RAPPORTI ECCLESIASTICI TRA AQUILEIA E LA SLOVENIA IN ETÀ PALEOCRISTIANA GIAN CARLO MENIS M useo diocesano d ’a rte sacra, Udine 1. Premesse Ci p ro p o n ia m o di esam in are in q u e s ta com unicazione il p ro b le m a dei ra p ­ p o rti f ra la c h ie sa di A quileia e le c o m u n ità c ristia n e e s iste n ti nella T ard a An­ tic h ità su l te rr ito r io d ell’a ttu a le S lovenia, lim ita n d o q u in d i il te m a p iù v asto degli in te n si sc a m b i in te rc o rsi in q u e l p erio d o fra le due a re e c u ltu ra li, ai soli a s p e tti ec clesia stici. L’arg o m e n to n o n è c e rto nuovo, né in q u e s ti u ltim i tem p i sono so p ra v v e n u ti d o cu m en ti ta li d a sconvolgere le p o sizio n i sto rio g rafic h e ra g g iu n te già alla m e tà del n o stro secolo. Le ric e rc h e re c e n ti, le tte ra rie ed a r­ cheologiche, h a n n o tu tta v ia re c a to n u o v i c o n trib u ti a c o n fe rm a delle ipotesi p re c e d e n ti p iù a c c re d ita te e ci c o n se n to n o di tra c c ia re o ra , in u n q u ad ro p iù co m p leto e c re d ib ile , le vicende e c clesia stich e della T a rd a A n tich ità. La n o stra co m u n icazio n e a s su m e p erciò il c a r a tte r e di u n b ilan cio a g g io rn a to sullo sta to delle n o stre co n o scen ze rela tiv e ai p ro b le m i della p rim a evangelizzazione della Slovenia, d e ll’ o rganizzazione e c clesia stica n ella regione, dei n essi g iuridici e c u ltu ra li e s iste n ti n ella T a rd a A n tic h ità fra le ch iese locali e la m e tro p o li adri- atica. O vviam ento l’a m b ito cronologico c o rre dalle o rig in i c ris tia n e n ella regione, rife rib ili a p p ro ssim a tiv a m e n te alla fin e del I I I 0 secolo, fin o al tra m o n to d ell’ An­ tic h ità ro m a n a p e r l ’im m igrazione d elle nuove po p o lazio n i p aleo slav e, localizza­ bile v erso l'a n n o 600. C irca tr e secoli, d u n q u e, il IV 0, il V° e d il V I0, ricc h i senza d u b b io a n c h e d i s to ria ecclesiastica, m a di fa tto im m e rsi in p ro fo n d issim e o m b re, su lle q u a li cerch erem o tu tta v ia di fa r luce p a rte n d o d ai p o ch i fa tti sic u ra m e n te a c c e rta ti. U n’u ltim a p recisazio n e. N on tr a tte r e m o qui la c o m p le ssa q u estio n e delle origini m a rc ia n e del c ristian e sim o aq u ileiese e d ella s to ric ità della fig u ra di E rm a c o ra , su lla q u ale gli sto ric i so n o a n c o ra d iv isi; si t r a t t a di u n p ro b lem a in d u b b ia m e n te in te re ssa n te m a ch e n o n h a alc u n a rile v an za p e r l'arg o m e n to e p e r l’epoca in assu n to . Ci b a s ti su q u e s to rim a n d a re i n o s tr i u d ito ri sloveni ai lu cid i (a n c h e se c o n tro v e rsi) s tu d i del p ro f. M. M iklavčič (a l q u ale vada anche d a q u e s ta sed e u n rev e re n te sa lu to in m e m o r ia m ).1 368 A rheološki vestnik 29 (1978) 2. Rapporti fra Aquileia e la Slovenia nel IV° secolo L 'u n ico e v e n to s ic u ra m e n te d o c u m e n ta to dalle fo n ti c h e te stim o n i ra p p o rti fra la ch iesa d ’ A q u ileia e la S lovenia n e l IV ° secolo è la p a rte c ip a z io n e del vesco­ vo M a s s im o d i E m o n a al concilio sv o lto si n el 381 n e lla c ittà a d ria tic a e di cui ci so n o c o n s e rv a ti gli a tti.2 L’av v e n im e n to è d u n q u e b e n n o to . D ue vescovi, P alla d io di R a ziaria n ella M esia su p e rio re e S eco n d ian o di M u rsa , ac c u sa ti d i a ria n e sim o , si rivolgono a ll'im p e ra to re G ra zian o ch ied e n d o u n concillio g en e rale d a l q u a le essere g iu d i­ cati. M a l’ im p e ra to re , p e rsu a so d a A m b ro g io (che voleva u n concilio di vescovi sic u ra m e n te o rto d o ssi), convoca a d A q u ileia u n concilio d el «solo O ccidente» (H efele), (p er q u e s to i d u e im p u ta ti n e c o n te sta n o la c o m p e te n z a a ffe rm a n d o che esso n o n è u n concilio p le n u m ) . V i p a rte c ip a n o 32 vescovi p ro v e n ie n ti dalle ch iese d i A quileia, M ilano, B ologna, V ercelli, P iacenza, T re n to , B rescia, Lodi, A itino, P avia, T o rto n a , G enova, S irm io , E tn o n a , Z a ra , S isc ia ; i vescovi d i Lione, M arsiglia, O ra n g e («legati G allorum »), S ion, G renoble, N izza, O tto d u ro ; i «le­ g ati A fro ru m » e d a ltr i vescovi di cu i si ig n o ra la sede. M an can o q u elli d e ll’Ita lia s u b u rb ic a ria , d e lla S p ag n a e della B rita n n ia . A m brogio g u id ò la d isc u ssio n e «con la sic u re zz a e la p re c isio n e di u n m a g istra to d i c a rrie ra » (P aschini) e la asse m b le a si c o n c lu se con la c o n d a n n a a ll’u n a n im ità dei d u e re tic e n ti im p u ta ti P allad io e S e c o n d ian o , n o n ch é del lo ro sim p a tiz z a n te , il p r e te A ttalo. S u l sig n ific a to e su l ru o lo decisivo c h e q u esto co n cilio e b b e p e r la s to ria d ella ch ie sa in O ccid en te ed in p a rtic o la re p e r la riso lu z io n e d ella c risi a ria n a n o n o c c o rre d ire .3 È invece o p p o rtu n o so ffe rm a rc i su l sig n ific ato che esso a ssu m e p e r la s to r ia d ella fo rm a z io n e d ella g iu risd iz io n e m e tro p o litic a della ch iesa d i A quileia. I p iù re c e n ti s tu d i su lla fo rm a zio n e d elle c irc o scriz io n i m e ­ tro p o litic h e c a n o n ic h e h a n n o o rm a i a s so d a to che esse si sv ilu p