Ameriška Domovina
l.„
’ hyta- IM SPIRIT
//^;MGUAO€ OMLf
/vi' e fR I e/% m—ho
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 30, 1968
SLOVSNIAN
MORNING NSWSPAPfift
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Kako gledajo črnci na rasno vprašanje
Predsednikova komisija o civilnih izgredih je objavila Poročilo, ki kaže kako gledajo črni prebivalci mest na rasno vprašanje.
WASHINGTON, D.C. — Ko-Tiisija o civilnih izgredih, ki jo Strumbly. Pogreb bo iz Grdino-
Novi grobovi
John J. Vikovich
V nedeljo je umrl nenadno en dan potem, ko se je vrnil po dveh tednih iz St. Vincent Charity bolnišnice, 48 let stari, v Clevelandu, rojeni John J. Vikovich s 4951 Payne Avenue, samski, brat pok. Helen, pok. Josepha, Veronice Weisser (Phoenix, Ariz.), Steva in Mary
lani imenoval predsednik L. B- Johnson, je konec tedna obja-vila izid povpraševanja o rasnih °dnosil v 15 mestih naše dežele 2 velikim število črnskega prebivalstva. Iz njega je razvidno, Ja velika večina črncev ni pripravljena slediti “črnemu nacionalizmu’, da pa je vendar v Marsičem spremenila svojo sodbo.
Tako je le 14% povprašanih izjavilo, da popolnoma odobrava hazore in delo Stokely Carmi-chaela, 21% pa le delno. H. Rap Brown, ki je v svojih podvigih in zantevah še ostrejši od Carmi-chaela, uživa polno podporo 14% Jelno pa 13% povprašanih.
Nasprotno je izjavilo 91% Povprašanih, da v celoti ali vsaj bolno odobravajo stališča in napore pok. dr. M. Kinga, 62% pa jih je izjavilo podporo Royju ^ilkinsu, izvršnemu direktorju Narodne zveze za napredek bardih ljudstev (NAACP). Samo 6% povprašanih se je izjavilo za iočeno “črno državo”, 18& pov-Prašanih pa je bilo mnenja, naj bi črni lastovali in vodili vse trgovine v črnskih naseljih. V ^ključno črnskih naseljih hoče Nveti 8% povprašanih, 54% pa baje prednost mešanim naselbinam.
Velika večina povprašanih črncev je prepričana, da bi mo-ra]i biti črnci bolj ponosni na svojo preteklost in da bi moralo biti več črnskih bank in drugih Podjetij. Okoli 70% povprašanih le mnenja, naj bi črnci hodili bopovat v črnske trgovine in k črnskim obrtnikom, kjer je to le 'Togoče, 42% meni, naj bi se črn-sbi otroci učili vsaj enega črn-sboga jezika Afrike. Ta stališča Prevladujejo med mladino bolj k°t med starejšim rodom.
Istočasno je 62% povprašanih P^enja, da so črnci v zadnjih do 15 letih napravili velik ko-rak naprej; 68% onih z do 8 raz-rebov šole in 93% moških z viš-NŠolsko izobrazbo je priznalo, da N črncu mogoče “priti naprej”, Ce se dovolj potrudi.
Neko drugo povpraševanje je Ugnalo, da izgredi v črnskih P^seljih niso le stvar “peščice” jubi, ampak, da se jih udeležuje tk/ž vseh v starosti od 10 let do ^ let. Prav tako ne drži, da bi lla pri izgredih pretežno nedo-asBa mladina. Dognano je bilo. a sta bili dve tretjini med iz-Pebi prijetih moških stari 18 et in več, v veliki večini prebi-valei črnskega naselja, do 75% ^Posleni, veliko od njih v pisar-Piških in strokovnih službah. Čeprav je večina črncev izja-da je proti izgredom, je y.ePdar prepričana, da “prinašajo 1 črncem korist”.

^ -^moma sončno in toplo. NVišja temperatura okoli 75.
vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Petra ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Humphrey zopet v Watfsa
LOS ANGELES, Calif. —Podpredsednik H. H. Humphrey je prišel včeraj zopet v črnsko predmestje Watts, od koder se je moral preteklo soboto umakniti, na da bi končal tam svoj govor, ki ga je pripravil za svoje podpornike in pristaše med črnci Los Angelesa. Ko je začel namreč govoriti, so mladi črni kričači zagnali tak vik in krik, da je podpredsednik Humphrey po brezuspešnih poskusih priti do besede, dvorano zapustil.
Ta nastop črnskih zagrizencev je ostro obsodil republikanski guverner R. Reagan; primerjal ga je nastopu Hitlerjevih tolp, ki so prekričale vse nasprotnike nacizma, še predno se je temu nspelo dokopati do oblasti.
Humphrey je izjavil po svojem odhodu iz Wattsa, da mu ne bo nihče zabranil priti znova tja in tam govoriti. Včeraj jc obljubo izpolnil.
Na zborovanju mladih demokratov tu je izjavil Humphrey, da mora biti izgredov v ameri-';kih mestih konec. “Če pride zopet do njih, jih je treba streti takoj, trdo in učinkovito!” je dejal podpredsednik ZDA.
Papež zavrača umelno
onemogočanje
spočetja
V posebni okrožnici “človeško življenje” je papež Pavel VI. označil umetno preprečevanje rojstev za nasprotno katoliškemu nauku.
VATIKAN. — Včeraj je msgr. F. Lambruschini naznanil objavo nove papežke okrožnice “Človeško življenje”, v kateri je Pavel VI. v skladu z dosedanjim naukom Cerkve označil vsako uporabo umetnih sredstev za preprečevanje spočetja za grešno in nasprotno krščanskemu nauku. Prav tako nova okrožnica odločno nasprotuje vsem splavom v zvezi z “regulacijo rojstev”, zavrača sterilizacijo in vsa druga sredstva in načine, ki preprečujejo umetno spočetje in rojstvo.
Papež je razglasil svoje, stališče v okrožnici, ki je veljavna za vse katoličane. S tem je vsaj začasno končano razpravljanje o umetnem urejanju in vodenju prirastka narodov in ljudstev, ki ga nekateri priglašajo kot nujnost, če naj človeštvo ne naraste v prihodnjih stoletjih do take mere, da ne bo imelo na zemlji več dovolj hrane in drugih neob-hodnosti za življenje.
Poglavar katoliške Cerkve se je obrnil v svoji okrožnici tudi na vse poglavarje držav po vsem svetu, naj prepovedo umetno preprečevanje rojstev, ker je to v nasprotju z naravnimi in božjimi zakoni.
Svet gleda s skrbjo v Cierno
ftepuhšikance čakajo težave s črnimi pristaši
MIAMI BEACH, Ela. — Republikance čaka že prva politična težava, še predno se je konvencija začela. Stranka ima svojo organizacijo tudi v Floridi in Louisiani, Mississippiju in Tennessee. V teh državnih strankah je včlanjenih tudi nekaj črncev, so seveda brez zastopstva v delegacijah za konvencijo. Črni republikanci iz Floride in Louisiane se se že pritožili na pristojni konvencijski odbor, republikanci iz Tennesseeja in Mississippi a se pa še bodo.
V pravnotehničnem pogledu so pritožbe brez pomena, ker so bile ali bodo prepozno vložene, toda politično so pa republikansko vodstvo konvencije precejšnja nadloga. Res jih pristojni odbor lahko zavrne, ker so prepozno vložene, toda razlog bo samo porazno vplival na vse črne republikance. Republikanci bodo torej imeli s črnimi pristaši prav iste težave, kot so jih imeli demokratje pred 4 leti v Atlantic Cityju.
Z novim srcem te odlično počuti
HOUSTON, Tex. — Everett C. Thomas, 47 let, ki so mu tu 3. maja letos vsadili mesto njegovega bolnega tuje, zdravo srce, je že tako trden, da je izjavil, da pojde tekom naslednjih dni je na posel.
S svojim avtom se že kar veselo vozi “vsepovsod,” časnikarjem, ki so ga spraševali, kako se počuti, je dejal, da se “gre z ijimi merit v hoji vsak čas.”
Drago zasledovanje morilca dr. M. L. Kinga
WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden je bil Federal Bureau ol Investigation star 60 let. E. Hoover je na njegovem čelu 44 let. Tekom te dolge dobe si je nabral vrsto izkušenj in izvedel vsakovrstne naloge. Zadnja od teh je bila izsleditev morilca dr. M. L. Kinga.
Vanjo je bilo vpreženih preko 3,000 agentov FBI, ki so prepotovali preko 500,000 milj tekom dveh mesecev, dokler niso E. Rayja staknili v Londonu. Iskanje Kingovega morilca je stalo 1.5 milijona dolarjev.
Vedno več bančnih ropov
WASHINGTON, D.C. — Po poročilu FBI so začeli bančni ropi v zadnjih letih nevarno naraščati. Leta 1966 jib je bilo 1,705, leta 1967 že 2,2%, 'r prvi polovici letošnjega leta pa je število narastlo tako, da bo po sedanjih računih zneslo preko 2,550.
Posebno očiten je porast bančnih ropov v Washington, D.C. Koncem preteklega tedna jih je bilo kar 9! Vsi ti ropi so bili izvršeni v predmestjih ali pa na mestnem robu. Pri vseh je bilo uporabljeno strelno orožje. Dotlej je bilo letos v Washingtonu skupno 50 bančnih ropov, lani pa v vsem letu le 29!
V malem slovaškem mestecu Cierna eno miljo od meje Sovjetske zveze se od včeraj razgovarjajo vodniki Češkoslovaške in Sovjetske zveze o reformah in demonkratizaciji v Češkoslovaški republiki, ki so jih začeli v letošnjem januarju Dubček in tovariši. Svet čaka na odločitev: Ali bo prišlo do kompromisa ali bodo ruske čete končale demokratizacijo s silo.
