2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ŠT. 10. V LJUBLJANI, 7. MARCA 1036. KNJIGA ЈЏ joa. ВДВД4И JOSIPU STRITARJU SLAVNOSTNE BESEDE ZA STOLETNICO ROJSTVA (Podsmreka 6. UL 1836 — Rogaška Slatina 23. XI. 1923). STANKO B U N C vrsti številnih obletnic, ki jih bomo letos praznovali, n. pr. v spomin na največjo Prešer« novo ustvaritev »Krst pri S a« vici«, na prvo samostojno slo« vensko povest, Ciglerjevo »Sre» 6o v nesreči«, na znamenito Kopitar« jevo razpravo o brižinskih spomenikih in stamocerk venoslovanščini, Glagolito Cloziahus L dr., je gotovo najpomemb« nejša stoletnica rojstva pesnika, pisa» telija in slovstvenega vzgojitelja — J o» sipa Stritarja ušel je iz klasične zemlje naše Do* Imjske, ki nam je dala najvažnejše kulturne delavce: prvaka slovenskega slovstva Primoža Trubarja, pesnika, kritika in politika Frana Levstika, pr» vega romanopisca Josipa Jurčiča ter narodnega gospodarja, daljnovidnega riitika in borca za Jugoslavijo dr. J. Kreka V mladosti se je Stritar nasrkai vseh žlahtnih sokov rodne zemlje: neizko« renljive ljubezni do domovine, neomaj* ne zvestobe do naroda in čiste govo» rice dolenjskega kmeta. Nadarjenost in vedoždjnost sta ga gnali najprej т Ljubljano v latinske šole, potem na študij klasičnih jezikov na dunajsko vseučilišče, nato pa je prepotoval kot dobro situiram domači učitelj v boga* tih dunajskih rodbinah križem kražem skoraj vso zahodno Evropo. Tudi on bi se mogel pohahati z Andrejem Smo« letom: Vid d ИШ NemSko, Francosko. Britansko, ■vridel sean Srajca visoke gorć, videl sem jasno nabo italijansko. Skoraj nihče izmed njegovih som« čencev, ki so se slovstveno že na gim« naziji močno udejstvovald m po oprav« Ijeni maturi postali glavni sodelavci pri Janežičevem »Slovenskem Glasni« kiu«, ni utegnil slutiti, da bo ta mar« ljivi in vestni dijak kdaj pesnik, na univerzi pa so bili njegovi učite! H prepričanja, da bo Stritar nekoč ponos dunajske A-bnae matris kot profesor klasičnih jezikov. Dolgo iin mnogo je Študiral naš Stri« tar, si pridobil obilno znanje jezikov in globoko poznavanje starejših in no« vejših evropskih slovstev in se prepu« stil umetniškemu in estetskemu uživa« nju umetnin. Silno občutljiv tempera* ment, tenkosluten estetski čut in na« rava, dovzetna za vse dobro in novo, so ga napravili za tedanjega najbolj razgledanega Slovenca v vseh vpraša« njih evropskega slovstva. Vse svoje talente in ogromno znanje je obrnil v eno samo smer: da pokaže duševne si« le slovenskega naroda umetniško raz« vajeni Evropi in da pribori slovenske« mu narodu dostojno mesto v krogu kulturnih evropskih narodov. Na svoje poslanstvo se je korenito pripravil. Po pobudi J. Jurčiča in Fr. Levstika ter v njuni družbi se je po« javil dokaj pozno, ko je že mogel za« peti s Prešernom: Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ete miraule! S temeljito razpravo o Prešernovem življenju in delu L 1886. je nam ah opo« zori vso slovensko javnost nase, ustvaril Prešernu in sebi trajen s po« mernik, slovenskemu slovstvu pa po« stavil edino pravo podlago za uspešni nadaljnji razvoj v znaku Prešerna. Od tedaj dalje se dviga njegova pot strmo kvišku, ko je med 1870 in 1880 ob« vladovai vse naše duhovno dogajanje kot os redna ustvarjalna in vzgojeval* na sila. V naše slovstvo se je usidral kot pe« snik, pisatelj in slovstveni vzgojitelj. STRITARJEVA ROJSTNA HlfiA V PODSMRFiKT Kot pesnik je zlagal Boris Miran pripovedne pesmi o Turkih na Slevici, o trpljenju bosenske raje, pel mladini basni, poklanjal mtaligentu razmišlju* joče lirake pesmi, ki jiih odlikujejo ja< sne misli, dovršena oblika in gladek jezik. »Dunajski soneti« iin »Pasji po« govori« ga označujejo kot odločnega borca za sleherni napredek in zoper vsakršno nazaduj aStvo ter omejenost. Jf, S' ^аЉА s*' J&ćUo , > .flta&S J* у t, rу-rt'J*. f л^^гtrto ЈолЛ /i/ ~ Faksimile STRITARJEVE PESMI »Slovenska Lizbona«, ki Jo je pesnik napisal po ljubljanskem potresu L 1895. Pisal je prvi slovenske pesmi o delav* ou. Posebno mesto zavzema njegova pesem, ki veruje v kulturno poslanstvo Slovanov, svojevrsten Stritarjev me? siaaiiizean, in toži o svetobolju, bolečini solzne doline, ki je izraz neskladnosti med idea,ii in resničnim življenjem. Kot pisatelj je ustvaril prvo na« so čuvstveno povest »Svetinovo Met« ko«, v romanu »Zorinu« razvil svoje mnenje o svetobolju, v »Gospodu Mi* rodolskem« pa pokazal na srečno idili* ono in čuvstveno življenje v nepokvar« jeni naravi, kar je njegov osebni ideal. Z zbirkami mladinskih spisov je za« baval mladino: poleti z Jagodami Pod lipo, v Zimskih večerih pa z Lešniki. Kot slovstveni vzgojitelj je privedal Levstikovo načeLo literarne kritike do zmage in raizširil področje kritike preko jezika na estetiko m na vse kulturno življenje. S tvoril je sa* Ionski slog knjižnega jezika, ki je po« stal gibčen in prožen ter sposoben za razpravo, za oDČevanje tudi najvišjih slojev in za izrazilo najfinejših čuv« stev. Ostril je literarni okus med pisa« telji in čitatelji s svojimi »Kritičnimi pismi« in »Literarnimi pogovori«, pra« vilno ocenjeval književna dela, uvajal nove slovstvene vrste po evropskem zgledu (čuvstveno povest, družabni psihološki roman