p an o in tu tto l'O cc id en te c o n u n r ita rd o d i c irc a u n secolo ris p e tto a ll’O rie n te ; ap p a io n o cioè solo v erso la fin e del IV 0 secolo e si p re c isa n o all’in izio d el V. E sse p e rò si fo n d a n o s u f a tti di co n vergenze sp o n ta n e e e d i c o n s u e tu d in i trad iz io n a li (p iù ch e su d isp o sizio n i g iu rid ic h e ) co n so lid a te lu n g o il co rso del IV 0 secolo. F a tti p a rtic o la rm e n te decisivi in ta l se n so sono la n o m in a e la c o n sa c ra ­ zione dei v esco v i e la p re sid e n z a d i co n cili su p e rd io c e s a n i d a p a r te di u n ve­ scovo, la cu i se d e so lita m e n te co in cid e , m a n o n n e c e s sa ria m e n te , co n u n a m e tro p o li civile.4 E b b en e , r ito r n a n d o al concilio d i A q u ileia del 381, le c irc o sta n z e ivi v erifi­ ca te si so n o m o lto sig n ific ativ e a fa v o re d i u n a già e ffe ttiv a a u to rità su p e rd io ­ c e sa n a del vescovo d i A quileia ; c irc o sta n z e ta n to p iù sig n ific ativ e in q u a n to si v erific an o a lla p re se n z a del vescovo d i M ilano, A m brogio, la cu i p e rso n a lità ed il cu i p re stig io e ra n o a llo ra così a lti d a co n d izio n a re e d o s c u ra re l’a u to rità dello ste sso p o n te fic e ro m a n o .5 Al co n cilio d i A quileia in fa tti fu sic u ra m e n te il vescovo d ella ste ssa c ittà , V alerian o , a te n e r e la p re sid e n z a : 1) egli co m p a re se m p re a l p rim o p o sto n ei du e elen c h i d e i vescovi p re se n ti, m e n tr e A m brogio è re g is tra to al seco n d o p o ­ s to ; 2) ed è lu i a p ro n u n c ia re la s e n te n z a fin ale d i co n d a n n a . E n o n si tr a tta di u n a p re sid e n z a so lta n to o n o rifica . E r a qu ello u n co n cilio in cui e ra n o ra p p re ­ se n ta te tu tte le tr e P re fe ttu re d e ll’O coidente, ch e n o n p o te v a p e rc iò essere p re sie d u to d a u n vescovo su ffra g a n e o , sia p u r q u ello d e lla se d e in cui si svol- geva l'assise. E p o i, m ai A m brogio, se V alerian o fo sse sta to u n su o suffraganeo, gli av re b b e c e d u ta la p re sid e n z a ! Se a q u e sti d a ti aggiungiam o l ’a ltro fa tto d o cu m en ta to , av v en u to q ualche an n o ao p o , n e l 385, o ssia la co n sac ra zio n e de p a r te di V ale rian o del vescovo V igilio d i T re n to , d o b b ia m o co n c lu d e re che v erso il 380 il vescovo di A quileia ese rc ita v a già le d u e com petenze r ite n u te q u alifica n ti d e ll’a u to rità m e tro p o li­ tic a e ch e q u in d i già allo ra il vescovo di A quileia godeva d i q u e ll’a u to rità e di quel p re stig io su g li a ltri vescovi c o rreg io n a li che poco p iù ta rd i gli sa ra n n o an ch e u ffic ia lm e n te rico n o sciu ti. P o ssiam o o ra ch ied e rc i se q u e sta a u to rità si e sten d e sse fin d a allo ra anche al te rrito rio slo v en o e, q u in d i, se M assim o di E m o n a fosse p re s e n te a d A quileia an ch e in q u a lità di «suffraganeo» o m eglio q uale vescovo di u n a ch iesa che già rico n o scev a A q u ileia com e ch iesa m a d re . P e r q u a n to a rd u a , la d o m a n d a p u ò tro v a re u n a so d d isfa c e n te (se non esau ­ rien te) risp o sta , q u a n d o si te n g a p re s e n te u n a c a ra tte ris tic a c o s ta n te del cri­ stian e sim o a q u ile ie se del IV 0 secolo, o ssia il suo co n tin u o g ra v ita re v erso le vicine reg io n i b alca n ich e , n ella a ttu a z io n e di u n decisivo ru o lo di m ediazione tr a O rien te e O ccid en te (o p erazio n e an alo g a a q u ella ch e la c ittà svolge in cam po p o litico , eco n o m ico e c u ltu ra le ).6 B a ste rà a p p e n a ric o rd a re com e il p iù an tico d o cu m en to re la tiv o alla chiesa d i A quileia (la so tto sc riz io n e al co n cilio di A rles del 314) d e sig n a il suo vescovo T eodoro de c iv ita te A q u ile ie n s i, p r o v in c ia D a lm a tia e . O p p u re la sin g o lare p o ­ sizione a s s u n ta d a l vescovo F o rtu n a z ia n o al concilio di S a rd ic a del 343. O ppure a n c o ra la le tte ra c h e nel 369 B asilio d i C esarea di C ap p ad o cia rivolge al vescovo V alerian o ch ia m a n d o lo e p isc o p o s I lly r io n . La ste ssa convocazione del concilio del 381 p e r d isc u te re la cau sa di due vescovi illirici a d A quileia, alla p re se n z a dello ste sso vescovo di S irm io A nem io che p u re si firm a c iv ita tis S ir m ie n s iu m c a p u t Illy r ic i, ris u lta q u a n to m ai signi­ ficativa. O ra te n e n d o co n to che q u e sti co ag u li te rrito ria li n asco n o , p iù che da d isp o ­ sizioni ca n o n ic h e, d a fa tti esiste n zia li p o sti p e r lo p iù n e ll’e p o c a della p rim a evangelizzazione e su ccessiv am en te c o n s o lid a ti; te n en d o c o n to cioè che so lita­ m e n te è la fo n d az io n e di u n a n u o v a ch iesa d a p a r te di u n a co m u n ità d i p iù re m o ta evangelizzazione, com e cu lm in e d ella su a a ttiv ità m issio n a ria , a d e te r­ m in a re q u ella s o lid a rie tà di d o ttrin a e di se n tim e n ti, q u e lla co n su etu d in e di ra p p o rti u m a n i e c u ltu ra li (usi litu rg ic i, p re fe re n z e p a s to ra li, trad izio n i ecc.) che p o i vengono a sta b ilire il p re su p p o sto v itale d ella su c ce ssiv a elab o razio n e g iu rid ica, a p p a re co n seg u e n te c o n c lu