CIERNA, ČSR. — Včeraj so se pripeljali sem, v malo, tiho mestece s komaj 2500 prebivalci, vodniki Sovjetske zveze in vodniki Češkoslovaške republike, da rešijo spor o demokratizaciji razmer v ČSR, ki vznemirja vse staliniste v sovjetskem bloku, posebno pa Ulbrichta v Vzhodni Nemčiji. Po običajnih pozdravih so šli v dvorano delavskega središča in kina v enonadstropni zidani stavbi, ki je od vseh strani skrbno zastražena in zavarovana. Sovjetsko zastopstvo vodi trojka Brežnjev, Kosygin in Podgorny. Z njo je še 6 drugih članov prezidija Centralnega komiteta Komunistične partije. Dva člana sta ostala doma. Prezidij Centralnega komiteta KP ČSR je navzoč v celoti. Z njim je tudi predsednik republike gen. L. Svoboda, ki je od vseh novih vodnikov ČSR Moskvi še najbolj sprejemljiv. On je namreč tekom druge svetovne vojne poveljeval češkim in slovaškim oddelkom, ki so se na vzhodni fronti borili proti nemškim armadam.
Naser na zdravljenju v Sovjetiji
KAIRO, Z AR. — Tukaj je bilo objavljeno, da je odletel predsednik Naser v Sovjetsko zvezo na zdravljenje. Tam bo ostal 2 do 3 tedne. Kakšne težave ima, ni bilo objavljeno.
Razgovori so se začeli dopoldne ob desetih in se nadaljevali do 3.45, ko so bili prekinjeni za malico. Vsaka stran je šla v svoj vlak, s katerim se je pripeljala v Cierno. Razgovori so se kasneje nadaljevali pozno v noč. Češkoslovaška p o r o č e v alska služba je izdalo kratko poročilo o razgovorih, v katerem pravi le, da sta obe strani na sestanku “izmenjali poglede in stališča”. Poročilo pravi, da se bodo razgovori nadaljevali. Sodijo, da bodo danes ali najkasneje jutri končani.
Jugoslovansko poročilo iz Moskve trdi, da so zastopniki ZSSR prinesli s seboj “minimalni program”, ki vključuje omejitev svobode češkoslovaškega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. Praga je ponovno izjavila, da na kaj takega ne bo pristala. Isto poročilo trdi, da v Moskvi upajo na za obe strani sprejemljiv kompromis. Moskva vstraja menda na zahtevi, da morajo z vseh odločilnih mest v CSR “protisocialistični elementi”, v katere Moskva nemara vključuje vse, ki so začeli reforme v CSR in te nadaljujejo.
Policija in detektivi skrbno varujejo kraj sestanka in ne pustijo v bližino nobenega za-
Kandidata Nixon in Rockefeller počivata in presojata
CLEVELANDA, O. — Nismo preveč poročali o podrobnostih dosedaje volivne kampanje, ker smo se bali, bi bi bralce le utrudili. Zato je morda dobro, da poročamo o sedanjem stanju kampanje tako, kot jo vidita oba glavna republikanska kandidata, Nixon in Rockerfeller.
Nixon in Rockefeller se strinjata le v malem številu političnih vprašanj, ki so važna za našo deželo. Ne prepirata se pa, kdo je trenutno prvi. Rockefeller prizna, da ga je Nixon pretekel v agitaciji za delegate, ne pa v agitaciji za volivce, ki se bo šele začela po konvenciji.
Nixon je seveda istega mnenja. Zato je že pretekli teden spregel in šel na oddih, da lahko mirno presodi svoje upe na zmago na konvenciji. Na prvi pogled niso slabi. Njegova okolica je naštela “najmanj” 740 delegatov, ki bodo že pri prvem glasovanju zanj, torej kar okoli 15% več,
kot jih je treba. Pri tem niso vpoštevali glasove, ki jih bo Nixon gotovo dobil, kakor hitro bodo pri glasovanjih omagali “priljubljeni sinovi”. V tem pa že tiči prva nevarnost za Nixona.
Med “priljubljenimi sinovi” sta namreč dva guvernerja, iz Ohia Rhodes in Romney iz Michigana, ki imata velik vpliv na lastne delegate, povrhu pa še velik ugled v republikanski javnosti. Oba guvernerja sta hladna politika, ki bosta cenila Nixona in Rockefellerja po tem, koliko glasov bi lahko eden ali drugi dobil pri volitvah. Ako bi se na primer vrgla na Rockefellerjevo stran, bi to pomenilo, da ne računata, da bi Nixon mogel zmagati. To bi porazno vplivalo na vse delegate, ki so se dali “preparirati”, da so za Nixona. Ti bi pri prvi priliki zapustili Nivo-novo barko in preredlali k Rockefellerju. To bi lahko pomenilo začetek konca Nixo-nove kandi dature.
Druga nevarnost, ki grozi Nixonu so pozvedovanja. Zadnja resna pozvedovanja bodo izvršena ta teden, Gallupova so že končana. Večina pozve-dovanj misli, da bi Nixon ne zmagal proti Humphrey] u in le morebiti proti McCarthyju. Pozvedovalni uradi so postali zadnje čase zelo previdni. So se dostikarat urezali, ker so jim nepredvideni dogodki prekrižali vse račune. Zato so njihova napovedovanja konservativna in sila previdna. Vse to seveda ne gre v korist Nixonu, ki o njem svet še ni pozabil, da je 1. 1960 pogorel, akoravno je takrat užival podporo bivšega predsednika Eisenhowerja. Iz previdnosti si je Nixon to podporo zagotovil že pred konvencijo, kar so vsi smatrali kot korak izredne previdnosti.
Nixon torej vkljub svojim napovedanim 740 glasovom še ni izvoljen. Ako ne bo pri prvem glasovanju, utegne hitro priti v hudo krizo in morda celo v poraz.
Rockefellerju se otepa njegovo omahovanje v začetku kampanje. Je napovedal kandidaturo, jo odpovedal, pa zopet kandidiral. Med tem je Nixon uspešno lovil delegate za konvencijo. Sedaj mora priznati, da ima nabranih komaj polovico toliko delegatov kot Nixon. Edina karta, ki nanjo stavi, je prepričanje, da ima na svoji strani več volivcev kot Nixon, kar bi utegnilo biti res. Na to karto je Rockefeller stavil ta teden svojo politično bodočnost. Zadnje dni v tednu bo tudi on šel na oddih.
Med tem bo njegova okolica širila prepričanje, da bo guverner zmagal pri tretjem ali četrtem glasovanju, ker bodo z njim potegnili vsi ostali Nixonovi tekmeci. Molčijo seveda o možnosti vprašanja: kaj pa, ako bi Nixon sam ponudil svoje glasove “hepričakovanemu” kandidatu. Zakulisne politične kupčije ne poznajo namreč nobene meje.
hodnega časnikarja. Te so zadržali kake polj milje od kraja sestanka. Čeprav je Praga v dogovoru z Moskvo skušala kraj razgovorov ohraniti tajen, je glas o njem hitro prodrl v javnost.
Ko se vodniki ČSR in ZSSR v Cierni razgovarjajo o svojem sporu, “pogledih in stališčih”, se širijo vesti o premikanju ruskih čet v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in v Sovjetski zvezi. Sovjetsko, poljsko in zlasti vzhodnonemško časopisje nadaljuje z napadi na ČSR in njene vodnike, ki so “spravili v nevarnost enotnost socialističnega tabora.”
Ves svobodni in tudi ves komunistični svet pazljivo in s skrbjo sledi razgovorom v Cierni, kajti od odločitev, ki bodo tam sprejete, zavisi v dobri meri bodočnost komunističnega bloka vzhodne Evrope, pa tudi komunističnega gibanja samega, posebno še v zahodnem svetu.
Pogajanja za premirje v Nigeriji se začno prihodnji teden
LAGOS, Nig. — Posredniška komisija OAE je dosegla pri nigerijski vladi in pri vodstvu uporniškega plemena Ibo, da se bodo prihodnji ponedeljek začela pogajanja za premirje; delegacija OAE bo stalno navzoča v Adis Abebi, kjer se bo konferenca vršila. Posebno vnet za posredovanje je abesinski cesar Haile Selasie.
Dovoz hrane uporniškemu plemenu Ibo v Biafri še zmeraj ni zadovoljivo organiziran. V Lagosu čaka več sto ton hrane in zdravil na odvoz v Biafro. Medtem je Rdeči križ včeraj prevoz z letali ustavil zaradi težav na zasilnih letališčih.
‘trdi’
Argentina dobi pezos
BUENOS AIRES, Arg. — V decembru bo dobila Argentina po francoskem in jugoslovanskem vzoru “trden” pezos. Njegovi sedanji dolarji vrednosti bodo odbili zadnji dve številki, Namesto 350 za dolar, jih bo v decembru le 3.5.
PRAGA, ČSR. — Radio, televizija in časopisje pozivajo narod, naj stoji trdno in mirno za svojimi vodniki, da bodo ti mogli čim bolj uspešno braniti koristi ČSR. Glasilo delavskih unij je med tem danes prineslo vest, da se neki češki “general, ki je nasproten uvajanju reform, dogovarja s sovjetskimi oficirji”.
Iz Clevelanda in okolice
Prijetna obiska—
Včeraj se je oglasil v našem uradu č.g. p. Tadej Trpin, OFM, iz Highland Parka v Michiganu. Obiskal je v našem mestu svoje sošolce in prijatelje! Hvala za obisk!
G. Miro Adamič s hčerko Mary Ann in sinom Rudijem iz Wind-sorja v Ontariu je bil nekaj dni na obisku v Clevelandu pri svoji teti ge. Juliji Marolt, 1128 E. 71 St. Obiskal je včeraj tudi urad AD in si ogledal tiskarno. Hvala za obisk!
Štajerci pripravljajo piknik—
Štajerski klub sporoča, da bo v nedeljo, 4. avgusta, ko bo imel piknik na Slovenski pristavi, tam na Orlovem vrhu opoldne sv. maša. Popoldne bodo zabavali z lepo glasbo goste “Veseli Slovenci”, ki so se za ta piknik, katerega ves čisti dohodek je namenjen Slovenskemu zavodu v Rimu, sami ponudili.
Smrt v domovini—
G. Viktor Kmetič, 1806 Sunset Drive, Richmond Heights, je dobil brzojavno sporočilo, da mu je v Svibnu pri Radečah pri Zidanem mostu umrl 78 let stari oče Viktor. Doma je zapustil ženo Ano, sinove Franceta, Stanka, Ivana in Ludvika t e r hčere Marijo, Pepco, Anico, Pavlo, Lojzko in Slavko, tukaj pa omenjenega z družino. Bil je dolgo bolan.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek.
Javor na vzhodu
ALBANY, N.Y. — Največ javor jevih gozdov je v višjih, hribovitih predelih države New York in Vermont. Tam pridobe tudi največ javorjevega sirupa in drugih javor jevih produktov.