itd.), pokazal vzor pesnika v Prešernu, vzgajal nov pisa« teljski rod, budil spoštovanje do pe« sniiškega dela, ustanovil prvi slovenski strogo literarni list »Zvon« (1870, 1876 —80) ter dokazal, da je književnost neogibni sestavni del narodne kulture. Stritar je s svojim izvrstnim poznaš njem človeške duše in srca, z lepim narodnim izražanjem, z dovršenim slo« gom ter miselno potenco idealizma, svetobolja in čuvstvenosti stvori! po« ZapuSčena pisateljska grobnica na opus toženem pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani, kamor so proti pesnikovi želji položili smrtne ostanke »aerednje postave slovenske literature« (kakor imenuje dr. Iv. Prijatelj Stritarja}. Da: I капмт m» bo, al hfa Pod hkuđno, mrroo to gvadLt u giobn, t Umi bodon flpatr роЧ-mij t-лЛхо ti src« oanđjeii a« prfMU*, atj, *prorotoinjo ženske osvoboje. Osvoboja ni prava beseda, vendar emancipacija ima tako neprijeten, tuj g'as.« Kaikor je v besede gosipe Jarinove položil Stritar pretirano in preveč posplošeno neziran ie borillk za ženšlke pravice, tako je v sledečem Rado-vanovem govoru — kot paraleli, ust-varji-joči ravnovesje! — v šaljivem kramiliamju karikirali ženslko gibanje za osvobojo. Kulturnozgodovinske so besede v tem odlomku, v katerih časovno ozinačuje pisatelj ženslko osvobojo kot »najnovejše vprašanje družabnega življenja« (str. 2170); dalje podaja Stritar svoje nazore o žensiki nalogi, ki je v dolžnostih in pravicah, odmerjenih jim »po naravnih in človeških zakonih« (t. t.); sodobne borilke za osvobojo pa »hrepene in silijo v to, kar jim '-»ode, kar jim mora biti večno nedosežtno.« Radovan ie menil, da so take »igra'ike, pevke, plesalke in enake »ženšoine« (271), ki so »prestopile roeje svojega spola«, doma samo v Ameriki, na Angležem, na Ruskem, na Nemškem. Ironizira »zarotbo« novih žensk, ki se bodo kakor sodobne Gospod Mirodoiski se pridružuje Radova-novetnu mnenju in se zavzema za žensko izobrazbo: «... da se dekleta po učilnicah in družinah zrejajo in poučujejo tako- ŠASA SANTEL JOS. STRITAR Faksimile Stritarjevega podpisa Атаатопке maSčevale nad moškimi. Gospa Jairinova govori nato bolj umirjeno o vladi moške sile v vsem življenju in zagovarja »pravočutje«, ki bo prineslo človeštvu enakopravnost v čistem pomenu besede, brez pretiravanja in ironičnega prizvoka na katerokoli stran. Debato nadaljuje Rado-van, ki opozarja na propad rimske države ob času. ko sta »spola prestopila svoje naravne meje«. Označuje moSko gledanje na žensko in moško vrednotenje ženskih lastnosti ter izraža minenje, naj ženska dopolnjuje moškega. Zavzema se za ženski naravni poklic — družinsko življenje. — da pridejo do potrebne samoetainoeti ... Kadar bodejo tako odgojene in izučene, tedaj naj se razširi tesno okrožje ženske delavnosti; ženskim naj se izročajo dela, poeli. službe, za katere imajo zmožnost m veselje. Ta je, po mojih roieldh, edino prava ženska osvoboja.« Tako se je Stritar načelno izrekel za vstop ženske v poklice, ki so bili nekoč dostopni le moškim. Vplival je nanj glede tega vzgled velikih zapadmo evropskih držav; saj je francoski pisatelj, škof F6nčlon napisal ce'o knjigo — že v 18. stoletju! — o vzgoji in izobrazbi dekleti Dalje je vplivala nanj čuvetvena ro- mantika, poveličujoča žensttvo in ženskost, nositeljico čuvstvenosti. Stritar idealist, ki ga je bolelo vsako nesoglasje v človeška družbi, je bil že disponiran za prehod ženske v javno življenje. Tako sitanje je bilo gotovo sprejemljivejše njegovi naravi, kakor pa brezpravnost in ponižanje. Mamikako misel o ženska vsebujejo še Stritarjevi eseji. Ne smemo pozabiti, da je bil Stritar v našem kulturnem razvoju tisti, ki je odpri naši zemlji okna in vrata v svet in v svojih delih obravnaval največ različnih vprašamo' med vsemi našimi pisatelji. V. N. HARBIN, DALJNIJ, PORT ARTUR NADALJEVANJE E1 akšna je današnja vloga teh nekdaj ruskih mest? Harbin, ležeč na važnem želeizmčnem __J križišču, je kot središče Mandžurije, napredoval prav po ameriško-Se leta 1900. je bila na temi mestu majhna vas z železniško postajo. Imela pa je velikanske kurilnice in železniške delavnice, ki so ustvarile pogoje za razvoj velikega mesta in važnega trgovskega središča. Danes šteje Harbin pol milijona prebivalcev, od katerih je kakih 100.000 Rusov, le 6000 Niponcev, ostali pa so Kitajci. Veliko število Rusov daje mestu evropsko obeležje in nekateri mestni deli so prave ruske četrti, kjer se razvija življenje, kakršno je bilo značilno za Rusijo do boljševiške revolucije. Ruski značaj vzdržujejo šole, osnovne in srednje ter univerza, kakor tudi živahno delovanje pravoslavne cerkve. Mesto leži ob sotočju rek Sungari in Noni ter je zaradi tega često poplavljeno. Ena izmed največjih poplav je zadela mesto 1.1914., ko je voda odnesla nešteto kitajskih koč in hišic, pravijo pa, da je bila povodenj L 1932. še večja. Do dva milijona ljudi je ostalo brez strehe in polovica žetve vsega okrožja je bila uničena. Ob takih prilikah se vedno pojavita kuga in kolera, ki pa ju moderna zdravstvena služba vedno zelo hitro zatre. Vzhodno-kitajska železnica se zdaj imenuje sevemomandžurska in je nesporno najdražja železnica na svetu. Ako odpremi trgovec