastopno dejstvo:
Kanonik Butignoni je baje napisal par člankov ▼ goriški ,Ecow, v koji je polemizoval proti „argumentom" občinskega svetovalca dr. Spadonija, naperjenim proti procesiji v čast Materi Božji. Članki v „Eco" da so bili sicer pikri, ali strogo stvarni in v dostojni obliki. In veste, kako odgovarja Butignoniju sin avite eolturu, dr. Spadoui ?! Čujte:
„Al autore don Buttignoni, corrispondente triestino del suddetto giornale, eruttando contro me e contro gli amici del Consiglio T anima vitlana, rispondo sputandogli in faccla e tirando viau.
Akademično izobražen mož, cvet italijanske stranke, pljuva torej v obraz svojim politiškim nasprotnikom. In to po javnih listih. Je-li po takem čudo, da je po takik vzgledih tako zdivjalo ljudstvo nižih vrst. Ako pa ta družba cel6 svojim rojakom po krvi in po jeziku pljuvajo v obraz, potem si lahko misli vsakdo, kako postopajo ti srdi* teži proti siromašnim Slovencem, izročenim jim na milost in nemilost!!!
G. dr. Spadoni naj malo pomisli dobrohotno, da-li ni s tako pisavo pljunil v obraz — samemu sebi!
Obrtnim nadzornikom (namesto pokojnega Oskarja Polleya) za Primorsko, Dalmacijo in Kranjsko, je imenovan neki Domenik Coglie-v i n a. V koliko bode isti odgovarjal potrebam v jezikovnem pogledu, tega ne vemo, ali pokaže se nam v bližnji bodočnosti.
Poučen dvogovor. Deček: Mama,v katerem jeziku daruje duhovnik sv. mašo ?
Mama: V latinskem jeziku, dete moje.
Deček : Zakaj pa ne v slovenskem ?
Mama: Pst, tiho, ljubi sinček. Apostelj pravi: Žene naj molče v cerkvi, jezik naj drže za zobmi; one ne smejo pometati
po naših svetiščih!
*
* *
Po desetih letih.
Mama: Sin moj, kaj bo iz tebe ? ! Ne držiš se doma, ne moliš, ne hodiš v cerkev, norčuješ se iz svoje n»atere in iz božjih rečij. Ali se ne bojiš, da se odpre zemlja in te požre?
Sinko: Mati moja! Ko sem imel 6 let, čul sem, da naj ženske držčjezik za zob-m i! Zato le tiho pa jezik za zobmi 1 Molitev,
maša, post, to je za vas, stare ženice.
*
Sin je ostavil mater, in premišljala je, kako dozorevajo sinovi, ki so čuli nekdaj, da — ženske morejo držati jezik za zobmi!
Ne „Marička".
Razpisani štipendiji. Početkom šlskega leta 1896i97 razpisani bo ti-le štipendiji: Gimnazijski štipendij iz ustanove Torreani v znesku 52 gld. 50 nč. Ta štipeudij je oddati kojemu ubožnemu gimnazijalcu, rojenemu v Pazinu. Nadalje dva državna štipendija po 100 gld. na leto. Pravico do užitka imajo ubožni gimnazijalci, obiskujoči kojikoli državni gimnazij v tostranski državni polovici, toda prednost imajo oni, ki obiskujejo gimnazij v Pulju. — Prošnje za vso tri štipendije do 31. oktobra t. 1. in sicer za štipendij iz ustanove Torreani občinski deputaciji v Pazinu, za državna štipendija pa c. kr. namestništvu v Trstu.
Nekaj statistike o tržaških ljudskih šolah.
Mestni magistrat je objavil te dni statistiko o uči-telj-»tvu in učencih na ljudskih Solsh tekom šolskega leta 1895(96. Iz te statistike izvajamo samo »ne številke, ki se dostajajo šol v okolici.V vseh desetih šolah okolice bilo je vpisanih 3275 učencev in učenk. Najbolje je bila obiskovana šola v Skednju (669 otrok, izmed teh 220 v italijanskem oddelku). Kakor se hvali ,11 Piccolo", tudi na ro-janski šoli m bilo baš slabo za poit.alijančevalne namene, kajti v laškem oddelku je bilo 177 otrok
(slovenskih, seveda), v Barkovljah pa 148 v laškem oddelku.