Zadnje vesti
PITTSBURGH, Pa. — Jeklarske družbe so predložile uniji jeklarskega delavstva novo 3-letno kolektivno pogodbo, ki predvideva 78 centov povišanja pri urnih plačah tekom prihodnjih 3 let in razne druge ugodnosti. Upajo, do bo unija predlog sprejela, s čimer bo nevarnost štrajka odstranjena. Sedanja kolektivna pogodba poteče z jutranjšnjim dnevom.
SAIGON, J. Viet.— V severnem delu republike je prišlo v zadnjih dneh do ostrih spopadov med rdečimi in ameriškimi marini v okolici Da Nangi in Hue. V obeh spopadili so imeli marini precejšnje izgube. Po vsem sodeč so jih dobili rdeči v zasedo.
MEXICO CITY, Mcx. — Včeraj je prišlo do hudih spopadov med študenti in vojsko, ki je uporabila strelno orožje. Nemiri in izgredi so zavzeli tak obseg, kot ga v zadnjih desetletjih ne pomnijo. Na stotine je bilo ranjenih in prijetih.
S. JOSE, Kost. — Ognjenik, iz katerega se je že dolgo kadilo, je včeraj pognal iz sebe velike količine pepela in goreče lave. Oblasti so izpraznile njegovo okolico. Okoli 4000 oseb je moralo zapustiti svoje domove.
PEORIA, 111. — Včeraj je tu prišlo do hudih črnskih izgredov, tekom katerih je bilo 6 policajev ranjenih.
yiMERI$KA POMOMIWI
V A 1 » I> 1 V \ \ ,v (in \* f ,
6117 St. Clair Ave. — HXnderson 1-06241 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Ca Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaece Ca Kanado in deželo izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $5.00 na leto
t	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
i $16.00 per year; $8.00 lor 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months F'	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 145 Tuesday, July 30, 1968
Tito in birokracija
Jugoslovanski komunisti so se rodili kot vojna organizacija. Rojeni v ilegali so morali gledati predvsem na strnjenost svojih vrst. Postali so takoj le na videz civilna, v resnici pa vojaška organizacija s trdno in trdo disciplino od vrha navzdol. V drugi svetovni vojni so se spremenili v pravo oboroženo silo, ki se je s civilnimi posli pečala le toliko, kolikor je to zahtevala politika, odnosno propaganda. Ker je stara navada železna srajca, so sistem slepe pokorščine ohranili prav tja do 1. 1955-1960. Vrh je mislil, vrh je sklepal, njegovi sklepi so bili dogme, veljavne za vse tova-rišče, naj jih partija postavi, kamor hoče.
Tam pa, kjer mora vse ubogati in more samo vrh odločati, se hitro razpase birokracija. Birokracija je poseben sistem uprave. Vsa uprava je razdeljena na urade, v uradih pa je delo razdeljeno na posamezne referente, strokovnjake, svetovalce, planerje itd, ki ima vsak med njimi pred-pisarn delokrog, ki ga nihče ne sme motiti. Seveda velja pravilo, da je vsak na svojem mestu dober uradnik v moralnem in strokovnem pogledu. V birokraciji je važno le to, kdo ji stoji na čelu. Ako ji stoji na čelu sposoben upravnik, ravnatelj, minister, poslovodja, potem birokratičnemu sistemu ni kaj oporekati. Birokratična uprava cesarskih nemških železnic je bila na primer boljša od vsake zasebne, tudi ameriške. Avstrijska cesarska birokracija je bila odlična. Le takrat, kadar so ji politiki (praviloma nemški) nalagali politične naloge, je pa čisto odpovedala. Birokratična upra' va na avstrijskih sodiščih je spadala med najboljše na svetu Odpovedala je naravno le v političnih procesih.
Da ponovimo, birokracija sama po sebi je nekaj čisto nevtralnega, je lahko dobra in slaba. Vse je odvisno, kako je organizirana in kdo jo vodi. To pravilo velja naravno tudi za komunistično birokracijo. Jugoslovanski komunisti na to niso pazili že od 1. 1945 in to se jim sedaj bridko maščuje.
Ko so namreč 1. 1945 prevzeli javno upravo, niso imeli niti pojma, kaj naj od nje zahtevajo. Vsak rdeči politik je od nje zahteval, kar mu je ravno prišlo na misel. Ni pa nikomur prišlo na misel, da bi povedal, da javna uprava premore le toliko, kolikor so za strokovno delo sposobni pristojni uradniki. Ker niso imeli nobenih ustaljenih smernic kako naj upravo organizirajo, so zmašili vanjo vse mogoče urade, v urade pa natrpali ljudi, nabrane po politični preteklosti in zaslugah v NOV. Tako je le izjemoma prišlo do tega, da je res prišel “pravi človek na pravo mesto”. Nesposobnost je kmalu pokazala isti učinek na upravo kot splošna poplava na naše vsakdanje življenje. Vse je bilo zmeraj, pjovsod narobe, tudi takrat, kadar so bile slučajno smernice pravilne.
Med tem se je komunistični politični, družabni in gospodarski sistem razbohotil. Pradov je bilo zmeraj več uradnikov v njih tudi zmeraj več, zato pa zmeraj1 manj sposobnih. Pri tem je kar sam po sebi prišel v navado poseben način senijoritete: kdor je sedel na svoje mesto, je bil postal nedotakljiv, naj bo njegova nesposobnost še tako očitna. Imel je svoj delokrog, svojo pristojnost, ki se je nihče ni smel dotakniti. Včasih smo rekli, da je bil paša v svojem uradu. Pod komunizmom so rekli, da je maršal v svojem delokrogu. Tako je bila birokracija zacementirana od spodaj.
Zacementirana je bila pa tudi od zgoraj. Kot rečeno, je birokracija lahko dobra ali slaba, zmeraj se ravna po svojem gospodarju. V našem slučaju je bila njen gospodar Partija. Partija si je pa že 1. 1945 nakopala preveč dela na glavo. Partijski voditelji niso več mogli obvladati niti pregleda o komunistični politiki. Z vprašanjem, kakšni so uradi, kdo v njih je sposoben in kdo ni, kdo je delaven in kdo ni, se niso pečali. Partijska legitimacija in karakteristika sta bila dokumenta za kvalifikacijo. Skratka partija je postavila na čelo birokraciji zanesljive, toda nesposobne tovariše. Rdeča birokracija je to hitro spoznala in spravila tiste partijske voditelje, ki so v njej gospodarili, pod svoj vpliv. Namesto, da bi partija vodila birokracijo, se je zgodilo ravno narobe: birokracija je začela voditi partijo in jo vodi še danes.
Pri tem se je komunistom pripetila še druga smola: partijsko vodstvo je bilo takoj po vojni dobro disciplinirano, zaverovano v demokratični centralizem. Na koncu jezika je hvalilo načelo federacije, v resnici mu pa ni zaupala. Iz tega se je mogel roditi le pretiran centralizem, z njim pa niso bili zadovoljni tovariši zunaj Beograda. Začela so se trenja v strankinih vrhovih, solidarnost vrhuške je bila spodkopana. Slučaj Rankovič je ves ta razvoj lepo naslikal. Od vsega tega je seveda imela korist le birokracija: ni se ji je bilo treba bati gospodarjev, ki so bili med seboj razcepljeni v struje in klike. Tako je rdeča birokracija dose-
gla svoj vrh v 1. 1965. Obenem je takrat tudi dokazala, danost, ki je nista mogli zakriti, sama po sebi, brez pametnega političnega vodstva, ne more ustvariti reda v državi.
Spregledala je tudi spremembe v stranki: razmere partijo prisilile, da je na novo razdelila funkcije svojih pristašev. Manjšina naj skrbi za ideološko plat, naj paži na red v partijskih vrstah, naj brezobzirno kritizira, kar delajo tovariši napačnega v praksi na vseh področjih javnega udejstvovanja. Večina pa naj se zaleti v vsakdanje življenje, naj se peha za preobrazbo dežele v socijalizem. Odgovorna je manjšini za svoje delo.
Ta delitev dela je najbolj zadela birokracijo. Partija na primer tolče po federalni vladi in republiških, te se pa izgovarjajo na birokracijo. 'Birokracija nima na zunaj nobenega varuha, zato jih ima čim več na znotraj. Saj je od njenega dela odvisna tako teoretična manjšina kot praktična večina.
Sredi junija je na primer partija objavila obširno spo menico na vse jugoslovanske komuniste in opisala, kaj vse je slabo v partiji, kaj je treba popraviti in kako. Pa bo vse skupaj zopet zaspalo. Vsak odgovorni kritizirani tovariš se bo izmaknil napadom, bo lepo požrl marsikatero kritiko ostal pa bo na svojem mestu.
Učinkovit izhod iz tega stanja bi bilo novo vodstvo v vseh upravah, javnih, gospodarskih socijalnih, kulturnih ki bi čistilo urade in uradnike. Tega ne bo, saj bi pri tem prvi zleteli na ulico stebri sedanjega rdečega režima. Režim pa ne more žagati veje, ki na njej sedi.
i
BESEDA IZ NARODA
V Marqueite pojdemo!
I
Cleveland, O. — Marketski škof Karel Salatka je določil proslavo stoletnice smrti prvega marketskega škofa Friderika Barage na nedeljo, 18. avgusta. Ob 4. popoldne bo škof Salatka daroval v marketski stolnici sv. mašo in bo sam pridigal. Z njim bo somaševalo še šest duhovnikov, med njimi msgr. L. Baznik iz Clevelanda in Very Rev. Blaž Chemažar iz Lemonta. Po maši bo zborovanje Baragove zveze. Vsi častilci škofa Barage v ZDA in Kanadi so vabljeni na to proslavo.
Iz Clevelanda pelje v soboto, 17. avgusta, poseben bus v Market. Odhod od St. Mary’s v Collinwoodu (pred cerkvijo) ob 6. zjutraj, od Ameriške Domovine (St. Clair in E. 61) ob 6.15, križišče W. 130 in Interstate 71 ob 6.30. Romarji pozdravijo veliki križ v Indian River, obed pripravi oltarsko društvo v nekdanjem Baragovem misijonu v Križni vasi (Cross Village). Prenočišče v soboto in nedeljo zvečer bo v Northland hotelu v Marquettu. V nedeljo zvečer bo slavnostna večerja vseh Baragovih prijateljev. Bus se vrne v Cleveland v ponedeljek zvečer. Cena za clevelandske udeležence z busom je $65 (bus, sedemkrat hrana dvojno prenočišče v hotelu). Udeleženci iz drugih krajev, ki bi se želeli udeležiti slavnostne večerje, naj to sporoče Mrs. Roberth Luke, 703 W. College Ave., Marquette, Mich. 49855, večerjo ($4) plačajo v Marquettu.