zaboj cigaret iz Harbi-na v cesarsko prestolnico Hsin King, ga stane prevoz toliko, kakor pomorski prevoz iz Londona v Port Artur. Potnikov ima silno malo, kajti razen denarja je potrebna za pot tudi izredna hrabrost. Vsakdanji napadi ostrašijo marsikoga in tako vozijo razkošni vozovi večinoma prazni. Niponske oblasti se sicer trudijo, da bi zatrle razbojništvo, toda doslej ni posebnega uspeha. Od Port Arturja do Hsin Kinga oblast še nekako jamči za varnost, dalje pa ne svetuje nikomur potovanja po železni«^. Iz teh razlogov železnica ni rentabilna, odkar so jo morali sovjeti dati iz rok in odkar so se začele politične zmešnjave v Mandžuriji V popolnoma moderno mesto pa se je razvil v zadnjih tridesetih letih Daljnij, nekdanja ruska trgovska luka na polotoku Kvantungu. Zgrajena je po načrtih ruskih inženjerjev, izdelanih pred tremi desetletji. Danes ne nosi več svojega pomembnega slovanskega imena, martveč se imenuje po niponsko Dajren. To je niponska izgovarjava kitajskega imena Tajlien, kar pomeni »veliki spoj« med Katijsko dn Mandžurijo. Mesto ima nad vse živahno trgovino s kožami, sojo, premogom in drugimi rudninami, saj je glavna izvozna luka za mandžurske pridelke in glavna uvozna luka za niponske industrijske izdelke v Mandžurijo. L. 1898., ko je Rusija zasedla polotok Liaotung, je bila na tem mestu skromna ribiška vasica, sestoječa iz par koč, danes pa je tu krasno mesto z modernimi stavbami in s 450.000 prebivalci; od slednjih je le dobra četrtina Niponcev, ostali so Kitajci. Ureditev mesta je v vsakem pogledu na višini ter se Dajren zelo blagodejno loči od vseh ostalih mandžurekih, kitajskih in niponskih mest Dobro uro avtomobilske vožnje od Dajrena leži mesto Riojun, ki je svetu znano pod imenom Port Artur. Asfaltirana cesta se vije med slikovitimi griči in veže to tiho mesto vojaške slave z bučnim trgovskim emporijem Dajrenom. Port Artur je ohranil svoj stari značaj pokrajinskega mesta in zdi se, da živi le še ob spominih znamenitega obleganja iz !. 1904. in 1905. Port Artur je ostal vojna luka tudi pod Niponci, zato se je vse gospodarsko življenje osredotočilo na Dajren. Njegovo evropsko ime izhaja še iz 1. 1857. iz vojne Angležev in Francozov proti Kitajski. Zaveznika sta v tej Inki imela bazo za svoje operacije, zato bo pristanišče imenovali na čast princu Arturju, kasnejšemu vojvodi Connaught-akem. Borbe v rusko-niponski vojni za Port Artur so znamenite zaradi tega, ker se je tu prvič v velikem obsegu razvijala vojna v okopih, zakopih, podkopih in prekopih. Kot vojno sredstvo so Rusi prvič uporabili strahovito bodljikavo žico, volčje jame s koničastimi koli na dnu in druge neusmiljene obrambne uvedbe. Posadka je vzdržala brez pomoči, popolnoma odrezana od sveta na kopnem in na morju polnih enajst me-SOcev in je z brezprimemo hrabrostjo odbijala silovite naskoke nadmočnega sovražnika. Duša odpora je bil general Kondratenko in pet dni po njegovi smrti, — raztrgala ga je niponska granata, ko je ravno dajal navodila svojim rojakom za protinapad —, so popustili živci vrhovnemu poveljniku Nemcu Stoeslu, da je predal trdnjavo Nipon-cem. Sedanji oblastniki so pustili nekatere utrdbe nedotaknjene in jih vzdržujejo v prejšnjem stanju, da jih kažejo poset-nikom, ki v velikem številu prihajajo iz Niponske. Ruska imena Zlata goi-a, Tigrov rep i. dr. so izginila, na njihovo mesto pa so stopila niponska Haku Gjo-ku San, Tung čiku San in slična, ki jih naš človek ne more razlikovati. Kratka doba ruskega gospostva na polotoku Kvantungu ni zapustila nikakih drugih sledov, kajti vse so Niponci skrbno izbrisali, da si s tem tudi na zunaj utrdijo upravičenost svoje posesti. Ruski vpliv je zagnan daleč nazaj za Amur in tudi tam bojuje hud boj proti napadalnemu duhu otoškega carstva. (Po Isabelli Detoran — Bk) DR. IVO 6 O K LI ovorffi smo o prisebnosti: tistem dami, da se takoj spet osves!tiš, če te je kdaj usoda udarili a naravnost po čelu, da se ▼ še tako težkem nenadnem položaju, nemudoma zopet znajdeš, novim ofcolnostim vsaj še pravočasno prilagodiš. In smo se vsi zložili v tem, da je na drugi strani treba prav takega »preSkušenega dogodka«, preden lahko o sebi trdiš, da je tvoj duh po potrebi in sili res brez odloga »prisoten«. Nato je vsak posebej skušal s kakim primernim lastnim dožitkom doka-aaiti, da si on to dragoceno svojstvo opravičilo lasti. Juflij zato, ker je v hipu, ko ga je prebudil visok plamen, že vrgel na gorečo posteljo poleg sebe blazino, Pavel ker je zletel skozi okno, še preden je bomba dospela do nadatropja nad njim, a Miha, ker je potegnil iz vode svojo taščo, še preden jo je krč prijel; drugi so pa kar lepo pošteno povedali, da so v enakih silah počeli veega šmenta, samo pravega ne — Kaj pa ti, Janez, ki si s svojimi histerijami vedno prvi? sem telesno po-dregal sodnika Mrčelja, posebno še zato, ker se je tako skrivnostno muzal. — Premišljujem, ali ta stvar sodi sem ali ne, me je pogledal Mrčelj. Vi vsi navajate same kočljive dogodivščine, to je takšne, ki so zvezane s nekakim tvega- DR. IVO SORLI njem osebne varnosti, če ne celo življenja samega. Jaz bi se pa bil samo hudo zameril, da se nekoč nisem tako dobro držail. Sibvar pa poleg