d e re che i legam i ev id en z iati p u r sa ltu a ri­ a m en te dai d o c u m e n ti del IV 0 seco lo f ra A quileia e la P a n n o n ia e la Savia (com e co n il N o rico e la R ezia II) so n o i segni di u n a azio n e m issio n a ria irra d ia ta s i d al c e n tro c ristia n o p iù p re stig io so e vivace. M a è p o ssib ile in d iv id u a re p iù e s a tta m e n te il m o m e n to in cu i ciò p u ò essere av v en u to ? Il m o m e n to sto ric o cioè in cu i la ch iesa aq u ileiese p u ò essere s ta ta in g rad o di o rg an iz za re u n a m e to d ic a e ca p illare azione d i p ro se litism o o ltre le A lpi? C red iam o di p o te r p re c isa re a n z itu tto che ciò n o n p u ò e sse re av v en u to in e tà p re c o sta n tin ia n a . N ulla in fa tti di q u a n to co n o sciam o su l cristian e sim o aq u ileiese p rim itiv o p u ò g iu stific a re in q u ell’e p o c a u n a sim ile c a p a c ità o rg a ­ nizzativa. E ciò n o n solo p e rc h è i p rim i d o c u m e n ti n o n risa lg o n o o ltre il 314, m a a n c h e p e r la rag io n e c h e q u a n to p o ssiam o ip o tiz z a re su lla c o m u n ità c ri­ s tia n a locale in ep o c a p re c o s ta n tin ia n a , c o n fe rm a a m p ia m e n te la convinzione ch e e ssa c o s titu is s e a llo ra u n fe n o m e n o q u asi e sc lu siv a m e n te citta d in o . A p a r te il fa tto ch e, al di fu o ri di A q u ileia, in tu tto il v icin o te rr ito r io friu lan o , n o n e s iste a lc u n a tra c c ia ch e p o ssa fa rc i s o s p e tta re u n a p re se n z a c ris tia n a a n ­ te rio re al IV 0 secolo,7 n o n v a s o tto v a lu ta to il fa tto d el c a r a tte r e ac c e n tu a ta - m e n te co lto p re s u p p o s to d alle p rim e te stim o n ia n z e s to ric h e d ella ch ie sa locale (si p e n si ai c o n te n u ti iconologici d ei m o sa ic i te o d o ria n i). In o ltre tu tte le n o ­ tizie c ritic a m e n te a c c e rta te su i m a r tir i aq u ileiesi ( tu tti d e ll’e tà di D iocleziano) e la esig u ità d eg li e p isc o p a ti r e g is tra ti a n te rio rm e n te a T eo d o ro te stim o n ia n o d ella irrile v a n z a sociale ch e il c ristia n e sim o m o s tra di a v e re n ella s te ssa c ittà fin o a lla fin e d el I I I 0 secolo. L ’a ssen z a d i u n a a ttiv ità m is sio n a ria o rg a n iz z a ta de p a r te di A quileia in e tà p re c o s ta n tin ia n a n o n sig n ifica n e c e s sa ria m e n te a sse n z a d i v ita c ris tia n a n el te rrito rio slo v en o . Al c o n tra rio la p re se n z a e l’o p e ra d e l vescovo V itto rin o a P etovio, m a rtiriz z a to in q u ella c ittà n e l 304, d u ra n te la p erse c u z io n e di D io­ cleziano, n e so n o la p alese sm e n tita . P en sia m o an zi c h e p e r sp o n ta n e a d ila ­ ta z io n e il c ris tia n e s im o si sia p ro p a g a to già n el co rso d el I I I 0 secolo n ella S lovenia, ris a le n d o s o p r a ttu tto d a O rie n te a ttra v e rs o S irm io e le v allate d el D an u b io , d e lla S av a e d ella D rava. L a p o ca cognizione d el la tin o ris p e tto al greco di V itto rin o (di cui ci è te s tim o n e G irolam o) so n o u n n o tev o le indizio c irc a la su a e s tra z io n e c u ltu ra le .8 A q u e sto p r o p o s ito è p e rò o p p o rtu n o n o ta re c h e se V itto rin o al su o te m p o ra p p re s e n ta u n a p re se n z a c ris tia n a n e lla S lovenia, a n te rio re e d iv e rsa d a q u ella aq u ileiese, n e l co rso del IV ° secolo V itto rin o , il su o p e n s ie ro e la su a o p e ra vengono p r e s to a s sim ila ti d a lla tra d iz io n e aq u ileiese. A p a r te il poco lu sin g h iero a p p re z z a m e n to d i G iro lam o , re c e n ti sc o p e rte h a n n o d im o s tra to che gli s c ritti del vescovo d i P eto v io e ra n o c o n o sc iu ti d a C rom azio che lo c ita n ei su o i s c ritti.9 È p ro b a b ile an z i che le o p e re di V itto rin o sia n o e n tra te n e l c irc u ito della p a ­ tro lo g ia o c c id e n ta le p e r il tra m ite di A quileia. A ciò si d o v re b b e ro sia la fo r­ tu n a le tte ra ria di V itto rin o sia le in fa u s te vicen d e delle su e o p ere, d isp e rse — com e q u elle d i C rom azio — dagli e v e n ti ca la m ito si che c o lp iro n o A quileia tr a il V I0 e l’V IIIo secolo. L a v ita lità e l’a ttiv ism o della c h ie sa d ’ A quileia nelle m u ta te condizioni p o ­ litic h e se g u ite a ll’av v en to di C o sta n tin o sono invece le p re m e sse in d is p e n sa ­ bili e o ttim a li p e r lo sv ilu p p o di u n a o rg a n ic a a ttiv ità m issio n a ria . L a v iv a cità d e lla c o m u n ità c ris tia n a aq u ileiese è a m p ia m e n te d o c u m e n ta ta a p a r tire d a l seco n d o d ecen n io del IV ° secolo. A p p en a u s c ita d a lla g ra n d e p ro v a della p e rse c u z io n e dioclezianea, e s sa si a n im a a ll’im p ro v v iso s o tto la g u id a d el vescovo T eo d o ro , il rea liz z a to re d e l g ra n d e co m p lesso e p isco p a le, co n le d u e au le p a ra lle le , il b a ttis te r o ed i m e ra v ig lio si m o sa ic i p a v im e n ta li. N essu n in d i­ zio esp lic ito ci è o ffe rto a n c o ra d a lle fo n ti c o n te m p o ra n e e su u n a su a ev e n tu a le a ttiv ità m is s io n a ria ; n o n d im e n o p o ssia m o p e n s a re c h e già allo ra i ch ierici aq u ileiesi a b b ia n o o rg an iz za to l'evangelizzazione e l’o rg an izzazio n e d ei ru s tic i d ell’im m e