Prijave za bus: Rev. J. Godina, telefon v Clevelandu 851-4197; Mrs. Mary Stušek, 29654 Gr. Blvd., Wickliffe, O. 44092, telefon 943-0135; Mrs. Ivica Tominec, 701 E. 160 St., Cleveland, O. 44110, tel. 761-9556; Baragov dom, 6384 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103, tel. 361-5926. Cek za bus, hrano in prenočišče ($65) naslovite na Frances Zulich in pošljite na njen naslov: 18115 Neff Rd., Cleveland, O. 44119.
Rev. J. Godina
Njujorški Slovenci - v prestos! narave gremo. *.
New York, N.Y. — So bila leta, ko so njujorski Slovenci hodili v naravo na piknike. Stari rod se teh srečanj še zmeraj dokaj rad spominja, ko se zbero in jim spomin kdaj pa tdaj uide nazaj, ko so še lahko piknikovali v gmanjni med Glen-delom in Jamaico.
O, kako preprosti in pristni menda bili naši rojaki tedaj. Zategadelj so bili bolj povezani med seboj, čeprav so bili drugače kar nekam preveč porazdeljeni v razna podporna in na-rodno-kulturna društva. Zares i
nekam preveč jih je bilo in prav zatorej jih je tako razdrobljene moderni čas še bolj razdrobil in raznesel bogsivedi, kam vse naokoli.
Kdor ne zasleduje slovenski živelj na njujorškem področju, ne more nikdar dobiti niti približno predstave o njem. Če bi samo z vogala “Osme” opazoval potem, kakor bi bila slika precej močna, nikakor ne bi bila čisto jasna in popolna.
O tej srenj ski podobi sem že nekajkrat po malem napisal in s tem nanizal delec za delom slovenskega občestva v New Yorku. Zmeraj pa sem se zavedal, da celote nisem še nikdar podal in je tudi v tem sestavku ne bom.
Po naši 50-letnici sem enkrat vrgel idejo za neuradno popisovanje Slovencev na področju velikega mesta vzhodne ameriške obale. Kakor je mnogo drugih misli izparelo v njujorško vlago, tako se je tudi ta izsušila, ko prek v nebo štrlečega mesta potegnejo in zapihajo mrzli in suhi vetrovi.
Enkrat sem v času naše 50-letnice zapisal: Veliko je še mladega popja in veliko je še mladik in vej, pa kdo bo vse to povezal v narodno skupnost? Pravega povezovalca — žal — ni med nami! Ni nobenega idealista — gorečneža, ki bi nabiral, strnjeval, vezal in povezavah Včasih nas smrt skliče, pa samo za trenutek poveže. Kolikokrat pa celo smrt strga Slovenca iz naše sredine in navček v cerkvi sv. Cirila se ne bi zganil, tudi če bi v njej bil tak zvonček, oznanjavec smrti. Mnogo je naših rojakov, ki ne javljajo v slovensko središče, da je eden naših rojakov odšel na pot, s katere se ne bo vrnil.
Prav tako je mnogo naših ljudi, ki ne javijo sv. Cirilu, da je bitje slovenske krvi začelo življenjsko pot.
Mnogo je takih, ki ne začno skupne življenjske poti iz središča domačega, kjer se govori z besedo metere ali očeta.
In tako se v prostranosti življenja zgubljamo, ker v nas odmira čut za skupnost, iz katere izhajamo. Ta naš izvor lahko utajimo, nikdar pa ga ne moremo popolnoma zbrisati iz naše krvi in nature. Vsaj ne tako zlahka, kot si to včasih domišljamo. Kri ni voda!
Ta kri v ožilju našem mnogokrat vžge tisto sveto, blago občutje. Tako sem nekaj takšnega doživel ob kropljenju Johna Sitarja! Fathra Richarda sem nagovoril, da greva od kropljenja Eveniusa Bussa, :ki je bil mož Slovenke Slavke Stare, še v Žale, kjer leži Sitar Ivan.
Ivanova žena in hčerka sta ob najmem vstopu menda v svoji notrajnosti — tudi ob tem trenutku žalosti — doživeh ra-
niti je nista hoteli. Fatherov m moj prihod je bil prihod skupnosti. To skupnost sta občutili. In ali niso to pravzaprav tisti utripi lir vi, ki je bila prešla v naša ožilja po naših prednikih? Ali ni to skrivnostni utrip v kamrici srca slehernega človeka-popotnika? Ali ni to srečavanje sorodnih duš?
Vendar zakaj pustimo, da ta skupnost ni bolj občutena in da ni bolj dejavna?! Zakaj tako delam r, ko pa tolikokrat spoznamo, da bi bilo drugačno naše ravnanje lepše, radostnejše — in da bi lahko imeli veliko več radostnejših trenutkov v našem življenju? Zakaj čakati na tisti hip končavanja vsega? Nič ni menda lepšega od živega življenja, nič ne more biti radostnej-šega od lepe skupnosti, ki jo čjevek lahko stalno ustvarja in ohranja.
Te dni ste dobili pismo od Fathra Richarda, slovenskega župnika v New Yorku, ki javlja vsem faranom o srenjskem pikniku, ki bo v soboto. 10. avg-ista. Dva avtobusa je naročil. Cdpe-IjcJi se bomo v Hcckscher State Park na Long Isiandu.
Ta piknik naj ne bo piknik samo za farane sv. Cirila, ampak naj bo zbor njujbrške slovenske srenje. Vsakdo od nas gotovo pozna, kakega rojaka, ki vabila ni dobil, ker ni vpisan pri cerkvi, povabimo ga! Še več, glejmo, da bo na ta dan prišel v Heckscher State Park in da bo v njem spet zaživela kri naše skupnosti.
Slovenska pesem nam bo to kri, to srce in to dušo vzdramila, in toplo nam bo, prijetno nam bo v občutju, da nas je Slovencev v New Yorku in njegovi okolici še zmeraj takšno število, ki ga zmeraj podcenimo, ker se ne srečamo.
Osebno menim in sem kar prepričan, če bodo “Fantje z Osme” — fantje od fare ostali, da bodo s slovensko pesmijo povezali, in če bodo trdno držali, nas bodo še drugim narodnim skupnostim predstavili.
Torej: vabljeni smo, vabimo in držaj mo and we shall overcome!
Tone Osovnik
Nabirka za Slovenik se nadaljuje
Cleveland, O. — Iskrena smo hvaležni vsem, ki so doslej prispevali za gradnjo Slovenskega zavoda v Rimu. Dve skupini darovalcev sta bili v Ameriški Domovini že objavljeni. Danes priobčujemo imena nadaljnjih dobrotnikov: V letu 1968 so prispevali po 1.000 dolarjev:
Rev. Joseph Ferkulj, Quincy, 111., v spomin msgr. Ivana Bogoviča Neimenovani, Cleveland, Rev. John Dolšina, Ely, Minn., Rt. Rev. msgr. Zaplotnik, Omaha, Nebr., Misijonski znam-karski sklad, Rev. Charles Wol-bank, Princeton, N.J. $1650.
Po 500. — dolarjev so darovali: Neimenovana, Euclid, O., Rev. Leo Kristanc, El Cerrito, Calif., Mary Hribar v spomin msgr. Vida Hribarja, Redondo Beach, Calif., Slovenski frančiškani v Lemontu, 111., Most Rev. škof William O’Connor, Springfield, 111.,
Po $300:
Rt. Rev. Msgr. Albin Gnidovec, Rock Springs, Wyo., Rev. Aloysius Jenko, City Island, NY,
Po $250:
Rev. Karel Pečovnik, Parkers Prairie, Minn., Minka Strasner, Saegertown, Pa., Rev. Anton Kovačič, Albermarle, N.C.
Po $200.:
John Košir, McCurray, Pa., Rev. Joseph Cvelbar, Bridge-ville, Pa., Frances Stanger, Doyl-stown,C., Andrew Hočevar, Joliet, TIL, Družina Štefan Marolt, Cleveland, O., Mrs. and dr. Anton Perko, Cleveland, O., $175.
Po $100:
Rev. Matt Jager, Tucson, Ariz., Rev. Milan Kopušar, Ashton,
Nebr., dr. Anton Stopar, Sparks, Nev., Rev. Francis Sedey, Hib-bing, Minn., Msgr. Fr. Scherin-ger, Manistique, Minn., Rev. John Lavrih, Liberal, Kans., Franc-Angela Sleme, Cleveland, O., Joseph Zelle Family, Cleveland, O., Frank Perko, Cleve., O., Steve Hoynik, Milwaukee, Wis., Rev. Joseph Snoj, Bryn Mawr, Calif., Mr. in Mrs. Matt Russ, Charlotte, N.C., Louis Russ, Cleveland, O., Ursula Chuck, Geneva, O., Dr. in Mrs. Frank Puc, Hoboken, N.Y., Mary Kovacic, Cleveland, O., Rev. August Žavbi, Winnemucca, Nev., Rev. Emil Hodnik, Abbotsford, Wis., Miss Stephanie Bra-nisel, Cleveland, O., Družina Zakrajšek, Schaefer, Cleveland, O., Gizella Hozijan, Skokie, 111., Agnes Ivantic, No. Chicago, 111., Marij a-Ana Preša, Cleveland, O., KSKJ Lodge Hall, Fontana, Cal., Marija Hočevar, Cleveland, O., Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, Cleveland, O., Lucija Gregorčič, Milwaukee, Wis., Neimenovana, Pauline Russ Joliet, 111., Neimenovani, Cleveland, O.
$90.00 — Mary Nemanich, Cleveland, Ohio.
$75.00 — Fr. Mary Boh, Cleveland, Ohio.
$60.00 — Neimenovani, Ely, Minn.
$55.00 — Društvo Triglav, Cleveland, Ohio.