tega izvira iz že zelo davnih časov, mojih dijaških let. Takrat sem bil domači učitelj pri grofih Valsasina, sem živel na nekem gradu ( ___ T 53 blizu bavarske meje in prihajal samo čez počitnice domov. Denarja mi tiste tedne ni manjkalo in tako sem prepotoval vso domovino. Nekoč me je zaneslo na veliko narodno veselico blizu Trsta Besedo sem imel v oblasti, in ko so me starejši gospodje naprosili, naj bi tudi jaz kaj povedal, sem zlezel na oder, mahal z rokami, grmel, da se je zemlja tresla, in stvar sploh menda še precej dobro opravil. Vsaj ploskanja ni bilo ne konca ne kraja; potem pa so me — saj veste, kako živi so bili tisti ljudje — še malo naokoli nosili. Fizično sem takrat spoznal, da ta vršita slavja ni pireveč prijetna, ker vsaJk noseč misli, da je tvoja desna ali leva noga zdaj njegova in da jo bo morda še za spomin domov vzel; a za narod preneseš tudi to. Skratka lepo je bilo in zvečer smo se tudi z dekleti prav rodoljubno poljubljali. No, jaz se vrnem na svoj grad, pa ti dobim kak dan pozneje drobno pisemce, da me je ljubezniva dopisnica videla in slišala na tistem shodu in ji moje »ognjevite besede še vedno po duši zvene«. Silno ji je žal, da so jo starši takoj odvedli (pametni ljudje!) in me tako ni mogla osebno spoznati. Če pa utegnem — ona zelo -ljubi takšno »izmenjavanje misli« — bi se lahko razvilo med nama prav lepo dopisovanje. Utegnil sem (pravkar sem bil napravil prvi izpit), dekletce je pisalo res prijetno, pa sva začela. Po nekaj mesecev sva se tako približala, da sem že naravnost zahteval, naj mi pošlje svojo sliko, in ji kar povedal, da na tisto njeno zatrjevanje, češ, »nisem lepa« in takšno, prav nič ne dam. Pa res pride »edo čeden obrazek in vse ostalo, kakor se spodobi, kolikor moreš po fotografiji soditi. Ker je vse kazalo, da je dekle tudi iz dobre hiše, a mi je to, ko sem takole od daleč vpraševal, še neki znanec potrdi!, se je tisto pisarjenje naposled ogrelo najmanj že do toplega prijateljstva. Tako je bilo čisto naravno, da sva se zmenila kar še za sestanek čez počitnice; in sicer lepo pošteno, da bom tri, štiri dni gost njenih staršev, dobiva pa se na njeni postaji. Izstopim, se ozrem po tistem peron aku in se začudim, kako da je ni. Kar ti iz nekega kota prikoraca stairikovo ženšče s sicer še precej razvitim gorenjim telesom, nog pa tako rekoč nikjer. »Poznate vi gospodično Milico to in to?« >Milica ta in ta sem jaz, a vi gospod ta in ta?« Prijatelji prav nič se ne bom široko-ustil, a še danes imam ponosno zavest, da se je moj obraz takoj pokoril in da je iz njega zažarelo samo »prijetno presenečenje«. Vrag vedi, odkod sicer pošten in whu tega še mlad človek zajame toliko hinavščine! — To je srčna kiulibura, prijatelj! se je zarezal Julij. — Da. Toda brez tvoje bedaste ironije, ti opica! ga je zavrnil pripovedovalec. — No in? — No, in? Stopal sem poteg nje, kakor da spremljam Greto Garbo in ji pripovedoval o svojem potovanju, kakor da mi sirota sega vsaj do ramena in ne smo do pasu. — Še kaj? — Da, še to: nesreča je hotela, da je imela prekrasno in nad vse ljubko sestro Marto. Toda to revše naju je tista dva dneva, ko sem zaradi lepšega prav moral ostati, neusmiljeno stražilo. Dopisovanju je bilo seveda konec? — Ne. Šele ona ga je čez pol leta prekinila. Za roko jo je bil zaprosil bogat vdovec in lepo se je opravičila, da mene toliko let vendar ne more čakati. Živela je potem zelo nesrečno, revica, a predlanskim je umrla. — Hudo te je skušal gospod Bog! je vzdihnil Pavel. — Srečo ima, da ga ni mogefl vrag! Drugače bi ga bila tista Marta najbrže še ujela in danes bi človeštvo štelo enega zadovoljnega samca manj, je skomignil Ju/lij. — Zadovoljen si ti, samec pa jaz! je mračno .zamrmral Mrčelj. BELA SMRT K PETTNBVAJSETLETNICI EKSPEDICIJE KAPITANA ROBERTA SCOTTA ■ ,, nežni vihar divja preko polar-| nega ledovja, termometer pada V in kaže najprvo 40, potem 50, \ potem 60 stop. pod ničlo. Siv 1 somrak leži nad samotnim moC-. * kom Rossove ledne pregrade, ki iveže Južno Viktorijino deželo a tečajem. Od severa sem tepta dvanajstorica mož novi sneg pod nogami, vleče do vrha smrti, zmrzli do kosti, toda na obrazu jim igra stari, pogumni nasmeh, nasmeh ki se roga celo smrti. »Tovariši«, pravi Scott z mehkim glasom, »štirje možje od nas se morajo vrniti k zimskemu taborišču na rtu Evansu. Naloga jim je, da nam pridejo pozneje s sanmi na pasjo vprego naproti in nas popeljejo nazaj do Terre Nove«. SCOTT V KOCI N naložene sani za s^boj in tipa naprej, previdno, korak za korakom. To je južni oddelek angleške odprave kapitana Scotta na južni tsSaj Ozebline race jo možem na rokah in nogah, oči so jim kakor otrple in oedepijene, a skozi grozoto viharja in mraza nadaljujejo svojo pot cilju naproti. Kapitan Scott se za hip ustavi, potem zavpije svojim tovarišem, da bi ga mogli v tulečem viharju slišati: >Se pet sto metrov!« Cela ura mine, potem je teh pet sto metrov za njimi, dosegli so Zgornji Beardmoreov lednik. Tu si pripravijo tabor kot etapno postajo na poti do tečaja. Še dva dni je do božičnega večera 1911. Možje se zberejo v šotoru, utrujeni do ROSSOVEM OTOKU Možje molčijo. Nobeden ne bi bil rad med temi, ki se bodo vrnili, vsak bi rad doživel ob vodjevi strani trenutek, ko bodo kot prvi stopili na južni tečaj. Dr. Atkinson, biolog ekspedicije, stopi pred kapitana: »In kdo so ti štirje možje?