d ia to e n tro te rra . I m o sa ic i d e ll’au la m e rid io n a le te o d o ria n a con le lo ro ic o n o g ra fie sim b o lich e d el m a re , d ella pesca, dei p e s c a to ri, della b a rc a e dei p esci (com e h a d im o s tra to il L em arié),1 0 sono u n a te stim o n ia n z a dello spi­ rito m issio n a rio ch e an im av a la ch ie sa d i T eodoro. P ossiam o a n c h e p e n sa re che le c o rre n ti ev an g elizzatrici, sp o n ta n e e e d organizzate, si m u o v e ssero lungo le di­ re ttric i della r e te v ia ria che d a A q u ileia si ram ific av a a v en tag lio v erso tu tto T e n tro te rra . E q u elle s tra d e rag g iu n g ev an o n o n solo la V enezia, la R ezia ed il N orico, m a a n c h e la P an n o n ia, la S avia, lT stria . N on a c a so le p rim e tracce d o c u m e n ta te d i p rese n ze c ristia n e fu o ri A quileia ap p a io n o p ro p rio lungo quel­ le s tra d e (S. C an zian d ’Isonzo, S alcano, F o ru m Iulii, Iu liu m C arn icu m , C oncor­ dia ecc.). F u p ro p rio grazie a q u e s ta p rim a evangelizzaione (ra lle n ta ta d alla crisi p o litico relig io sa in s o rta do p o la m o r te di C o stan tin o e ch e eb b e A quileia spesso p e r e p ic e n tro : g u e rra tr a C o sta n tin o I I 0 e C o stan te, d isp u te arian e, p o litica a u to rita r ia di C ostanzo) ch e v erso la m e tà del IV 0 secolo g ran p a rte della p o p o la zio n e ce ltica ro m a n iz z a ta del F riu li d o v ette a v e r a d e rito al cri­ stian esim o , se F o n tu n azian o (342— 368) se n tì la n e c essità d i sc riv e re p e r loro u n co m m en to a i V angeli n el s e r m o r u s tic u s d a lo ro p a rla to . M a fo rse l ’in izio di u n a m e to d ic a a ttiv ità m issio n a ria in tu tto il te rrito rio c irc o sta n te e d o ltre le A lpi fin v e rso le are e c e n tro d a n u b ia n e coincise con l'ep isco p a to di V ale rian o (371— 388). U om o q u esti di v asta c u ltu ra , di ricc a spi­ ritu a lità e di g ra n d e c a p a c ità o rg an izzativ a, diede v ita a q u e l cenacolo di cle­ rici a q u ile ie n s e s d i cui G irolam o (che vi tra sc o rse alcuni an n i) esaltò la scienza, la p ie tà e l’in tra p re n d e n z a ; i fini d i q u e lla istitu z io n e non e ra n o solo di p re p a ­ ra re m in istri c o lti e d o rto d o ssi p e r la c h ie sa locale, m a a n c h e d i fo rn ire m issio ­ n a ri e vescovi p re p a ra ti p e r le n u o v e chiese che a n d a v an o co stitu e n d o si. Si h a n o tiz ia in fa tti ch e d a q u ella a c c o lta di in d u b b ie p e rs o n a lità u sc ì u n a sch iera di m issio n a ri e d i vescovi ch e si s p a rs e ro fin nelle regioni p iù lo n ta n e d e ll'Ita lia se tte n trio n a le e d ella R ezia, m a a n c h e d el N orico, della P a n n o n ia e della Savia, in lo c a lità n o te e d ig n o te.1 1 Il concilio d el 381 si svolgeva, d u n q u e , a dieci a n n i dall’in izio d ell’ep isco p ato di q u e sto eccezio n ale vescovo aq u ileiese , q u an d o egli o rm a i p o te v a cogliere i fru tti m a tu ri d e lla su a in tre p id a in iz ia tiv a m issio n aria . N u lla di p iù verosim ile p erciò, ch e a n c h e M a s s im o d i E m o n a (assiem e a d E lio d o ro d i A itino) p o tesse essere u n a d elle p e rso n a lità u sc ite d a l m o n a s te r iu m a q u ile ie n s e e che la sua co rd iale a d e sio n e a lla lin ea di rig o ro s a o rto d o ssia n icen a p e rse g u ita d a Va­ le rian o n o n fo sse ch e la te stim o n ia n z a di u n a lu n g a c o n su e tu d in e id eale e p e r­ sonale. Del re sto la sin to n ia id eale che leg av a allo ra A quileia e d E m o n a è co n fe r­ m a ta an c h e d a lle p a ro le di u n co m u n e am ico ed e s tim a to re , G irolam o. Le sue le tte re X I e X II alle v erg in i di E m o n a e d al m onaco A n to n io fan n o rivivere l’im m ag in e di c e n ac o li di s p iritu a lità d i suggestiva im p ro n ta a q u ileiese .1 2 L’o p e ra in tr a p re s a dal vescovo V ale ria n o fu c o n tin u a ta e d in te n sific a ta dal suo su c ce sso re , C rom azio (388— 408), «il p iù sa n to ed il p iù sa p ie n te dei ve­ scovi» (G irolam o), la fig u ra p iù e m in e n te esp re ssa n e ll’ A n tic h ità d alla co m u n ità c ristia n a aq u ileiese. Il L em arié (che h a p u b b lic a to nelle S o u r c e s C h r é tie n n e s i du e volum i d i o m elie del vescovo C ro m azio d a lu i sc o p erte) ric o rd a i c o n ta tti s tr e tti ch e C rom azio in tra tte n e v a co n i m issio n a ri aq u ileiesi s p a rs i nelle regioni a lp in e e la s u a fre q u e n te c o rrisp o n d e n z a co n essi, d i cui è r im a s ta tra c c ia n elle fo n ti m a c h e p u r tro p p o è a n d a ta in te ra m e n te p e rd u ta .1 3 N el q u a d ro d ell’a ttiv ità o rg an iz za tiv a d i C rom azio s ’in se rì l’e re zio n e di n u o v e se d i vescovili, com e q u el­ la, ed esem p io , d i C o n co rd ia n el 390 ( a tte s ta ta d alla o m e lia p ro n u n z ia ta in q u ell’o ccasio n e), e, p ro b a b ilm e n te , d i Iu liu m C arn icu m , d i T erg este e di a ltre di cu i n o n è r im a s ta m em o ria. C osì, v e rso l’an n o 400, u n g ra n n u m e ro di d io ­ cesi, s p a rse in tu tto il te rrito rio d e lla V en e tia e t H is tria , d ella R a e tia II, d ei d u e N orici, d e lla S avia e d ella P a n n o n ia , rico n o sc ev a n o A q u ileia com e m a d re della lo ro fed e . 