Po $50.00 — so darovali: Ignacij Resnik, Cleveland, O., Rev. Rudolph Urbič, Stanley, Wise., Rev. Joseph Celesnik, Cleveland, O., Mary Jelarčič, Phoenix, Ariz., John M. Skrabec, Cleveland, O'., Gene Arness, No. Roy-alton, O., Joseph Suhadolnik, Cleveland, O., Max Ovnič, Geneva, O., Dr. Albert Jurecic, Haddonfield, N.Y., Dr. Angela Chemazar, Chicago, 111., Rev. Matt Setnicar, Milwaukee, Wis.
$40.00—Steve Usnick, Bridge-ville, Pa.
$35.00 — J. C. Sustaric, Berkeley, Calif.
$30.00 — Marija Stefančič, Euclid, O., Rev. Stephen Kra-lich, Kenmare, N. Dak.
Po $25.00 — Angela Železnik, Cleveland, O., Anton Jeglič, Cleveland, O., Frances Ošaben, Barberton, O., Joseph Legan, Chagrin Falls, O., Matilda Stanch, Cleveland, O., Neimenovana, Cleveland, O., Frances Hočevar, Cleveland, O., Dr. John Virant, St. Louis, Mo., Rev. Ignatius Strancar, S. Bernardino, Calif., Anthony Pozelnik, Cleveland, O., Mary Skully, Cleveland, O., Rev. Ignatius Strancar, S. Bernardino, Calif., Louis Bur-jas, Wickliffe, O., Mary F. Trem-pus, Pittsburgh, Pa., Frank Urankar, Cleveland, O., Antoinette McGrath, Cleveland, O., Rev. Dr. Joseph Cole, Milwaukee, Wis,, Joža Basaj, Brooklyn. N.Y., Družina Miro Celestina, Cleveland, O., Stanley Selak, Girard, O., Joseph Stupar, Marquette, Mich.
Po $20.00: Ana Debevec, Cleveland, O., Johanna Hirshegger, Cleveland, O., Rev. Rudolph Praznik, Barberton, O., Frank Orazem, Manhattan, Kans., John Lovse, Edmonton, Can., Ignatius Zupančič, Cleveland, O, Milko Božnar, Timmins, Ont., Can., Joseph Duych, Bridgeport, Conn., Marija Mlinar, Cleve., O., Antonija Gregorin, San Francisco, Calif., Ludvik Stanič, Indianapolis, Ind., Neimenovani, Simon Curk, Cleveland, Ohio, Margaret Smole, Parma, O., Mary Ižanec, Cleveland, O., Neimenovana, Cleveland, O., Neimenovani, Cleveland, O., Anna Rang us, Milwaukee, Wis.
Po $15: Jože Vrečar, Ely, Minn., Jože Likozar, Cleveland, O., Franc Urbanc, Toronto, Ont., Francis Markun, Joliet, 111.
Po $10: Anton Rozman, Joliet, 111., Joseph Ray, Chesterton, ind., Antonija Kos, Lorain, O., George Kanci:, Fontana, Calif., Metod Viškovich, Hoboken, N. J., Mary Jaketič, Wickliffe, O., Antonija Trepai, Cleveland, O., Anton Vogel, Cleveland, O., Danijel Kranjc, N. Providence. N.Y., Rose Opeka, Barberton,
O., Peter Jelar, Cleveland, O., Ivanka Svet, N. Y. City, Antonija Trepai, Cleveland, O., Nicholas Marinovich, Fontana, Calif., Agnes Kužnik, Warrens-ville Hts., O., Justine Chovan, Bedford Hts., O., Mary Udovich, Evelet, Minn., Sonja Kregar, Brooklyn, N.Y., John Strojan, Hibbing, Minn., Henrik Kremžar, Cleveland, O., Frances Balle, Bridgeville, Pa., Edward Gliha, Cleveland, O., Jennie Stušek, Johnstown, Pa., Mary Dobnikar, Cleveland, O., Wilhelm Staltzer, Ridgewood, N.Y., Marija Prijatelj, Euclid, O., Mary Prosen, Cleveland, O., Marga-retha Tomsha, Valley, Wash., Frances Marot, Milwaukee, Wis., Mary Modic, Cleveland, O., Lojze in M. Zorenč, Cleveland, Ohio.
$8.00 — August Pryatel, Cleveland, Ohio.
$6.00 — Anna Lim, Pacific Grove, Calif.
P $5.00 — Anton Zallnick, Cleveland, O., John Mosnik, Willo-wick, O., Ernestina Perše, Cleveland, O., Frank Starin, Cleveland, O., Ivan Koscak, Roseville, Mich., Josephine Gustinčič, Maple Hts., O., Mary Strancar, Cleveland, O., William Gothe, Cleveland, O., Joseph Ponikvar, Euclid, O., John Ropert, Cleveland, O., Frances Homovec, Cleveland, O., Ivana Okorn, Brooklyn, N.Y., Agnes Lustig, Thompson, O., Meden Electric, Chicago, 111., Jože Likozar, Cleveland, O., Hannah Adamič, Canon City, Colo., Mae Carol, Nussbaum, Philo, 111., Mary Shivitz, Forest City, Pa., Anna Tomsic, Cleveland, O., Barbara Yapel, Minneapolis, Minn., Dr. in Mrs. Miha Krek, Cleveland, O., Mildred Zimmerman, Mentor, O., Franc Kamin, Cleveland, O., Stanley Knaus, Peoria, 111., Ivan Cugelj, Cleveland, O.
Po $3.00 — Martin Kacin, Downers Grove, Frank Gerchar, Euclid, O., Neimenovani.
Po $2.00 — William Jaketic, Wickliffe, O., Janice Hantz, Liberal, Kan., Frances Vidergar, Fontana, Calif.
$1 — Neimenovani, Fontana Calif.
Nadaljnje prispevke za Slovenik lahko pošiljate na naslov:
Msgr. Louis Baznik, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103
Francozi hodijo manj Y kino
V desetih letih se je število obiskovalcev filmskih predstav v Franciji zmanjšalo skoraj za polovico, od 411 na 210 milijonov. Pred desetimi leti so prodali francoski kinematografi sko-taj 8,000,000 filmskim vstopnic na teden, zdaj le še štiri milijone.
Poglavitni razlog za zmanjšan obisk je televizija. Trenutno je na sporedu francoskih kinematografov štiri tisoč filmov, izmed katerih se jih je lani 347 vključilo v razpečevalno mrežo. Deset filmov je cenzura prepovedala, 56 jih je “postrigla”, 65 filmov je dostopnih gledalcem starim nad 18 let.
Francoski film stane povprečno 2.8 milijona frankov, od te vsote dobijo 20 odstotkov igralci, prav tako petino stanejo snemalna dela, 15 odstotkov dobijo razni tehniki, ostanek pa gre za družbene dajatve, za zavarovalnice in druge stroške. Francozi posnamejo čedalje več filmskih prizorov v naravi.
Izrabljanje dobrote
NEW YORK, N.Y. — Računajo, da v ZDA letno razne skupi' ne, posamezniki, organizacije na-bero okoli 100 milijonov dolarjev v “dobrodelne namene”, ki pa le redko pridejo do cilja. To se ponavlja iz leta v leto kljub pažnji oblasti in stalnim opozorilom javnosti na to zlorabljanje ljudske dobrote.
V I U ) ¥.
POMOTI«*,
f I
KANADSKA DOMOVINA
Latinska Amerika se pripravlja na obisk
sv. očeta
Napoved obiska je vzbudila po Vsej Latinski Ameriki veliko ve-Kardinal Samore, ki pred-seduje papeški komisiji za La-Lnsko Ameriko, je dejal, da je novica vzradostila vse katoli-
cani
tisti
e na tej celini, posebej še vse e> ki jim je pri srcu blagor
n razvoj Cerkve v tem delu ze-^Ijske oble. To potovanje je Za rast Cerkve v Latinski Ame-riki izrednega pomena, saj od-t'Na nova obzorja za razširjenje evangelijskih misli med števil-^inri množicami te celine.
Tretjina katoličanov
je v Južni Ameriki
Malokdaj pomislimo, da je v državah Srednje in Južne Ame-^ke tretjina katoličanov na sve-Na 2. vatikanskem cerkve-tlenr zboru je bilo od 2500 prisot-koncilskih očetov 90 iz Sred-JN in 520 iz Južne Amerike, ■eoda število škofov in duhovni-^°v tam ni v nobenem pravem JaZttierju s številom vernikov, ^ se zaradi številnih rojstev f^lno veča. Na tej celini dela, le 6% duhovnikov katoliške Cerkve.
Cerkev v Latinski Ameriki se ^°ra boriti na dveh frontah, ^jprej se bori z velikimi teža-^anii zaradi pomanjkanja du-°vriiških poklicev in tudi za-
pomanjkanja katehistov.
, ^°fje se stalno vprašujejo, ka-0 seznaniti te ogromne množice , Kristusovim evangelijem. Ka-0 Jim zagotoviti primerno duš-^°Pastirsko oskrbo? Na drugi ^tti pa se mora Cerkev zaradi ^°sebnih razmer boriti tudi za °Sego boljših življenjskih raz-f16*' teh množic, ki žive često-rat v veiiki bedi. V Latinski ^eriki živi okoli 250 mili j o-^°v ljudi. Statistike Združenih arodov pravijo, da jih od teh 'ar 180 milijonov ni zadosti hra-^Jenih, da ne rečemo, da stra-al0- Malo število izbrancev uži-^a Veliko blagostanje. Poleg njih , Cele množice živijo še v fev->. ^ih razmerah, saj se njihovo pjenje v zadnjih stoletjih sko-^ hi spremenilo. Pomanjkanje ^shovnih sredstev za življenje, Vsčina, nevednost in nepisme-st pripravljajo tla, ugodna za hiire in spopade. Še večja kot aterialna revščina pa je du-°vha zaostalost.