« Scott se nasmehne z iskrenim nasmehom: »Pred vsem pogumni vpraševalec sam.« Atkinsonu je težko, da bi odgovoril kapitanovenra nasmehu. Soott se zresni: »Potem vi, Cherry-Ga/rrard — in vi, dr. Wright — in četrti... četrti ste vi, Keohane.« Častnik se vgrizne v ustnice, a tiho prikima. Dr. Atkinson ima še eno vprašanje: »Torej ob koncu marca, kapitan?« — »Od srede marca do začstka ap ila hočem biti spet v glavnem taborišču. Ne Redni dnevni obrok živeža za enega moža na Scottovi zadnji ekspediciji (posušeno meso, prepečenee, maslo, kakav, sladkor in čaj) pozabite naložiti živeža in kuriva za tri tedne na sani«. — »Ali right. Ob pravem času vam odpotujemo naproti iin vas spravimo nazaj. Zbogom, kapitan!« Stisk roke od moža do moža, potem se oba oddelka ločita. 28. jan. 1912 so At-kinson in njegovi trije spremljevalci dospeli srečno na Evansov rt. Osem mož preostalega Scottovega oddelka pa je korakalo proti južnemu tečaju. ★ Poročnik Bowers zapiči svojo palico v led. »Kje je neki ta južni tečaj? Danes smo opravili spet 22 km, plazimo se po višini 3000 m in tečaj se ne pokaže!« Soott ne sliši. Stoji malo stran in si zapisuje v beležnico: »3. jan. 1912. Samo še 280 km od cilja ! In vendar ne pridemo vsi tja! Evans Lasb!y in Grean se morajo vrniti. Vedo že o teim in težko jim je. Mi nadaljujemo ju tiri ob petih. Imamo 5 in pol živež-nih enot, več nego eno mesečno racijo za vsako osebo. Ali bomo mogli jutri dobro korakati s polnim tovorom? Če naim uspe, tedaj je zmaga naša!« V sivem jutru je prišla ura slovesa. Stari Grean se ne more več premagati. Za vse na svetu bi rad ostal na voJjsvi strani. Debele solze mu curljajo po zaleden elih licih. Poročnik Evans in Lash-ly stojita strumno pred Scottcrai. Scott si ogleduje sani, pred katere se je vpre-gia trojica mož: »Slo bo. Vrnili se boste zdravi. Hvala vam za vse, tovariši. dobro in vreme na po vira tki i —' * na veen'o svidenje na ladji!« ★ Okrog glav trojice, ki se vrača, tuli vihar. Mraz se jim p'azi od orstov na nogah preko meč do ko'.en. Dan za dnem se borijo. Dosegli so Zgornji Beardimo-reov ledniik. Poročnik Evans, ki vodi, je na konca svojih moči. Brez opore svojih palic ne more več stati. Skorbut! Ozebline! 12-umo ikoraikanje na dan, v viharju, preko gJadikega led/u, s sanmi, ki postajajo težje in težje. Se 95 km. Evams se opoteka. Še .trideset metrov, še dvajsat, še trije — Evans se zgrudi Za srečo je bilo »vogalno taborišče« blizu. Tovariša ga naložita na sani in bi ga radia vlekla dvajset ur daleč do kraja, kjer bi mu mogli Aitkinsonovi tovariši pomagati. A nemogoče! Orkan se j© dvignil. V strašnih zametih se sani ne premaknejo naprej. Lashly se trudi okrog bolnika, stari Grean se bo skoraj zgrudil, a hoče in mora pomagati bolme-ш tovarišu. Toda kako ? Tedaj vpreže živce pred voljo in zdre-ivi v noč in vihar proti vogalnemu taborišču. Tepta sneg, se p^i, se dviga, pada, se dviga: osemnajst ur tako skozi neskončno grozo. In doseže do smrti utrujen cilj. Opateče se v šotor, ob štirih zjlurtraj, tovariši spijo: »Pomagajte! Poročnik Evans je na smrit bolan, hitite, hitite, rešite ga!« Po treh dneh so poročnika Evansa rešili. DALJE Zvviener: PISMO IZ ŽIVLJENJA DAVORINA JENKA SKLADATELJEVO BIVANJE V PRAGI IN DRUGO PAVLE KALAN NADALJEVANJE odrobnejših podatkov, kdaj je izšla Jenkova zbirka >Srbske, hrvatske i slovenske pesme za moški zbor« (op. 4), ne poznam. Simonič, Mantuani in Koželj jo stavijo v leto 1868. Slovenci so bili nanjo javno opozorjeni pač šele proti koncu 1869. leta, ko so prinesle »Novice« z dne 1. decembra7 kratko poročilo, da je Jenko »na svitlo dal snopič srbskih, hrvatskih in slovenskih pesem za možki zbor in jih posvetil knezu srbskemu Milanu Obrenoviću Ш.«8 Cena zbirki je bila 2 goldinarja. Ista notica je sporočila o skladatelju, da »iz Belega grada grć za leto in dan v Prago«. V »Novicah« 22. ХП. 1869. pa beremo naslednjo vest iz Ljubljane: — (Gosp. Davorin Jenko), čegar krasna pesem »Naprej zastava slave« je njegovo imč razglasila daleč po svetu, napravi pred odhodom svojim v Prago v nedeljo zvečer »besedo« v čitalnici, v kteri se bode med drugim pćlo 8 njegovih večidel novih pesem. Ni nam treba reklamov delati za Jenkovo »besedo«, njegovo imć je že vabilo samo po sebi. Vstopnina je le 50 kr.« Nedelja, Štefanovo, je bila pust, oblačen dan z dežjem; na večer je jelo snežiti9. Marsikateri Ljubljančan je ostal rajši d«ma, nego da bi bil šel poslušat »besedo« že zdavnaj priznanega, po nadaljnji izobrazbi stremečega umetnika. In tako čitamo v poročilu noviškega poročevalca: »žalibog, da zavoli grdega vremena ni dvorana tako polna bila kakor smo želeli«. Na koncertu10 so se izvzemši neko de-klamacijo, ki jo je predavala Albina Bru-sova, in dve kompoziciji za klavir, ki ju je igraia Melanija xiohnova, izvajata &ama. jeakova dela: moški zbori »slovenska himna« (po vsej verjetnosti »Molitev«: Ti, ki si nas stvaril . .), »Na morju«, . »Srbska zvezda, knez Mihajlo« (le-ta s klavirskim spremi jevanjem) in »Na Ko-sovem polju«, samospevi s klavirjem »Morje mi je ljubav tvoja«, »Kam ?