3. Rapporti fra Aquileia e la Slovenia nel V° secolo A lTinizio d el V° secolo si c o s titu isc e a n c h e di d iritto la g iu risd iz io n e m etro- p o litic a del v esco v o di A quileia.1 4 L a c ittà a d ria tic a è in ciò fa v o rita , o ltre che d a ll’a lto p re stig io e d alla c re sc e n te a u to r ità c o n so lid a ti d a C rom azio, d a l decli­ no d ella se d e m ila n e se do p o la m o rte di A m brogio (397) e d al fa tto che la c ittà d iv en n e te m p o ra n e a re sid e n z a im p e ria le (G alla P lac id ia vi risie d e v erso il 425). V e ra m e n te i p rim i d o c u m en ti e sp lic iti risalg o n o al 442. S i t r a t ta di d u e le tte ­ re del p a p a L eo n e M agno in v iate, la p r im a al vescovo d i A q u ileia Ia n u a rio (?) e la se co n d a a l vescovo di A itino S e ttim o . N ella p rim a l ’in te sta z io n e re c ita : A d m e tr o p o lit a n u m e p is c o p u m V en e tia e -, e n el co rso d ella le tte r a il p a p a p re sc riv e al vescovo d i co n g re g a re u n s y n o d u m p r o v in c ia liu m s a c e r d o tu m , in m o d o ch e ogni re sto d i p elag ia n esim o sia to lto d a lla su a p r o v in c ia . N ella se co n d a p e r d u e v o lte il vescovo a q u ileiese è d e fin ito m e tr o p o lita n u m e p is c o p u m p r o v in c ia e V e n e tia e . A nche p re c e d e n te m e n te a q u e sti d o c u m e n ti p e rò si p o s s o n o tro v a re e sp re s­ sioni che im p lic ita m e n te d esig n an o l’a u to rità m e tro p o litic a del vescovo a q u i­ leiese : com e le e sp re ssio n i u s a te d a S. P ie r C risologo n e i rig u a rd i del vescovo A delfo nel S e r m o 136 o p p u re q u elle d ella le tte ra in v ia ta n e l 431 d a T eo d o reto di C iro ai v esco v i d e ll’O ccidente. A lTinizio d el V° secolo d u n q u e v ie n e u ffic ia lm e n te e r e tta la m e tro p o li eccle­ sia stic a di A q u ileia. Alle ste sse co n c lu sio n i giungono s tu d io s i com e lo Schm i- d in g er, il P a la n q u e , il S ydow e lo S to c k m e ie r ch e è fo rs e lo stu d io so che h a tr a tta to co n m a g g io r im p eg n o il p ro b le m a , con p a rtic o la re rig u a rd o a ll’«Alpen- D o n au rau m » .1 5 P iù in te re s s a n te c o m u n q u e è c e rc a re di p re c isa re l'a m b ito te rrito ria le ch e alTinizio d el V ° secolo v en n e a c o s titu ire la p ro v in cia e c c le sia stic a di A quileia, s o p r a ttu tto a l di là delle A lpi ( d a to ch e n o n p e rsis to n o d u b b i c irc a il te rrito rio della V e n e tia e t H istria ). P u rtro p p o , n o n o s ta n te che il p a tr ia r c a O rso p o te sse a ffe rm a re , nell'811 in u n a le tte ra a ll’im p e ra to re C arlo, c h e egli e ra in g rad o d i d im o s tra re co n sin o - dalia g e s ta , r is a le n ti a ll’e p o c a a n te rio re a ll’in v asio n e lo n g o b a rd a , i su o i d ir itti m e tro p o litic i su tu tt a la p r o v in c ia d e lla C a ra n ta n ia , d o b b ia m o sc en d e re o ltre il 568 p e r tro v a re d o c u m e n ti esp lic iti su ll’e ste n sio n e g eo g ra fic a d ella m e tro p o li aquileiese. E ssi so n o tr e : la lis ta d e i vescovi p a rte c ip a n ti al concilio d i G rado del 579, la lis ta d ei vescovi p a rte c ip a n ti al concilio p ro v in c ia le di M arano del 590 e la le tte r a in v ia ta dai vescovi c o n p ro v in c iali all’im p e ra to re M aurizio n e l 591. D a q u e sti a tti ris u lta ch e a llo ra le sedi su ffrag a n ee d i A quileia era n o le se g u e n ti: n e lla V e n e tia : Asolo, A itin o , B elluno, C on co rd ia, F eltre, Zuglio, O derzo, P adova, T reviso, T re n to , V ero n a, V icenza; n e ll’H is tr ia : C issa (Ro- vigno?), P aren zo , P ola, T rie ste ; n e lla R a e tia I I : S ab io n a (S ä b e n ); nel N o r ic u m : A guntum , C eleia, T ib u rn ia, V iru n u m ; n e lla P a n n o n ia I : S c a ra b a n tia (S o p ro n ); nella S a v ia : E m o n a (L ubiana). Le d u e sed i vescovili della S lovenia n o te a lla fin e del V I0 secolo (C eleia ed E m ona) a p p a rte n e v a n o d u n q u e co n tu tte le a ltre sed i d elle reg io n i ce n tro da­ n u b ia n e alla g iu risd iz io n e m e tro p o litic a di A quileia. M a d a q u a n d o ? È n o s tra fe rm a convizione che la d ilatazio n e g iu risd iz io n a le a tte s ta ta dai d o cu m en ti d el V° secolo p e rp e tu a u n a re a ltà c o n so lid a tasi g ià a ll’ inizio del se­ colo p re c e d e n te , a ll’epoca cioè del m a g g io r d in am ism o d e lla ch iesa aquileiese. N on è p e n sa b ile in fa tti che u n a co sì v a sta u n ità , che p re su p p o n e u n c e n tro eccezio n alm en te v ita le e p restig io so , si sia fo rm a ta dopo la m e tà del V I0 secolo, q u an d o A quileia, o rm a i d u ra m e n te p ro v a ta dalle rip e tu te in v asio n i, d ila n ia ta d a p ro fo n d i d iss id i in te rn i e poi d a llo scism a, an d a v a p e rd e n d o ogni slancio di co n q u ista. In o ltre , se b e n si co n sid e ra q u e s ta sin g o lare u n ità te rr ito r ia le (p o sta a ca­ vallo delle A lpi O rien ta li e c o m p re n d e n te te rr ito r i così lo n ta n i e d iv ersi tr a loro), essa ci riv e la c h ia ra m e n te l’im p ro n ta di circ o sta n ze sto ric h e av v eratesi p ro p rio a ll’inizio d el V° secolo. In fa tti, d o p o il 378, il lim e s d a n u b ia n o n o n riesc e p iù a c o n te n e re l’o n d a b a rb a ric a che tu m u ltu o sa m e n