Program potovanja
potovanje bo šesto potova-
kakš]
j, ^sk Svete dežele. Nato je šel k'a evharistični kongres v Bom-vay v Indijo. Potem je prišel na vrat° sedež Združenih narodov New Yorku. Lani je poromal sJpež v Fatimo in potem je obi-£..a^ Patriarha Atenagora v Tur-Sedaj bo spet sedel v letalo, §a bo poneslo tokrat v Ko-p ^bijo, da prisostvuje zaključ-evharističnega kongresa in s eNiu velike konference južno-eriških škofov.
p r°gram evharističnega kon-^ Sa še ni v podrobnosti dolo-■ Glavne množice bodo pri-s Vovale zadnjim dnem kon-}Jc Sa in zadnjih prireditev se kil beležil tudi papež. Kot je ^ a glavna prireditev leta 1960 j j, j^henchnu na Theresienwiese ^ eta 1904 v Bombayu v parku ho v’ taN° bodo glavne sloves-1 v čast presveti evharistiji
Papeža Pavla VI. Še vemo, en vtis je naredil njegov
200 južnoameriških škofov in še nekaterih drugih iz Severne A-merike in Evrope. Konferenca se bo začela naslednji dan po zaključku kongresa. Kot je povedal vodja vatikanskega tiskovnega urada msgr. Vallainc, papeževo potovanje ne bo dolgo, dva ali tri dni. Tudi se ne misli zadržati drugje kot v Bogoti. Zato menijo, da bodo škofje začeli svoje zborovanje kar v Bogoti in bo tako med njimi navzoč tudi sv. oče.
Papež bo s svojo prisotnostjo na konferenci pokazal na pomembnost verskih razmer v Latinski Ameriki. Južnoameriška Cerkev si mora predvsem pomagati sama. Vendar bo to papeževo potovanje spodbudilo katoličane drugod po svetu, da pomagajo bolj kot doslej Cerkvi Latinske Amerike, ki je v glavnem vsa katoliška, pa živi vendar v tako siromašnih verskih in socialnih razmerah.
V p
'‘Ul	na prostranem polju
Po ^aNtre.” Na tem polju že w .zijajo na vzpetini svoje-SveGšče z oltarjem, ki ga j, videle vse množice.
°rovanje zastopnikov juž-pQ^hhiskega episkopata je na-P0je^ah° v drugem največjem l^^bijskem mestu, v Medelli-cjg’ ^0 km od Bogote. Menijo, Se bo konference udeležilo
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
Hišo je imela konzumno društvo v najemu od moža, ki je vagal 140 kilogramov. Koža mu je bilo popolnoma gladka in nikdar se mu ni bilo treba briti. Le po vrhu glave mu je rastlo nekaj tanki dlaki podobnega, a je bilo vedno enako. Tako, se mu ni bilo treba nikdar dati postriči. Na vse ženske je bil hud, le svojo mater je imel zelo rad. Nad 16 let je ležala v postelji, ne da bi mogla kdaj vstati, a vsa ta leta ji je stregel v vsem sam, ji kuhal, pral in pospravljal po sobi. Ne samo po sobi, pač pa cedil, ribal in pometal vse stanovanje. Pa ni bil revež. Imel je dve veliki hiši, ki sta mu donašali dovolj veliko najemnino, da bi dobil za postrežbo materi kako moč. Ženske ni maral v hiši, da bi pa dobil moškega za to, mu pa pač ni kazalo. Mati, mislim, da je morala večkrat malo potrpeti, ker se je on rad opil in kje zaspal in mati je bila ob obrok hrane in še kaj drugega.
Ta mož je bil hud mesojedec.
za pijačo so pa morali poskrbeti povabljeni. Je pa vedno to pripravil v tej hiši, kot je bila v njem konzumna prodajalna. Zadaj ob prodajalni je bil precej prazen prostor in naš poslovodja je rad dal prostor, ker smo take čase potočili precej vina. Saj, ko so postali vsi dobre volje, je navadno vino od miz teklo.
Pa so nekoč ob taki priliki — bilo je tudi par lovcev vmes — obljubili, da mu bodo, kadar bodo ustrelili lepega zajca, tega podarili, ker je pripovedoval, kako rad ima divjačino. Naneslo je tako, da je eden iz med teh njegovih prijateljev naslednji dan ustrelil lisico. Ponesel jo je domov, jo dejal iz kože, potem pa obvestil prijatelje, kaj ima in predlagal, ker je meso tako lepo, da ga očisti glave in nog, rep je že itak ostal pri koži, potem pa podari onemu možu, češ, da so ustrelili tako velikega zajca. Ker so mu enega obljubili, naj ima tega, da bo imel nekaj od njega, saj ima res veliko in tako lepega mesa. Rečeno storjeno. Zvečer so mu ga nesli in mož ga je bil vesel in dal je za pijačo, da je tudi tokrat teklo od mize. Naslednje jutro je pripravil paco, kot je v navadi za divjačino in vanj položil meso za tri dni. Četrti dan pa vse to meso pripravil v omaki, pa že prejšnji dan in še tisti povabil vse te —■ dobre — prijatelje na požrtijo in to iz gole hvaležnosti, ker so mu poklonili tako lepega in velikega zajca ter s tem pokazali, da so mu res dobri prijatelji in ga vpoštevajo.
Zadeva tega večera je pa potekla takole: Mene je že preje popoldan naprosil, naj pridem ob šesti uri k njemu, da mu bom pomagal prinesti posodo z jedačo v hišo, kjer je bila konzumska
zato ni bilo nobenega blizu. Dedec je postajal neznosen. Ogromno količina pijače je namreč naročal in spil, postajal čimdalje bolj opit, klel in razgrajal, da sva bila z Anico — prodajalko v vednem strahu, kaj bo končno napravil. Meni je napolnil kake pet krožnikov tiste jedače in me silil naj jem. Vzel sem krožnik in mimogrede stresel v stranišče. Pa kakor hitro je videl, da imam prazen krožnik, mi je natočil zopet. Anica se je pa takoj izgovorila, da golaža ne sme jesti in ga tudi nikdar ne. Tako sem bil le jaz sam žrtev in čimbolj sem mu dopovedoval, da sem že presit, bolj me je silil, naj še jem. Skrivaj sem odnašal v stranišče, Anica je pa skrbela, da se ni kaj poznalo kje sem praznil krožnike, ker če bi on to opazil, bi bilo prehudo in celo nevarno, saj je bil tako hud, da je kar renčal.
Še drugi dan smo imeli sitnosti, ker je odšel domov popolnoma opit in je pustil tam na mestu vso posodo in v omaki pripravljenega “zajca”. Njegovi “prijatelji” so se ga pa potem nekako 14 dni izogibali, potem se je pa stvar polegla in pozabila. Nihče se ga ni upal vprašati, kakšen je bil zajec.
Pa se povrnimo v Ljubljano. Povedal sem prijateljem, da bom moral v kratkem oditi in sicer na štajersko v Poljčane. Prosvetno društva skupaj z orlovskim odsekom mi je priredilo malo odhodnico. Zadnji večer smo se sestali še v konzumni kleti na Kongresnem trgu, prihodnji dan sem se pa odpravil na kolodvor in vlak, ter se odpeljal proti Štajerski. Kraji ob železnici so mi bili že znani, saj sem se med vojsko večkrat vozil po tej progi. V Poljčane sem prišel pozno zvečer, zato sem šel
prodajalna. Posoda - kastrola kar v Bavmanov hotel, ki je bil
— je bila 65 cm široka in 20 cm globoka in polna mesa v omaki. Hiši sta si bili ravno nasproti čez cesto. Takoj, ko sem prišel tja, me je vprašal, če so že dedi tam, pa sem mu povedal, da še nobenega. Malo je zarenčal in sva nesla. Potem je vse lepo pripravil, prinesel in razporedil krožnike in drugo in ves čas renčal, ker ni bilo še nobenega deda. In še naš poslovodja je imel ta večer tako “nujen” opravek, in se mu je z listkom opravičil. Ugajalo mu je vsako meso od: Poteklo je pol ure in več, pa še
divjačine do svinjine. Imel je navado, da je večkrat v letu napekel mesa ali napravil golaž ali pa meso v kaki drugi omaki in povabil svoje prijatelje “na požrtijo”, kot je dejal in sicer tako, da je jedačo pripravil on,
nobenega prijatelja ni bilo blizu. Pa je potekla cela ura in dve, a nikogar še ni bilo. Nihče od prijateljev si namreč ni domislil, da bo on podarjenega mu “zajca” na tak način uporabil, lisičjega mesa pa nihče ni maral in
tik nasproti konzuma, tam povečerjal in zaprosil za sobo čez noč. Nisem hotel nadlegovati kon-zumskega poslovodjo in tudi nisem vedel, kje stanje.
Zjutraj sem se zglasil v trgovini, se predstavil in vse drugo uredil, nato pa odšel v Studenice v župnišče. Za g. župnika Nago-deta mi je namreč dal ravnatelj Kocmur pismo in mi naročil, da ga moram sam osebno izročiti.
Dobrega, globoko vernega g. župnika sem dobil v cerkvi. Klečal je v klopi zelo zatopljen v molitev in se ni prav nič ozrl nikamor ves čas mojega čakanja malo za njim v klopi. Čez čas sem šel mimo njega gori in doli, a se ni prav nič ozrl ali premaknil, le rožni venec v rokah se je na vsake toliko časa premaknil
za eno jagodo. Odšel sem iz cerkve in si malo ogledal lepoto kraja. Naj zanimivejše in lepo se mi je zdelo to, ker je nekako v sredini izpod stavbe župnišča pritekal kake dva metra širok in morda približno ped globok potoček z lepo čisto vodo, v popolnoma naravni legi, brez kake umetne regulacije. Zadaj za cerkvijo in župniščem je bilo vse zaraščeno z večjim drevjem, potem pa samostan, pozabil sem katerega ženskega reda. Zdelo se mi je vse to divno lepo, a ogledal sem si vse to le na hitro roko, ker sem hotel iti čimprej nazaj v Poljčane, šel sem nazaj v cerkev in sem dobil g. župnika še vedno v isti poziciji. Ker mi ni kazalo več čakati, sem šel k njemu, ga potrepljal po rami in mu ponudil pismo. Mirno in počasi je stegnil roko in ko sem ga pogledal, se mi je zdelo, da je ves odsoten v nekem globokem premišljevanju. Le počasi se je odtrgal iz klopi, pa takoj nato postal zelo živahen in prijazen. Na hitro sva se pogovorila to in ono in odšel sem nazaj proti Peklu. Ne v Poljčanah, pač pa v Peklu, ki je večji in lepši trg kot Poljčane same, je bila konzumska prodajalna. Na ta obisk v Studenicah se mnogokrat spomnim. Deloma radi krasote kraja, deloma pa radi tako vernega in pobožnega župnika. Večkrat si želim tako globoke vere in vstrajnosti. Le parkrat sva potem še govorila s tem gospodom, a v Studenice se nisem več podal.