Izmed omenjenih 3275 umrlo jih je tekom šolskega leta 21, izstopilo jih je pa 80. Od ostalih 3174 jih je bilo razredovauih 2856, v više razrede promaknenih pa 2313.
Kuine bolezni v tržaški občini. V tednu od 19. do 26. t. m. je prijavljenih v tržaški občini 22 slučajev davice, 8 al. dšpic, 5 si. škrlatice in 1 si. porodniške mrzlice. Umrle so 3 osebe za škrlatico in 2 za ddvico.
Priloga. Današnji številki je pridejena priloga lekarne Trnkoczyjeve v Ljubljani.
Samomor. 611etni težak Anton Vittori, stanujoči v ulici Šalita al Fonte hšt. 4, obesil se je v odsotnosti domačinov v kuhinji svojega stanovanja. Zdravnik z zdravniške postaje je konstato-val smrt. Vzrok temu samomoru je bila jetika, ki je trpinčila starca in mu grenila življenje.
Poskušen samomor — žganjem. 461etni knjigovez Miha Ferro, stanujoči v ulici Rena hšt. 5, spri se je predvčerajšnjem sć svojo zakonsko polovico ter v svoji razburjenosti sklenil umreti. Napil se je žganja,, kolikor si ga je mogel usiliti (cel polič I) ter obležal kakor mrtev. Iz ust so mu se j cedile sline, a dišalo ni nič kaj prijetno okolu njega. Ni torej čudo, da so si mislili domačini: mož si je zavdal. Pozvali so Trevesa. Le-ta je dal .bolnika" prenesti na bolniško postajo. Tam so mu izprali želodec ter ga zatem poslali v bolnišnico, ker so mu bili živci zelo razburjeni.
Nevarnega lopova so zasledili minolo soboto. Stražar Ivan Dalfogo, dodeljeni komisarjatu St. Ja-kobškem, je srečal 21 letnega, že večkrat kaznovanega cunjarja Ivana Matiazzia- Cunjar je nosil (bržkone ukradeno) malo železno ognjišče. Stražar je hotel tatu odvesti v zapor, toda le-ta se je branil na vse kriplje in slednjič se mu je posrečilo odnesti pete. Stražar je moral na zdravniško postajo. Ker pa iščejo Mattiazzija tudi radi drugih tatvin, hotel ga je oficial Tiz s pomočjo dveh polic, agentov prijeti na njega stanovanju, ulica Molino a vento hšt. 8, toda tat je ušel skozi streho po drogu, ki nosi brzojavne žice. Miuolo soboto zvečer vzel je Tiz 4 stražarje s seboj in, doznavši, da je tat doma, poslal je dva strcžarj.i na streho, d,a puhla iaieia paziti na veži. Tiz je udri v bajto. Matiazzi je pobegnil v drugo sobo, Tiz za njim, toda v temi ga ni mogel takoj zapaziti. Predno je mogel Tiz storiti koji odločilni korak, planil je tat izza postelje nanj in treščil z vso silo kake 3 kg. težak kamen vanj. Na vso srečo je zadel kamen policijskega uradnika le na levo ramo, dasi ga je butnil tudi tam občutno. Besnega tatu so ukrotili in zvezali ter ga odpeljali v zapor, Tiz je moral na zdravniško postajo, kjer so mu napravili svedočbo o težkem telesnem poškodovanju.
Sleperstvo na milenijski razstavi. Iz Budimpešte javljajo: Privatna prijava je dala povoda razstavnemu odboru madjarske milenijske razstave, da provede preiskavo pri vseh madjarskih razata-viteljih. Rezultat preiskavi je bil ta, da je odbor našel pri mnogih razstaviteljih mnogo predmetov, ki niso bili izdelani na Madjarskem, ampak jednostavno naročeni od dunajskih in drugih tvrdk. Na te predmete so modri madjarski razstavitelji jednostavno stavili madjarski napis in se tako dičili tujim perjem! Radi tega so celi oddelki razstave zaplenjeni ter se bode še natanjko preiskavalo vse, kar se je našlo doslej. (To vest smo čitali v listih, toda mi jej ne moremo prav verjeti. Ako bi hoteli odpraviti iz razstave vse, kar ni izdelala madjarska roka, ne bi ostalo druzega nego ogromna skladnica — praznega. Op. ured.)