te in c a lz a d al co n fin e retico a lla D acia : in quello an n o è d e fin itiv a m e n te p e rd u ta la V a le ria ; tr a il 395 ed il 400 S a rm a ti, V andali, U nni p iù volte d e v a sta n o la reg io n e p a n n o n ic a ; n el 402 tu tto l’O ccidente vive la d u ra e sp erien z e alarician a , m e n tre a ltr i popoli si p re p a ra n o a g e tta rsi sulle vecchie s tra d e c o n so la ri v erso la V enezia e l’Italia. F u in ta li fra n g en ti che le tre reg io n i d ella D alm azia, della P a n n o n ia I, dei d u e N o rici e della R ezia II fu ro n o riu n ite n e lle m a n i di u n u n ic o g o v ern a to re m ilita re (e fu l’u ltim o v asto p ro v v ed im en to m ira n te a salv are a ll’im p e ro quelle re g io n i).1 8 In o ltre , defini­ tiv a m e n te c o m p ro m e ssa la p o sizio n e di S irm io, l’an tic a m e tro p o li p an n o n ica (ch e fin irà b e n p re s to d is tru tta d ag li U nni nel 422, q u a n d o vi m o rirà fra le m a ce rie lo ste sso su o vescovo), è n a tu ra le p e n s a re che a n c h e le su p e rstiti c o m u n ità c ris tia n e di quelle regioni, p re s s a te d a o rie n te d a così g ravi m inacce, g u a rd a sse ro co n sim p a tia e sp e ra n za v e rso o ccid en te, verso A quileia. Le fo n ti le tte ra rie c o n te m p o ra n e e ci p a rla n o in fa tti n o n solo di p ro fu g h i che d a lla P a n n o n ia rag giungono A quileia, m a a n c h e di fe d e li ch e giungono in F riu li p o rta n d o d alle lo ro sedi le re liq u ie dei m a rtiri.1 7 T u tto ciò ci p o r ta a c o n c lu d e re ch e l’e ste n d e rsi della g iu risd iz io n e m etro- p o litica del vescovo di A quileia n e lle reg io n i d ’O ltralp e, e q u in d i an ch e nel te rrito rio d ell’a ttu a le S lovenia, av v e n n e fin d all’ inizào del V ° secolo, com u n q u e n o n d o p o l’in v a sio n e a ttila n a del 452. E q u e sta im m en sa u n ità a m m in istra tiv a ecclesiastica, re a liz z a ta n e ll’A n tic h ità d a A quileia, re s is te tte , n o n o sta n te le in n u m e rev o li d iffic o ltà so p ra g g iu n te n e i secoli seguenti, fin o alle soglie del V II0 secolo. U na c o n tro p ro v a di q u a n to stia m o dicendo è in d u b b ia m e n te fo rn ita dalle sc o p e rte arc h eo lo g ic h e e ffe ttu a te in tu tto il te rrito rio in q u estio n e . P er la Slo- venia, in p a rtic o la re , p e re n to rie so n o r is u lta te le re c e n tis sim e sc o p e rte di co m ­ p lessi a rc h ite tto n ic i p a le o c ristia n i.1 8 Mi rife risc o ev id e n te m e n te , o ltr e agli scavi di C elje e d i R ifn ik (già in p a r te n o ti m a a lq u a n to p ro b lem atic i), a l b a ttis te r o di E m o n a e, s o p ra ttu tto , ai co m p lessi b a s ilic a li m e ssi in luce a V ra n je e a K u č a r, rife rib ili il p rim o a lla fin e d el IV 0 seco lo e d i rim a n e n ti a lla p rim a m e tà d el V°, e p e rc iò agevol­ m e n te in se rib ili n e l m o m e n to sto ric o so p ra d e sc ritto . S ia i d a ti te c n ic i, sia i c a r a tte r i tip o lo g ici di q u e ste c o s tru z io n i d en u n c ia n o senza p o s s ib ilità di d u b b io la lo ro m a tric e aq u ileiese. S en za a d d e n tra rc i in u n a m in u z io sa a n a lisi dei m a n u fa tti, b a s te r à ric o rd a re a c o n fe rm a : la te cn ic a, lo stile e le e p ig ra fi dei m o sa ic i p a v im e n ta li d el b a ttis te r o d i E m o n a , e, p e r V ra n je , la d isp o sizio n e ic o n o g ra fic a d elle au le a b b in a te , il ra p p o rto in p ia n ta dei v a ri o rg a n ism i, la in c o n fo n d ib ile artic o la z io n e del p re s b ite rio con il b an c o se m ic irc o la re , la c a tte d ra , il b e m a e l'a lta re , la p ia n ta esa g o n a le del b a ttis te r o ecc. U n a co sì s p ic c a ta c a ra tte riz z a z io n e tip o lo g ica, p u r n e lla v a rie tà delle e sp e ­ rien z e a rc h ite tto n ic h e locali, è o v v ia m e n te il f r u tto del f o rte legam e ideale, li­ tu rg ic o e c u ltu r a le che u n iv a i n u c le i p e rife ric i a l c e n tro m e tro p o lita n o , vivace e la b o ra to re d i m o d elli. 4. Rapporti fra Aquileia e la Slovenia nel V I0 secolo La s to ria d el V I0 secolo in S lo v en ia, c o p e rta in g e n e re d a fitta o sc u rità , d i­ v e n ta q u a si im p e n e tra b ile p e r q u a n to rig u a rd a le v ic en d e ec clesia stich e e d i r a p p o r ti c o n la se d e aq u ileiese. L ’u n ic o e v e n to su ffic ie n te m e n te d o c u m e n ta to è la s o lid a rie tà teo lo g ica e d isc ip lin a re c h e s tre tta m e n te legò, a lla fin e del secolo, le ch iese di E m o n a e d i C eleia al m e tro p o lita (che o ra h a a s s u n to il tito lo di P a tria rc a ), in o ccasio n e del c o s id d e tto sc ism a dei tr e C ap ito li.1 9 L a p a rte c ip a z io n e dei vescovi P a triz io di E m o n a e G io v an n i di Celeia assiem e a L eo n ian o d i T ib u rn ia , A ronne d i A gunto, M a te m in o d i S ab io n a , M assenzio d i Z uglio, V igilio d i S c a ra b a n z ia (p e r ric o rd a re solo i vescovi delle reg io n i d elle Alpi O rie n ta li) a l sin o d o di G rad o in d e tto d al p a tria r c a E lia n e l 579, in o cc asio n e d ella d ed ic a z io n e d ella n u o v a c a tte d ra le in o n o re di S. E u fe m ia , la m a rtire d i C alcedonia, ci svela (p er u n m o m e n to ) tu tto u n c o n te sto c u ltu ra le tra d iz io n a le ed u m a n o a