V trgovini, konzumu, je bil poslovodja neki Fišinger, ki se je ravnotakrat ženil in potem tudi kmalu poročil s hčerko večjega in uglednega posestnika Hauptmana, brata dobrovskega takratnega župnika Petra Hauptmana. Tako smo se mi s to družino že nekoliko poznali, ker so prihajali stricu, ozir. bratu na Dobrovo v župnišče ter kdajkrat ostajali pri njemu več dni in tudi več tednov, če je bilo treba kaj pripomoči v župnišču. K dobrovskemu župnišču je takrat pripadalo veliko posestvo in je včasih župniku primanjkovalo delavcev. Tudi v okolici Ljubljane niso bili tako na razpolago delavci kot na Štajerskem, kjer so bili stalno na razpolago viničarji in njihove družine. Te so za mal denar garale cele dneve. Saj je bila to že nekako vpeljana plača, da je viničar kosil od zore do mraka za 10 dinarjev. Kosil deteljo, travo kakor tudi ostavo. Ti viničarji so živeli zelo borno in le malokdaj je bil v viničarskih družinah kruh na
SOKOLI — Britanska skupina padalcev “SokolV’ s 'svojim ljubljencem, živim sokolom pred letalom, s katerim se vežbajo za bližnji nastop.'
mizi. Niti pojma nisem imel prej, ko sem se vozil skozi “zeleno štajersko”, da je tam “kasta”, viničarjev z družinami, ki preživljajo pravo pomanjšanje in revščino vpričo dobro situiranih in naravnost bogatih posestnikov vinogradov. Večkrat sem imel priliko opazovati, kako so kosi mesa in razne prikuhe, ki so preostajali na mizah po kosilu in večerji, bili vrženi v škafe za svinje in potem prenešeni v njihova korita; nihče se pa ni spomnil na viničarja in morda še na njegovega sina ali hčer, ki sta se za enega “kovača” vsak, parila na soncu po 16 ur na dan ob košnji sena in otave in ob skromnem prigrizku fižola, krompirja, pečene repe in drugih takih dobrot, da bi jim odnesel ostanke z mize in morda še kos kruha in čašo vina. Kako hvaležno bi bilo sprejeto in kako dobro delo storjeno ... ! Ko sem prišel tja za dalj časa kot trgovski pomočnik, je nanesel slučaj, da sem imel več opravkov z viničarji in tako sem imel priliko videti čisto od blizu krivice, ki so se jim godile.
(Dalje sledi)
------o-----
Suvana Fuma se zavzema za konec bombardiranja
PARIZ, Fr. — Predsednik lao-ške vlade Suvana Fuma, ki je tu na počitnicah in ga je pretekli teden sprejel na razgovor predsednik De Gaulle, je dejai časnikarjem, da bi Združene države storile pametno, če bi ustavile letalske napade tudi na južni del Severnega Vietnama “v odgovor na zmanjšanje vojskovanja” v Južnem Vietnamu. Po njegovem je zmanjšanje vojskovanja “znak hanojske dobre volje”.
Še konec preteklega meseca je Suvana Fuma nastopil odločno proti končanju ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam, dokler “Hanoi ne umakne 40,000 severnovietnamskih vojakov iz Laosa”. Časnikarjem je dejal, da je svoje stališče spremenil na temelju spremenjenega položaja na bojišču. Pripomnil je, da sodi tako o položaju tudi De Gaulle.
------o-----
Sredi anarhije praznujejo drugo obletnico Maovega plavanja po Jangtzeju
HONG KONG. — Julija 1966 so se po Kitajski širile vesti, da z zdravjem predsednika Mao-Tsetunga ni nekaj v redu. To je vlado zaskrbelo, zato je pregovorila tovariša Mao, da je plaval nekaj ur po reki Yangtze blizu mesta Wuhan. To plavanje je postalo predmet pravega oboževanja Maovih plavalnih sposobnosti.
Na tisoče in tisoče kitajskih
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
Josipa Hirschegger
ki je umil 30. julija 1958.
Gospod, daruj mu mir, raj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
Žalujoči:
žena IVANA
sinovi ERNEST, RUDI m ANDREJ hč e .'ki MARI BIBEROVIČ in Z ALKA LIKOZAR vnuki iu vnukinje . . ' 'v ' Avstriji brat ‘
ROBERT HIRSCHEGGER .er ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 30. julija 1968.
komunistov je posnemalo svojega učenika. Le počasi je to plavalno - politično navdušenje splahnelo. Letos je zopet oživelo, treba je bilo namreč praznovati drugo obletnico plavanja. Režim se je še pravočasno spomnil nanj in zopet poslal na tisoče Maovih učencev v Yangtze plavat. Tako trdijo novice iz Kitajske. Obenem so pred kratkim prišle od tam tudi vesti, da je tam zopet začela divjati državljanska vojna z vsemi grozotami, kar jih premore razjezana strast kitajskega človeka.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Waitress
Over 21 — 11 a.m. to 2 p.m. Monday thru Friday; $1.25 per hour. Must speak English. 1301 Marquette, 361-8997.	(146)
Typist — Dictaphone Operator
Good salary, other benefits. Apply in person.	.	,
Cleveland Range Co.
971 E. 63 St.
(145)
Females Needed
For assembly, inspection, light assembly, some machine work. Apply between 7:00 & 11:00 Fourth Floor General Offices. Work hours between 7:00 and 3:30 Mon. thru Friday. Must be able to write and understand English.
KROMEX DIV. ATAPCO 880 East 72nd St., Cleveland, O. Mr. Szabo — EN 1-2922
(30,1 avg)
Woman
To clean cafe, no floors, 2 Saturday mornings a month. 1301 Marquette, 361-8997.
________________________(146)
ZAPOSLIMO ŽENSKE
za skupinsko inšpekcijo, lahko skupinsko delo, nekaj strojnega. Oglasite se med 7. in 11. uro v uradu na četrtem nadstropju. Delavni čas od 7. zjutraj do 3.30 pop. od ponedeljka do petka. Morajo znati pisati in razumeti angleške.
KROMEX DIV. ATAPCO 880 East 72nd St., Cleveland, O. Mr. Szabo — EN 1-2922
(30,1 avg)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
— (30,31,5,6,8,12,14 15 21 22 avg)
Lastnik mora prodati
bungalov v Euclidu. 4% sobe, klet, neizdelano zgoraj, IVk garaže, globok lot. Blizu busov, trgovin in cerkev. Cena $19.000. Kličite 531-4897.	—(148)
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ Kličite tel. 441-4526 ali 271-0709
_______________________(149)
Upokojenci na Waterloo Rd.
Gremo na turo v Johnstown, Pa., San Francisco, Fontana, Grand Canyon, Shrine Santa Barbara, Golden Gate Bridge, Hoover Dam, Las Vegas, in več drugih zanimivih krajih. Za več pojasnila kličite do 5. avgusta: Bučar, 851-1569.	—(146)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša. 3 stanovanja, dober dohodek, zmerna cena, zaradi bolezni, blizu St. Clair in E. 162 St. Kličite 681-8979.	—(148)
Avto naprodaj
1967 Cutlass 6 cyl. kot nov. Prodaja zaradi ženitve. Kličite 681-6898 po 6. uri.
-(146)
V najem
Oddamo 5- sobno stanovanje, zgoraj, na 1101 E. 71 St. Kličite 432-0558 po 6.30 zvečer.
D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik

Tako je zdaj na žagi gospodaril sam Marka. Popravil je škodo, ki jo je storila povodenj. Pridno je žagal do zime, nato je lahko počival. Ostra zima je žago zakovala v led. Marko je sameval, a se ni dolgočasil. Dekleta so hodila mimo, prihajala na žago, takega fanta je vsaka poželela. Prenekatera se je pomudila v njegovi čumnati. Tam je bilo toplo, Marka je znal kuriti pa je znal tudi ljubiti, da ne vsakteri tako.
“Hej, hoj, hej, hoj, vstani, vstani, Marko zaspani!” so ga večkrat morali klicati vozniki in drvarji, ki so privlekli pred žago polne sani lesa. Kadar se je naljubil, je Marka storil svoje. Popravil je jez, postavil nov most, zapornico okrepil in podprl žago, da bo kljubovala pomladni jezi potoka. Prišle so nove povodnji, žagar Marko pa si je veselo pel in je žagal noč in dan tja v nagajivo in cvetočo pomlad. In spet je tako lepo sijala mesečina, da se je čez jez in po tolmunu prelivalo samo tekoče srebro.
Neko noč, ko je žaga pela svojo enolično režočo pesem, se je Marka zamislil, kako lepi so dekliški obrazi in kako tople njihove grudi — in svojim očem ni mogel verjeti, da se je čez cesto bližala prelepa mlada ženska. Take še ni videl. Ne pri fari, ne na sejmu, ne na božji poti. Strmel je, obsedel je in molčal. Ne, strah ga ni bilo. Le tega ni vedel, kaj naj stori, ko je zala deklina tiho stopila čez cesto, prišla na žago, si odprla vrata v čumnato in jih spet zaprla za seboj. Bila je videti zamišljena. Ne besede ni rekla. V naročju je držala cvetje, razpleteni zlati lasje so ji padali globoko po hrbtu, rožnata je bila halja, ki je ogrinjala zapeljivi dekliški život. Ko bi je ne gledal živo pričujoče — si je žagar Marka mencal oči — bi menil, da je prikazen.
Zdajci se je zavedel, da mu je prišla žalikžena v goste. Še malo ni bilo strahu v njegovem srcu. Le zakaj! Spet bo sreča na žagi doma, kakor je bila tiste čase, ki jih je pomnil oče. A kako bi ji postregel, je razmi-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
NEW IDEAL LOCATION — MARKHAM. By Owner. 2-story custom built home. 4 bdrms., full bsmt, att. gar. Convenient to schools, churches, parks, shopping, main highways. $26,500 or best offer.. — Also lV2-story, log siding, ranch on wooded Vz acre. Pari walls, Nat. frplc., 2-car gar. $22,500. Quick sale. 331-5688.
__________________________(146)
FOX RIVER GROVE — By Owner
—	5 rm. flat down w/3 rm. flat
upstairs. On Ige. landscaped lot. Near everything. $23,500. 639-3051 after 6 p.m.	(146)
7 RM. COTTAGE — Brick & Frame
—	3 rms. dn., 4 up, new dbl. plumb.