Ruska zastava. .Standart" javlja, da je ruski car podpisal ukaz, glasom katerega morajo biti odslej barve ruske zastave vodoravno vsporejene in sicer v tem-le redu: belomodro-rdeče.
Koliko let žive živali ? Najdalje živi morski som ali kit, do 1000 let, za njim slon 4—500 let,
pelikan in gavran d>< 100 let, labud do 80, orel do 6u, lisica do 50, p i ikavica ali dupin do 45, vol do 30, konj največ 35. psi in volkovi 30, medved U8, ovce in z tjci do 12, kokoši 11, a svinje največ 10 let.
Kriminaliteta v Italiji. Italijanski kriminalist Galofago je koustatoval, da v Italiji pogine od razbojniške roke preko 4000 oseb. To je po prilici, pravi Galofago, vsaki dve uri jedno ubojstvo ! Strašno. To je največi odstotek ubojstev v civili-zovanih državah, kajti na Francoskem doseže ta številka komaj jedno desetino gornje številke. (Vendar hote Italijani nositi v druge države — kulturo ! Op. stavčeva.)
• Dati in vzeti*. Ruski narod pozua to-le poučno bajko Skopuh je padel v jamo. Došel je seljak mimo. Smilil se mu je mož v jami in zato mu je rekel: „Daj mi roko, da ti pomorem iz jame!" Ko je skopuh čul besedo „daj44, prestrašil se je. Sključil se je in ni odgovoril ničesar. Seljak mu je zaklical v drugič: „Vzemi, primi mojo roko !".. Ko je čul skopuh besedo „vzemi", „primi", priskočil je takoj in vsprejel ponudbo.,.. Zapomni si: Skupuh jemlje, a ne daje nikdar!
Nesporazumljenje. Kitajski podkralj Li-Hung-Čaug je tekom svojega bivanja v Londonu položil krasen venec na grobje svoje prijatelja Gar-don-paše. Jeden sorodnikov pokojnega paše hotel je izkazati svoje priznanje Li-Hnng-Oangu te mu pokloniti koje izreduo darilo. Poslal je zatorej podkralju krasnega psa čiste rase, ki je bit odli-kovau že ua raznih razstavah psov in, kar je bilo tudi nekaj vredno, pes je bil neobično razumen iz izšolan na vsakovrstne umetnosti. Naslednjega dne je dobil sorodnik pokojnega Gardon-paše ta-Ie odgovor: „Dragi Gardon I Zahvaljujem se Vam srčno na priposlanem mi psu. Javljam Vam, da jaz ne vživam več pasjega mesa, zatorej sem dal Vašega psa mojemu spremstu. Pravijo, da je bil izvrsten. — Vaš udani — Li". — Ubogi Gordon!
Koledar. Danes (29.): Mihael, arhangelj; Evtihij, mučenec. — Jutri (30.) : Hijeronim, spozn., cerkv. učenik; Honorij, škof. —Zadnji kiujec.— Solnce izide ob 5. uri 5? min., zatoni ob 5. uri 43 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 5 stop., ob 2 pop. 20 stop, C.
Loterijske številke, izžrebane dne 26. t. m.: Trst	58, 1, 42, 71, 28.
Line	30, 87, 85, 33, 40.
I no m ost	13, 72, 42, 34, 10.
Najnovej&e vesti.
Trident 28. Povodom proti - prostozidarskega kongresa bila je včeraj ob 3. uri popoludne procesija, ki je trajala tri ure in se je izvršila v najlepšem redu. Udeležili so se cerkveni dostojanstveniki na stotine korporacij in ogromna množica ljudstva.
Lvov 27. Danes so se pričele slav nos ti tri-stoletuega jubileja grško katoliške cerkve. Slavuosti se udeležuje tudi duhovščina rimsko-katoliškega in armenskega obreda.
Herkulova kopelj 27. Cesar Fran Josip, kralj Karol romunski in kralj Aleksander srbski so dospeli sem ob 3. uri pop. Kralj rumunski je odpotoval v Krajevo, kralj srbski v Beligrad, cesar Fran Josip pa v Bukarešto. Na obedu je izrekel cesar Fran Josip zdravijco obema kraljema, izrekši nado, da bodo odslej vezi pravega prijateljstva spajale te tri države. Kralja sta se zahvalila na napitnici. V Oršovo so došle čestitke od: papeža, carja ruskega, nemškega cesarja in kralja italijanskega.