n c o ra v ita le di e s tre m o in te re sse . L a fe d e ltà delle chiese ( s tr e tte a tto r n o al lo ro m e tro p o lita ) alla fe d e tr in ita r ia e c risto lo g ic a p ro c la m a ta al concilio e c u m e n ic o di C alcedonia e n e i tr e p re c e d e n ti co n c ili di N icea, C o stan ­ tin o p o li e d E fe so , la d en u n c ia d ei c e d im e n ti e dei c o m p ro m e ssi del p o n te fic e ro m an o , l’u rg e n z a di u n a se m p re p iù s tr e tta c o m u n io n e f r a le c o m u n ità a tte r ­ rite d alle a g g re ssio n i che d a ogni p a r te an d a v a n o sg re to la n d o i vecchi o rd in a ­ m e n ti p o litic i, eco n o m ici e so ciali, e c o n se g u e n te m e n te a n c h e ecclesiastici, fu ro n o i te m i ch e d ra m m a tic a m e n te a n im a ro n o q u e ll’assise . A n co ra n e l 590 la p re se n z a d ei vescovi P atriz io di E m o n a e G iovanni di Ce­ leia a l b u rra s c o s o concilio d i M a ra n o è la p ro v a dei p ro fo n d i vincoli che le g a­ v an o q u ei v esco v i a d A quileia. Gli a tti e le le tte re d i q u e s to sin o d o riv elan o p e rò a n c h e q u a n to la situ az io n e si sia o rm a i d e te rio ra ta . G li a c c e n n i e le allu sio n i ai p o ssib ili sv ilu p p i p o litici p ro v o c a ti d alle decisioni del sin o d o d an n o la m isu ra del tu rb a m e n to e della e s a sp e ra ta co n citazio n e degli anim i. O rm ai tu tta l’orga­ nizzazione m e tro p o litic a d ’O tralp e è g rav e m en te d isse sta ta . T riste m e n te p ro fe ­ tico è l’a m m o n im e n to che i vescovi rivolgono n ella lo ro le tte r a del 591 all’im p e­ ra to re M a u riz io : »[M a] se n o n v ien to lto su b ito , p e r c o m a n d o v ostro, qu esto tu rb a m e n to e q u e s ta violenza, q u a n d o m o rrà q u alcu n o di noi, n essu n o del popolo n o s tro si p re s e n te rà p iù a lla ch iesa di A quileia p e r ch ied e re la consa­ crazione . . . e co sì si d isso lv erà la m e tro p o li d ’ A quileia c o s titu ita nel v o stro im pero, p e r m ezzo della quale, s o tto la p ro tez io n e di D io, d o m in ate an co ra sulle chiese ch e si tro v an o nelle m a n i dei b a r b a r i. . ,»2 0 D opo q u e s te n o tiz ie u n solo c e n n o : n el 599 il vescovo G iovanni fugge dalla P an n o n ia e si rifu g ia con i suoi fe d e li n e l castello di N oves, su lla co sta adria- tica.2 1 È l’u ltim o b a g lio re di u n ’e tà d e fin itiv a m e n te tra m o n ta ta ! 1 M. Miklavčič, H erm agenes — H er­ m agoras. U tem e ljitev novih lekcij za sp o m in sv. H erm o g en a ...: Zbornik raz­ prav teol. F akultete (1962) 363 ss. Si veda però, p er una più attenta valutazione critica, anche: P. Paschini, Le fa si di una leggenda aquileiese: Rivista di sto ria della chiesa in Ita lia 8, 2 (1954) 161—184. 2 J. D. Mansi, S a cro ru m C onciliorum nova et a m p lissim a collectio IIP (rist. Graz 1960) 599; C. J. Hefele-H. Leclercq, H istoire des C onciles IP (Paris 1907) 49 ss; P. Paschini, S to ria de F riuli P (Udine 1953) 54—57. 3 Cfr. M. M eslin, Les A riens d ’ Occi- dent 335— 430 (P aris 1967). 4 J. R. Palanque, Le m etro p o li eccle­ siastiche alla fin e del IV 0 secolo: S toria della Chiesa I I P (Torino 1961) 543—604. 5 G. C. Menis, L e g iurisdizioni m etro- p olitiche di A q u ileia e di M ilano n e ll’ A n tichità: Aquileia e Milano. A ntichità Alto A driatiche IV» (Udine 1973) 271— 294. 6 Cfr. il volum e X II delle: A n tich ità A lto A driatiche. A quileia e l’O riente M e­ d iterraneo (Udine 1977). 7 G. C. Menis, L a d iffu sio n e del Cri­ stia n esim o nel territo rio friulano in epoca paleocristiana: Atti del III Con­ gresso Naz. di Archeologia cristiana (T ri­ este 1974) 49—61. 8 Cfr. J. Q uasten, Patrologia (Torino 1967) 635—637. 9 J. Lem arié, C hrom ace d ’ Aquilée. Ser­ m o n s IP (Paris 1971) 270. 1 0 J. Lemarié, S y m b o lism e de la m e r ...: Aquileia e l’ Alto Adriatico P (Udine 1972) 141—152. 1 1 A. Scholz, Il « S em in a riu m aquilei- ense»: M emorie S toriche Forogiuliesi 50 (1970) 5—106. 4 2 PL 22, 344—346. 1 3 J. Lem arié, o. c. 46. 1 4 P. Paschini, o. c. 69—73; G. C. Me­ nis, I co n fin i del P atriarcato d ’ Aquileia: Trieste (Udine 1964) 30—37. 1 5 P. Stockm eier, D ie sp ä ta n tike Kir- chen-O rganisation d es Alpen-Donaurau- m es im L ich t d e r literarischen und archäologischen Z eu g n isse (München 1963). 1 6 Zosimo, H isto ria nova V», 46, 5; S. Mazzarino, S tilico n e (Rom a 1942) 140 ss. 1 7 R. Egger, D er heilige H erm agoras (K lagenfurt 1948) 55 ss. 1 8 G. C. Menis, L a basilica paleocristi­ ana nelle regioni della A lpi O rientali: Aquileia e l’ arco alpino orientale. Anti­ chità Alto A driatiche IX» (Udine 1976) 375—420. 1 9 J. D. Mansi, Sacr. C on d ì, cit. IX», 923; Paulus Diac., H isto ria Langobardo- ru m 3, 26; P. Paschini, o. c. 93—95. 2 9 Ibid. X, 463. 2 4 Ibid. X, 118. CERKVENI ODNOSI MED AKVILEJO IN SLOVENIJO V STAROKRŠČANSKEM OBDOBJU P o vze te k L Uvodno. A vtor (ki posveča štu d ijo spom inu p ro feso rja M iklavčiča) si je zasta­ vil nalogo, o risati evangelizacijo Slovenije, predložiti vse, k a r nam o njej povedo literarn i in arheološki viri, dalje, po d ati oris cerkvene organizacije te r pregled juri- dičnih in k u ltu rn ih vezi m ed lokalnim i cerkvam i ozirom a cerkvenim i področji te r ja ­ dransko m etropolo za obdobje od konca 3. stoletja, ko se dajo dokazovati sledi krščanstva n a Slovenskem , do zatona antike, konec 6. stoletja. 