1 or 2 fam., 2 apts. $10,500 full price. By Owner	MI 2-5441
(145)
BROOKFIELD — By Owner—Brick & Redwood Ranch 3 bdrms., den, laundry rm., side drive. Near everything. Mid $20’s.	485-0571
____________________________(145)
V/1NSTON HILLS — By Owner — 9 rm. Colonial. Blt-in kitch., din. rm., fam: rm., 4 bdrms., 2y2 car attc. gar. On over-sized lot. Has patio, comb, strms.-scrns., w-w crptg., drapes. Owner transferred. $34,500. 969-4957.	(145)
sijal Marko. Pogumen je bil, to se ve, tako pogumen, da bi se bil lotil medveda ali volka, a kje da bi se bal stopiti pogledat, kaj počne žalik-žena v njegovi čumnati. Spodoben je pa tudi bil in ni hotel pregnati zale gostje iz svojega malega hrana.
Ždel je nekaj časa na hlodih. Žaga je venomer pela v noč. Ko je bilo treba, je na novo naložil hlodov in je dalje rezal. Noč je bila tihotna, da nikjer nisi čul niti skovirja. Že se je nekje nad kuštravim vrhom bližnjega brega zasvetila jutrnjico. Slavec se je oglasil v leščevju nad potokom, po malem se je rodil nov pomladni dan. Že se je Marka odločil, da stopi v čumnato, ko so se vrata odprla. Pokazala se je žalik-žena, pogledala Marku v oči, skoraj nasmehnila se mu je, rekla pa ni besede in je spet nemo odšla čez cesto in izginila v hrib kakor meglica. Tako, zdaj jo je bil Marka videl iz oči v oči, na las takšno si je bil zamišljal po njenem srebrnem glasu. Srce se mu je kar stisnilo v sladki bolečini in glava je bila polna omotičnih sanj o ljubezni, kakršne dotlej še nikoli ni čutil.
In potem se je godilo tisto, o čemer so jeli ljudje daleč naokrog šepetati: žalik-žena prihaja k mlademu žagarju v posteljo. Drvarji so vedeli povedati, kako je zaljubljena vanj. Vozniki so pri žganju v gostilnah klafali o žalik-ženi in njenem fantu. Nobeno dekle se ni več upalo mimo zaklete žage. Zaradi grdo grešnega Marka so se stare device križale in sam gospod župnik je nekoč ugibal, ali ne bi kazalo Marka poklicati na odgovor in potem z blagoslo-
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
LISLE — 2 Bdrm. Cape Cod —Oak kitch. w/blt-ins, range, oven, refrig., washer-dryer, freezer, gas heat, screened patio. Cor. Vz ac. lot. Nr. everything. $17,500.	964-2275
(146)
HOUSEHOLD HELP
PALATINE-INVERNESS — Will pay $13 for Five hours work. Neat, thorough woman to clean tidy-house. Own transportation. References. 359-1998.
(145)
MALE HELP
Experienced Maintenance Man
Full time. Start at $96.00 per wk. Free Hospitalization and life insurance. Free meals, uniforms and 2 weeks paid vacation. Apply in person. Monday thru Friday.
Carry Out Restaurant
McDonald’s
6829 N. Clark — 465-9431
(146)
FEMALE HELP
General Factory Women
1st AND 2nd SHIFT APPLY IN PERSON
Columbia Wire Products
4045 No. Rockwell Chicago, 111.
_______________________(146)
HOUSEWIVES ~ 3 to 5 days weekly. Neatly dressed, sober, reliable w/ recent refs. Wanted by a bonded maid service. Hospitalization & soc. security. 787-1737 Mrs. Johnson.	(147)
vljeno vodo pregnati blodne obiske na samotni žagi. Toda premislil si je gospod župnik in so tudi drugi ljudje jenjali na-klapati in opravljati. Žagar Marka pa se je smehljal, bil je svojih misli in redkih besedi. Le on sam je bil varuh tiste skrivnosti, ki je ni bil deležen nihče drugi, le on sam je vedel, da prihaja žalik-žena v srebrnih nočeh na žago, si sama odpre čumnato in leže v skrbno pripravljeno posteljo. Potem zaspi do jutra — bilo bi preneumno in nespodobno, če bi jo kdo motil — nato se brez besede vrne v svoj planinski stan.
Nekoč je Marka utrujen od premnogih prebedenih noči in od napornega dela po polnoči legel in se zaležal. Spal je sladko, da že dolgo ne tako. Prav nič ni čul, da so se odprla vrata. Lahko bi ga bil tat okradel ali razbojnik ubil, pa ne bi bil niti jeknil, tako trdo je hrčal zdravi Marka. Proti jutru pa se je iznenada zganil. Ali ga je v snu obšla slutnja, da pride žalik-žena in ji bo treba odgrniti posteljo? Ko se je zdramil in si pomel oči, je čutil ob sebi hlad, da ga je oblila mraznica. Obrnil se je na postelji — ob njem je ležala žalik-žena. Ni se še zbudila. Zagledal se je v njo, to je bila podoba nepopisne miline. Zlati lasje so padali s postelje do tal, roka je počivala ob životu, bela kakor mleko. Zdajci je žalik-žena odprla oči in se nasmehnila: “Ne boj se me! Dober bodi in pošten! Še pridem k tebi.” Mladi Marka je legel nazaj. Gledala sta se, kakor se pač gle-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE Northwest
By Owner — Immed. Boss. — Brk. Bung. A-l cond. 6 Ige., It. rms., on 1 fir., Ige. din., full bsmt., Ige. expd. attic. Gas h.w. ht., beaut, yard. Extras. Cor.v. to everything. Priced right.	252-4654
BENSENVILLE — De luxe Trilevel Duplex Income Prop. 2 bdrms, Wz baths, liv. rm. & frm. rm., patio. 1,600 sq. ft. each unit. 766-2586 — By Owner — $55,000.	(146)
WHEATON — By Owner — Air cond., comfortable 3 bdrm. Ranch. Gd. loc. Lge. 13 by 25’ liv. rm.-din. rm. Crptd. thruout. Pan. kit., bit-ins, cer. bath, powder rm., bsmt., attic, patio. Shade trees, nicely Ind-scpd. Schl. 1 blk. $29,500	668-3717
_________________________  (146)
2 FLAT STUCCO — 6 and 5. Separate heating units. 37'A’ lot. $20,300. By appt. 287-8782.
843 N. Long
By Owner — BUSINESS PROPERTY — 2 Flat Brick across from school. Good business. Low $20’s. 227-2899
WINTHROP HARBOR—By Owner Frame. 3 bdrms., Wz baths, kit, remold., bsmt. Gas-util., att. shltr. 100 by 180, trees cyc-fnc’d. Lake, school, C&NW, bus. $18,500. 1103 Park, 872-7045.	(146)
COMMERCIAL PROPERTY 2249 W. Chicago. $12,000. BR 8-5467. Old Age.
LAKE HOLIDAY — By Owner — 2 ADJ. LOTS 1 — 200’ front by 75’ rear.
1 — 75’ front by 200’ rear. $5,000 ea. Will sell separately.	778-8871
(140)
BUSINESS OPPORTUNITY
BRICK INCOME PROPERTY -By Owner — Excel, income. W/ Tavern & Rest. — Carry-outs — 3 apts Extra cottage & lot. For quick sale. Retiring.	TO 3-9 i6
BEAUTY SALON — North Shore Going business.
Owner leaving town. 251-8043
(146)
dajo vsi srečni zaljubljenci, ki si pijejo ljubezen iz oči. Le tega ni mogel Marka razumeti, zakaj veje od prelepe žene tako čuden hlad. Vprašal jo je, ali naj jo še odene ali ogrne, saj še ima v omari dobrih, toplih ponjav, še mati jih je bila preskrbela. Pa je odkimala in rekla:
“Jaz sem roža s planine ...” Fanta je premagovala ljubezen. Objemal je žalik-ženo, ni se mu branila. Toda prav nič ni imel od njene ljubezni. Le njeno lepoto je užival, ta lepota pa je bila hladna kakor žlahtni kamen, ki se blešči, siplje žarke, toplote pa ne daje. žalik-žena je malo govorila, gledala ga je s svojimi sinjimi, očmi, poljubov pa mu ni vračala. In ko je posvetilo jutro, je vstala in brez besede odšla v planino.
Marka je dosti razmišljal o svoji prečudni ljubezni. Nekam tesno mu je bilo. Čez dan ni bil pri delu nič kaj pravi in ljudje so se ga ogibali, zvečer pa je bil neučakaven. Kadar je legel, ni mogel zatisniti očesa. Čakal je, kdaj se odpro vrata. In potem, — bolj ko je objemal Žalik ženo, bolj mu je bila hladna in tuja. Pa je tudi ona čutila, da se ohlaja njegova ljubezen in je nekatero noč ni bilo. Naposled mu je rekla:
“Vem, Marka, kakšne misli snuješ. Ženo bi rad imel, kakršne so druge. Le vzemi jo, jaz bom pa še dalje prihajala, kadar me bo volja.”
Zgodilo se je tako. Jesen je šla v deželo, bil je čas ženitova-nja pred adventom. Ljudska govorica o Markovi ljubezni do
žalik-žene je plahnela in Marko je spet hodil k fari in v krčmo in se je šalil z dekleti in si izbral Mlinarjevo Marijeto iz Metlic.
(Dalje prihodnjič)
------o—-----
— Bolivija je postala neodvisna od Španije leta 1825.
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
ij <

K S K J
AMEiiišKft mmm kmuiiski mmn
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
o izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
J
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 604S1
j Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) ? v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO .................................................
DRŽAVA ................................ CODE ..........
NOVA JESENSKA MODA? — Na nedavni modni razstavi za letošnjo jesen so švedski in finski modni krojilci pokazali tudi tole obleko. V njej se je predstavila Maureen Howard.
STARA KRASOTA — Relief v terracotti Marija z Otrokom, delo Giovannija Della Robbia iz srednjega veka, je bila prodana nedavno v Londonu za $37,000.
...........................MKmemmmmmMmmmmmmmmmm'*, . msummmr	i
ENOSMERNI PROMET — V Pulilanu pri Manili na Filipinih imajo vsako leto posebni “bivolski festival”, na katerega pridejo okoliški farmarji jahajoč svoje bivole. Posnetek kaže sprevod farmarjev z bivoli po trgu, ko si ga množica od strani ogleduje.