« in »Strunam« ter dvospev »V?e mine« Zbore je pel pod skladateljevim vodstvom pevski zbor ljubljanske čitalnice, kot solista sta sodelovala tenorist Ivan Meden in (v dvo-spevu) baritonist Vojteh Valenta. — Jenko je s svojimi skladbami »občinstvo jako navdušil Kdor ima pogum da skor cel večer izporne samo s svojimi deli, mora si v svesti biti, da umotvori njegovi kaj veljajo. Iti živahna pohvala zbranega občinstva prite/dila je mojstru »Naprej zastava slave* da svoje nade ni prenapel. Radostno ММШћ k t aro bo dal Davorin Jenko v «rpdo 24. oktobra Џ križanski dvorani. Program: >■ .a«r>»l . Гпкфгака Mali. Zloii! J. Vesnin. DeUaaaeija. 3. a) It slofčso. Bamoepgv. £5oićZ -.........-јУ' lZloia D' 4 Molil«. Zl.nr. Zlnr.il D. Janka. 4 al M ramplalHlF. m-Mre masa par Ooldliaak. k) L« blrandrllra, Capnca Etnda par A.rh.r 6. ('»Hfraspr,. Zlotil D. Janko. 7. NaprrJ! ZloiU D. Janko. f - T. (oapoAčitt, (oapodjc In rllavai.Li •» avoj« pripomb radnvoljno abljuhilL Vitopnic« po 61} kr. a. v. ae dobijo т aravuni gaap. Soaran-ovi na relikam upi in »ve*er pri ka*. Spored prvega Jenkovega ljubljanskega koncerta 1. 1863. (Knjiinic* N-arodim^a nmwja v Ljubljani l . mu čestitamo o slavnem izidu« Med zbori »sta »srbska zvezda« in »na Kosovem polji«, posebno furore izbudila«. »Triglav«, nemški list slovenskih prvakov o?načuie »besedo« kot eno najodličmejših sploh in pravi, da so bili deležni odobravanja občinstva zlasti mojstrsko naštudirani in izvajani zbori; Jenkovi muziki prizr.ava jugoslovanski značaj in posebno melodično bogastvo ter sklene poročilo z napovedjo: »Wir stellen dem in Kurze nach Prag zur Vollendung seiner kUnstlerischen Studien abreisenden slovenischen Kompositeur das beste Prognostikon.« Kakor vidimo, navaja to poročilo izrecno, da je bil smoter Jenkove poti v Prago spopolnitev v glasbeni umetnosti. Umetniški uspeh tega Jenkovega koncerta je bil po vsem tem nedvomen. A kako je bilo skladatelju pri srcu. si lahko mislimo ob tehle Stritarjevih besedah: »Zakaj nij dal »besede« v središči slovenskega življenja? Samo njegovo ime bi že bilo dovolj; vse bi bilo vrelo poslušat, ve- r ........ ' ......................................................157 iikašd bi ne bili vprašali, koliko je vstopnine. In imel bi bil za eno leto dovolj, da bi bil šel v Prago, ali kamor mu drago. — Napravil je res besedo v središči Slovenije — a bilo je — slabo vtreme, in mož je imel samo 15 gold. — izgube.«11 že šest let poprej je bil Jenko ob sodelovanju pevcev Narodne čitalnice priredil svojo prvo »besedo« v Ljubljani. Tudi ta prireditev, ki se je vršila 28. oktobra 1863 v dvorani nemškega viteškega reda, je bila pičlo obisikana.12 26. decembra 1869 je tedaj skladatelj slovenske marseljeze doživel med rojaki že drugo tako razočaranje. Verjetno je, da se Davorin Jenko po svojem koncertu ni več dolgo mudil v domovini, tako da je prišel v Prago prejkone v začetku I87O. leta. 7 Prim. tudi »Slovenski Narod«, 4. decembra 1869. 8 Podatek o posvetilu ni točen, zakaj delo je posvečeno »Njegovoj Svetlosti Gos. podaru Mihailu Obrenoviću HI Kneziu Srb-skom«, ki je posvetitev Sjprejel »na nekoliko dana pred svoju smrt« (knez Mihajlo je bil ubit 29. maja 1868). 8 Prim. vremensko poročilo v »Laibacher Zeitung« 1869, str. 2172. m Prim. »Novice« 1869, str. 433; »Triglav«, št. 103 in 104. 11 Gl. Stritarjev sj>is »Glasba« v »Zvonu« I87O, str. З87. 12 Prim. »Laib. Zeitung« 1863, str, 981; »Novice« 1863, str. 357. Dalje zornikih je objavil celo vrsto romanov, od katerih je »Dodin Bouffant« pravi bieer-ček. Znani so dalje »Voyage au monde & 1' envers«, »Sur le Quai Wdlson«, ki je vzbudil nekaj hrupa v ženevi, potem »Guinoi-seau ou le moyen de ne pas parvenir«, kjer opisuje romanci rano življenje svojega starega prijatelja Curnonskega. V mladosti je objavil zvezek pesmi »Les Hautaines«, pozneje še študije »La vie de Chateaubriand« in »Hortense Schneider«. Z razpravo o francoskih premogovnikih v 18. st. dosegel doktorat na Sorboni. S Curnonskym sta objavila 24 snopičev o gastronomski Franciji. Nad 20 let je dopisoval v »Tribune de Genčve, iz katere je tu pa tam prešla kaka njegova zamisel v »Žis«. V Švici je prebil nekaj let med vojno in po njej. Bil je strasten knjigolju-bec. Francoska vlada ga je odlikovala z viteškim križcem Častne legije. A. D. HRVAŠKO SLOVSTVO V FRANCOSKEM TISKU. Baldensperger-Hazardova »Revue de litt. сотрагбе« je v zakasnelem snopiču (julij sept. 1935) priobčila na str. 554—557 raz-pravico Mirka Deanoviča o nekaterih vprašanjih iz srbskohrvaške književnosti, zlasti o italijanskem vplivu na dubrovnisko leposlovje. Nerodno je, da si francoske tiskarne ne omislijo naših črk: ć je stalno zamenjan z ć. Kdo bo iz potvorb »Dryc« in »Drizić« spoznal Držiča? Isti obzornik je nedavno drja Ocvirka iPreovrl v Orvi-s*a. Д. D, IZ LITERARNEGA SVETA MARCEL ROUFF V starosti 59 let je preminul novinar in pisatelj Rouff, Parižan, čigar oče je po vojni 1870 osnoval v francoski prestolnici veliko založništvo, že od doma je dobival krepko pobudo za pisateljski poklic. Po ob- NOVE KNJIGE IN BEVIJE PAVEL BREZNIK, TEMNA ZVEZDA Jbdaia in založila Vodnikova