2. Odnosi med Akvilejo in Slovenijo v 4. stoletju. Ob dejstvu, da se je em onski škof M axim us leta 381 skupaj z 31 drugim i škofi udeležil cerkvenega zbora — n a­ perjenega p ro ti P aladiju iz R atiarije in S ekundijanu iz M urse, k er sta zapadla aria- nizm u — ki ga je n a pobudo sv. A m broža sklical in vodil akvilejski prim as V alerijan, postavi avtor vp rašan je jurisdikcije Akvileje kot cerkvene m etropole. Če ni nepo­ srednih podatkov, sta v tem pogledu odločilni dve dejstvi, nam reč, kdo im enuje in posvečuje škofe te r kdo predseduje naddiocezanskim cerkvenim zborom. Akvilejski škof V alerijan je predsedoval im enovanem u zboru, izpričano p a je tudi, da je posve­ čeval. A kvilejska škofija je torej okrog leta 380 že bila m etropolitanska. Drugo v p ra­ šanje je, če se je n jena oblast raztezala do Emone. Ob tem opozarja avtor najprej na značilnost — neposrednih dokazov n i — d a se je akvilejski škof v aktih koncila v Arlesu leta 314 podpisal s p ristavkom de civita te A q u ile ien si provincia D alm atiae; analogno Bazilij iz Cezareje v K apadociji v pism u n a akvilejskega škofa govori o njem kot »episkopos Illyriòn« (leta 369). To kaže, d a so m u pripisovali naddiece- zansko kom petenco. Dalje opozarja av to r n a logično predpostavko, da so bile m lado ustanovljene cerkve odvisne od evangelizacijskega centra, tak o historično kot litu r­ gično te r po cerkveni trad iciji in po p asto raln ih posebnostih. D ejstvo je tudi, da je Akvileja k u ltu rn o in politično od nekdaj obvladovala ves vzhodnoalpski prostor. M orda se je šele kasneje izoblikovala juridično utem eljitev njene m etropolitan­ ske cerkvene oblasti. Kdaj bi se to bilo zgodilo, ni jasno. A vtor odklanja m ožnost, da v predkonstantinskem obdobju. Tedaj je krščanstvo dokazljivo sicer v m estu sam em , ne p a še po furlanskem p ro sto ru . O kakem m isijonarskem delovanju tedaj ne m orem o govoriti. Seveda to ne izključuje obstoj ozirom a infiltracijo krščanstva na Slovenskem že v tem obdobju in preje. Ne sm em o pozabiti, da je bil V iktorin, cerkveni pisec in učitelj, m učen kot škof v Poetovioni že leta 304. Prejkone je krščan­ stvo prispelo tja z vzhoda, saj je znano, da je V iktorinu grščina tekla bolje od latin ­ ščine. V endar je akvilejska trad icija njegova dela takoj asim ilirala. Nedavno so štu ­ dije celò pokazale, da jih je dobro poznal in uporabljal akvilejski škof in pisec, Va- lerijanov n aslednik K rom acij (388—408). Avtor v n ad aljn jem pokaže na razvoj, ki ga je krščanstvo doživelo v Akvileji po dioklecijanskem p reganjanju — predvsem na izgradnjo velikega episkopalnega kom ­ pleksa s k ated ralo pod škofom Teodorjem , začetek m isijo n arjen ja po podeželju (prve sledove krščanstva poznam o iz tega časa v Škocjanu ob Soči, v Solkanu, v Čedadu, v m e stu Zuglio, Concordia itd.). Škof F o rtu n atijan (342—368) je že začutil potrebo, n ap isati za ljudstvo k o m en tar k evangelijem v se rm o ru sticu s, ki so ga govorili dom ačini. Za časa zgoraj om enjenega predsednika akvilejskega koncila leta 381 je v Akvileji izpričana tudi odlična cerkvena šola (k jer so delovali m ed d ru ­ gimi K rom acij, Rufin, H ijeronim , H eliodor). Njej je utegnil p rip ad ati tu d i M aksim em onski, n a k a r bi kazala posebej njegova rigorozna nicenska ortodoksnost. M ladi so se razkropili, delovali na raznih toriščih, tudi m isijonarsko po podeželju. Na po­ vezavo m ed Akvilejo in Em ono kažeta še obe ohranjeni H ijeronim ovi pism i em on­ skim vernikom . V času K rom acijevega škofovanja so v glavnem obstajale že vse vzhodnoalpske škofije kot tudi benečansko-furlanske. Vse so priznavale Akvilejo za m etropolo. 3. Odnosi med Akvilejo in Slovenijo v 5. stoletju. V tem sto letju je juridični po­ ložaj Akvileje jasen. Med drugim je tu d i papež Leon Veliki naslavljal pism a akvi­ lejskim škofom z besedam i a d m etr o p o lita n u m ep isco p u m V enetiae. Avtor skuša ugo­ toviti obseg akvilejske cerkvene ju risd ik cije te r se p ri tem opre na vire, iz katerih se dajo posredno odčitati najzgovornejši podatki, nam reč n a seznam škofov-udele- žencev n a gradeškem cerkvenem zboru leta 579, dalje na m aranskem cerkvenem zbo­ ru leta 590 ter n a podpisnike pism a, ki so ga škofje z langobardskega terito rija leta 591 naslovili n a v lad arja M avricija v Carigradu. Ti viri pokažejo, da je akvilejska m etropolična ob last obsegala Benečijo, Istro, Retijo-Drugo, N o tran ji Norik, Savijo, Panonijo-Prvo, in sicer, kot ugotavlja avtor, že od pričetkov 5. stoletja dalje. To po­ sredno p o trju je jo tu d i arheološka o d k ritja n a Slovenskem, predvsem baptisterialni kom pleks, cerkvi n a V ranju, n a Rifniku, n a K učarju p ri Podzem lju in cerkev v Ce­ lju, ki se skladajo z gornjim i navedbam i, in tudi v kom poziciji ozirom a arhitektoniki kažejo n a tesno povezavo z m etropolo. 4. Odnosi med Akvilejo in Slovenijo v 6. stoletju. Edini viri, ki nam nudijo vpo­ gled v to obdobje, so seznami udeležencev n a akvilejskem cerkvenem zboru leta 579, na m aranskem cerkvenem zboru leta 590 in že om enjeno pism o n a vladarja M avricija. Iz njih je razvidno, da em onska in celejanska škofija delujeta do zadnjega, da sta z m etropolo duhovno in idejno povezani (tudi v shizmi Tria capitula). Zadnji poda­ tek pa nudi notica v pism u papeža G regorja Velikega, ki leta 599 om enja panonskega škofa Johannesa. Ta se je tedaj iz Panonije z verniki um aknil v Istro .