Xfttovin«ili«	in veatl.
ludlmpaita. Pšenica za josen 7'06 7 07 Pš«nlca va spomlad 1896 7-33 do 7 34 -.-. Oves zh jesen 5'39—5-41 Rft ra josen 6*15—617 Koruza za sept.-okt. 3-70.-3'75 P&ouiou nova od 7>< kil. f. 71B -7 20 od 79 kiio. 7.25—7-30., od »0 kil. ?. 7'80~7'35 od SI. kil. f. 7-40
7 45 , od «2 kil. tor. --.—. .1e*me« &-10-770
proso 5 36- 5*85.
Pšenica. Burno povpraševanje in ponudbe. Trg miren, malo na mlačnem. Vreme : lepo.
fNoraiinirant sladkor tor. 12 15, oktober-december 12'40 mirno
Ue":'*. h »v.i	goo<l »»urnu« september 59 25
za januvar 67.25. mlačno.
Pr.tga. Centrifuga! nori, pontavljn« v Trst r carino »rod odpoJiiljatav precej f, 34-75 '— CoticaKse
35-75 —•— •—četvorni 36'—• —. V glavah sodih 39---•—
Hambnrct. Sani oh i*ood a»»»r«»r»> coptember 48'— za
december 47-25. za mare 1S97. f. 48'—. mlačno_
oui>ujnu« borKn28.septembra i»90
predvčeraj daneB
Državni dolg v papirju .... 101.35 101.40 „ „ v nrobr'i ... 10145 10145 Avstrijska r«Mita v zlatu . . . 123 30 123.30 „ v kronah . . . 101.10 101.10 Kreditne akcijo ,.,.... 368.25 3H8 25
London 10 L«........119.90 119 *6
Mapoiooui.........9.54'/, U.54'/t
20 mark .......«1.74 11.74
100 ituli. lir	. . 44.35 44-40
ZELEZNISKI VOZNI RED.
«) Državna železnica. (Postaja pri sv. Andreja
Od tint 1. junija 1S96. ODHOD:
♦5.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Horpelje (in od Herpolj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.)
Lokalni vlaki ob praznikih:
7.35	zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ v Boršt.
DOHOD:
8.<>5	predp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja.
11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7,'.}9 popol. iz BorSta. 9.36 .popol. iz Divače.
b) Juina ieleuiloa (Postaja južne žcleinice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	„ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Eormin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschluga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrcžine.
8.36	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrcžine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabrežine; —
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih.
ODHOD. 2*— popoludne v Kormin. 4-25 „ v Nabrežino.
DOHOD. l£-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Spodaj podpisani, raznašalec našega lista, ki je zajedno ufop9 priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Co\ja,
vratar hiše št. 8 ulica Solitario.
Ivan Tureo
— Via Campnnile št. 9, telefon N. 687 —
oddaja
belosvetlobne svetilke
s katerimi se ne boji nobene konkurence. Postavljenje ua mesto z garancijo in v potrebi tudi
popravke in čiščenje izvršuje brezplačno.
Riijav, pristen, naraven sladkor
dobiva se edino v mojej zalogi po jako nizki ceni. Piporočaje se sem udani
Anton Godnig,
trgoveo Via Nuova.
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Dunaj.
^mgoOo GDel)(piN»
Via Torretite št. 32,
1. nstr., vštric gledališča Armonia. Ima zalogo poh štva za delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetoo nizko cene. Posteljo od gld. 13 do 14, omarjo gld. 14.50, ponočne omarico, line, po 6 in 8; chifonier«, »» jedna vrata, lini, gld, 18. Umivalniki gld. 12; »veto počooe in sliko krajev, jako fino delo, po gld. 2.— » ogKuai«, stoli, slama, losovje, indijsko trsje.
Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: npalnico. sobo za obed, za vspreji-manje, kuoiuoh, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaža.

'•m
Zdravljenje krvi
Čaj t i s o če r n I cvet" (Millefiorl).
čluti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slu-č-tj.jm ča poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in homoroiduin. Jeden omot za ozdravljanje, stoji kO nft, ter so dobiva v odlikovani lekarni
PMAREit „fti tlue Mori" Trst, veliki trg.
zle.
Lastnik konsorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc, v Trstu.