družba v Ljubljani, 1935. Mod letošnjo književno produkcijo Vodnikove dražbe smo prejeli tudi imenovani 9d ofbravnarva zanimivo vprašanje. DR. PAVEL BRE2NIK kako bi mogli učeni zve®dosk>vci obrniti pozornost tjwć& od preteče ^vojne e senzacijo o pojavitvi nove zvezde, ki grozi Zemlji x neizbežnim koncem. V oapcurih za ohranitev miru in preprečitev vojne, v ka-temi bi bile zaradi nenasitnega diktatorja naše sosede oibčnitoo prkzadete predvsem slovenske zemlje, igra važno vlogo Jugoslovan Joca Parvflovič, ravnatelj zvezdam e na Vra&aru v Beogradu, V ozadju glavnega dejanja ee plete skromna ljulbezentska zgod be. Uri se tudi srečno гакЗјмбк Delto шкК zanimivo reportažo rz sedanjosti brez posebnega psibofloškega poglabljanja v miselnost m čuvsrtvavanje delujočih oseb. Roman se je čatateljem zelo priljubil. Pri čStanfu romana, katerega dejanje se vtS t mednajTOKtei družbi (jsulbski, francoski, ttali'ianeki. amigleški in ameriški) v Beogradu, Param, New Yortou in na Jung-fraoi, me je zlasti zanimalo vprašanje pisave in elkilanje tujih lastnih imen ter tvorbe pridevnikov iz njih, in to iz diveh razlogov: ker je svoj čot pisec sam posegel v reševanje tega problema (LZ 1933, str. 572) in ker je najnovejši poizkus rešitve v Slovenskem pravopisu naletel v nekih točkah na resne ugovore (Debeljak, LZ 1935, 670). Pisec se v načelu ravna po splošno sprejetih normah. Tako piše: Lechartier, gen. Gostoma Lechartier a, v Ghamonixu, poleg FoatainMeauje* r Fcaxtenayu, Laplaoe, La- placeov, v Hotelu Victoriji, Pavlu Molte-ju, Dona Salvatorija, z Georgesom Grecy-jem, na Jungfraui itd. V zgodi z novim Pravopisom in Glanar-jevim Slovarjem slovenekega jezika bi kazalo opustiti končni nemi e v Marseilleu. Namesto po Boulevardu St Michelu, na Booilevardu St Germamu bi rajši rekli po Boulevardu St Miichela in na Boulevardu St. Germaina kakor pravimo v Ljubljani na Cesti sv. Petra. — Ponekod opušča avtor sklanjo, da ne bi zašel v preveč čudne oblike: v Rue Brune, iz Madame Butterfly. Pridevek Don pisec sklanja, nikoli pa ne Mies, Mont Mournt Glede izreke mi ni jasno, kako naj čdtam Lechartierov: ali lešartjerov kot je predlagal dr. Debeliak (LZ 1933, 384], ali pa lešartjeiev kot zahteva novi Pravopis na str XIII. Ker je roman namenjen predvsem širšim ljudskim plastem, od katerih ne moremo zahtevati znanja zahodno evropskih jezikov in pozna van'a r.iihovih pravopisov, zato bi bilo soimo delu v korist, ako bi se oitati iz tujih jezikov prevedli, tujim lastnim imenom pa dodala v okleoaj izreka. Stanko Bunc Major Polson N e w m a n »Ethiopian Realities. - Kritika šteje to delo med najzanimivejše spise o Abesiniji, kjer se je pisec mudil do konca oktobra 1935. Opira se dalje na pomenke z negušem. z Musso-linijem in z diplomatskimi zastopniki v Ad-dis Abebi kakor tudi г m 1 kimi in francoskimi državniki. Г ik:. s u*a biti kar &e da objektiven in .str« i .mi.no rešitvijo spora, se priporoča v pi .исехаије vsakomur, kdor želi miru na svetu. U g o N a n n i »Che cosa 6 1' Etiopia«. — V Milanu je izšla ta nepristranska razprava o zemljepisnem in gospodarskem ustroju dežele z mnogimi novimi in privlačnimi podrobnostmi, posebno v trgovsko političnem oziru. Jacques S t u s s y «Mit dem Faltboot nach Abessinien«. - Drzen mlad Švicar je spo mladi 1933 s prijateljem veslaril po Donavi do Črnega morja in prispel v Konstanco, od koder jo je mahnil z ladjo v Addis Abe-bo. Odondod sta krenila z zložljivim čolnom po abesinskih jezerih in rekah. Prikazovanje dogodkov je sveže in nenavadno polnokrvno. Prav zanimive slike povečujejo vrednost dela. VLOGA JUGOSLAVIJE NA BALKANU Na pravni fakulteti v Parizu je nedavno doktoriral Milorad Janoševič ne podlagi odlične teze pod naslovom »La Yoi»goele-vie dens les Balkans, sen role diplomati-que d epu is la Grande Guerre«, kjer vešče prikazuje položaj in pomen naše dcžave. na Balkanu. D. F ILATELIJA Znamka pripoveduje Kruhovec pomeni za prebivalce daljnih otokov Tonga pol življenja. Njegov sadež je približno tako velik kakor kokosov oreh. Podoben je kruhu in je zelo okusen, pa naj bo že pečen, pražen ali konserviran. Semenska zrna so zelo redilna. Navadno jih pečejo kakor pri nas kostanj in so res izvrstna slaščica. Vlakna skorje uporabljajo domačini za izdelovanje blaga. Smola, pomešana z oljem, jim služi za mašenje lukenj v čolnih. Les uporabljajo za izdelovanje pohištva in orodja Dobro posušen je prav podoben dragocenemu mahagoniju. Znamka, ki jo kaže slika, je izšla L 1897. in kaže kruhovčeve sadeže. , Nove znamke Jugoslavija: Tudi nadaljnje vrednote naših frankovnih znamk s sliko kralja Petra II. prihajajo počasi v promet. Zadnje dnii smo dobili znamke po 1 dinar v rjavi barvi. Dobrodelne znamke za zaščito otrok s sliko kraljice-matere Marije so v tisku in bodo v kratkem izđ'e. Baje bodo lepe, — tako vsaj pišejo listi. Prav verjeti pa ne moremo, kar se tiskajo v Franciji in Francija doslej še na izdala nobene res okusne znamke. Abesinija: O znamkah, ki naj bi jih izdala Italija v zasedenih delih Abesinije, še ni nobenih vesti, čenrav so bi'e že napovedane. Pač pa je Abesinija izdala serijo zasilnih znamk z raznimi pretiski. Iz-T>remenila je namreč svojo denarno enoto. Prej je imel srebrni tolar 24 grošev, zdaj pa so ga razdelili na 100 centimov. Tako smo dobili prejšnjo znamko po 1/8 groša s pretiskom 1 C., znamko % groša s pretiskom 2 C., po '/г groša s pretiskom 3 C., po 1 groš s pretiskom 5 C in po 2 groša s pretiskom 10 C. Za rdeči križ so dali poseben pretisk na znamke po 1, Z 4 in 8 grošev ter po 1 tolar. Belgija: Petega februarja so bile izdane nove znamke nižjih vrednot s sliko belgijskega leva s krono. V ozadju sta žamet in hermelin. Izšle so naslednje vrednote: po 5 c. oranžna, po 10 c. rumeno rjava, po 15 c. siva, po 20 c. višnjevo violičasta, po 25 c. rdeča, po 30 c. rjava, po 36 c. zelena in po 50 c. višnjeva. Francija: V spomin na generala Gal-Lienija, enega najboljših francoskih kolo-nizatorjev in strategov, ki se mu moramo tudi mi zahvaliti, da so ostale francoske čete med svetovalo vojno na solunski fronti, so izdali v Franciji tri spominske znamke po 50 cenfcimov, 1 in 5 frankov. Znamke kažejo generala GaJlienija na konju. Prvotno so izšle v prav slabem tisku, da so se vsi nad njimi zgražali. Zdaj pa so j>th izdali v evetlotisku, da so še precej prikupne. Barve so iapremenjene, večja je tudii oblika. Macao: Portugalska kolonija Macao je pretiskala nekaj svojih znamk z napisom »Aviao«, da služijo zdaj za letalsko pošto. Zaenkrat so izSle znamke po 2 c. (temno zelena), po 3 c. (škrlatna), po 6 na 5 c. (siva), 7 c. (kanminasta) in 8 c. svetlo višnjeva. PRAKTIČNE NOVOTE Za pomivanje Med najbolj neprijetna kuhinjska dela spada pomivanje posode. ■ Stroji, ki so jih Izumili v ta namen, funkcionirajo dobro — toda za običajno gospodinjstvo ne prihajajo v poštev, ker so predragi Zadovo- V \ M - J, Ijiti se moramo torej s primernimi majhnimi pripravami, ki nam delo vsaj znatno olajšajo. Med najbolj praktične pomivalne krtače spada nedvomno ta, ki jo prinašamo tu v podobi. Mala, okrogla krtača seže v vsako skodelo in ozek vrč. Počiva na obroču, tako da jo lahko obrnemo, če so se dlake na eni strani obrabile. Oblika ročaja jo dela posebno priročno. Velika prijetnost je že v tem, da nam nI treba z rokami seči v mastno pomivalno vodo. Kdor se take krtače privadi, ne bo iskal spet druge ali pa se zadovoljil morda celo 8 kakšno pomivalno krpo. 5В % A M K PROBLEM 149 L. Tuhan — tUranovski (-f) 1936 Mait v dveh potezah Rešitev problema 1-48 1. Kif!3—g2, Th3»—h5; 2. @6Xh7 (grozi Tc8+poleg h7—h8D), Kc7—d6; 3. Th8—a8, Td7xh7; 4. Ta8—a6+ m beli dobi enega izmed obeh črnih stolpov, ki sta, kakor obsojena, belemu na izbiro. ZA BISTRE GLAVE 209 Čudna oporoka Stara dama je določila v svoji oporoki, naj razdelijo njtano gotovino 33.300 din med dva očeta in njuna. dva »ina v enakih dei:h. (Določila je pa tudi, da mora dobiti vsak med njimi 11.000 Din. Notar, ki naj bi izvršili to določbo, bi dobil kmalu sive lase. Men:l je, da se je stara dani a zmotila. Ko so pa prišli dediči, da bi dvigrroli denar, se je srtrvar talko j uredila »n naibamično v skiladu z oporoko. Kaiko to? Rešitev k št. 20« (Junaki Artctide) Profesor je opazil, da je Sla senca jambora vodoravno preko slike, torej ni bila perspeftotivično skrajSana pa vendarle je bila znatno krajša od višine jambora. To pa severno od tečajnega kroga ni mogoče. Kajti ob tečajnem krogu stoji sonce v najugodnejšem mesecu — juniju — kvečjemu 47 stopinj nad obzorjem in' sence navpičnih predmetov morejo biti tedaj le za neopazno malenkost krajše od predmetov samih. A še bolj severno od tečajnega kroga so sence seveda še daljše. To-, da tudi profesorju se je vrinila napaka Tudi v Berlinu niso mogli tega prizora posneti, ker tam poleti — ni snega, do-čim pozimi tam sonce spet ni tako visoko, da bi mogle biti sence krajša Takšen prizor bi mogli snemati pod istimi okoliščinami nekje v Alpah, na kakšni visoki ravnici. Ali pa v primerni letni dobi v primernem kraju južne potote. Rešitev k številki 207 {Dva služabn:ka — en gospod?) Najiprvo sita se peljala dva služabnika preko, eden se je vrnil, nato sipet dva služabnika preko, eden se je vrnil, potem dva gospoda preko, en služabnik je prepeljal brod nazaj in ž njim en gosipod, potem sta se peljala dva gospoda preko, en služabnik nazaj, dva služabnika preko, en služabnik navoj in končno oba zadnja služabnika preko. Rešitev k številki 208 (Koliiko cvetlic?) 437. KDO ZNA ODGOVORITI? 1. Kako se je imenoval kozaški poglavar, s katerim se je zvezal Karel XH ? 2. V katerem Shakespearovem delu je Jago ena glavnih osebnosti? 3. Kako imenujemo črnilo za pisavo, ki ee pokaže šele po posebnem postopku? 4. Kako imenujemo tekočo gmoto v zemeljski notranjosti? 5. Katero boginjo upodabljajo z mečem in tehtnico? 6. Kateri švedski pisatelj se je ▼ svojih lastnih življenjepisih imenoval Jantma? 7. Kdo je šel prvi v Canosso? 8. Kaj je nasprotje od stvarnosti? 9. Katera ženska je zakrivila smrt Ja-neiza Kratnika? 10. Kdo je lahko poklical duha s drgnjenjem svetilke? Za praviilne odgovore na vsa vprašanja — ki jih mora prejeti uredništvo najkasneje do 1. marca t L — razpisujemo nagrado v obliki slovenske knjige. — Pravico do nagrade imajo samo naši naročniki. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—> po raznažalcih dostavljena Din 5.—