Štev. 283.	V	Ljubljani, v torehf O. decembra 1941-XX	Leto	VI.
Izklfatna pooblaščeni e ca oglaievanje Italijanskega to tujega | Urcdolitto la apravas Kopitarjeva b, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva pet la pnbblirftt di provenienza italiane izvora: Uniona Pubblicite Italiana S. A. Milana	| ttedazione Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lobiana. §	ed	eatera:	Uniona	PubblicitA	Uaiiana	S.	A_	Milana
Poštnin« platana w gotovini
Nuovi accaniti combatti-menti in Marmarica
II Quartier generale delle Forze Armate co-munica in data di 7 dicembre il seguente bollet-tino di guerra n. 553:
I combattimenti in Marmarica sono continuati sni fronte di Tobruk e sul tereno a sud della piazza, fra el Adem e Bir el Gobi, dove riterati iorti attachi sferrati daU’avversario con nuove forze sono stati validamente contenuti e respinti dal* le truppe dell’Asse. In tali azioni ancbe reparti di giovani iascisti hanno lottato con esempiare tenacia e valore. Sul fronte di Sollum situazione immutata.
Le aviazioni alleate hanno concorso alle ope-razioni attacando ripetutamente le truppe coraz-zate e di fanteria avversarie. Hanno inoltre soste-nuto numerosi combattimenti aerei, nel corso dei quali sono stati abbattnti in fiamme ventitre veli-voli nemici: 15 dalla nostra aviazione e 8 da quella germanica. Alcuni equipaggi nemici sono stati catturati. Sei apparechi italiani sono man* canti.
Navi da guerra inglesi hanno bombardato le nostre posizioni ad occidente di Tobruk.
Tre nostri aerosiluranti, al comando degli uf-ficiali piloti capitano Massimiliano Erasi, tenente Guglielmo Ranieri e sottotenente Alfredo Pulzetti, hanno ripetutamente colpito fra Tobruk e Ras Azzaz, due incrociatori nemici dai quali se sono levate fiamme: uno di essi e da ritenersi affon-dato.
£ risultato che durante 1’incursione su Ben* gasi citata nel bollettino 2 dicembre, la locale difesa contraerea italo-tedescha ha abbattuto in mare due velivoli nemici.
L’aviazione britannica, questa notte, ha nuo* vamente attaccato Napoli in successive ondate con lancio di bombe dirompenti e incendiare. Sono stati colpiti alcuni fabbricati e una chiesa: due morti e un ferito fra la popolazione.
II Quartiere generale delle forze armate co* munica in data di 8 dicembre il seguente bollettino di guerra n. 544:
In Marmarica, i combattimenti riaccesi U giorno 5 nella zona di Bir el Gobi sono continu* atti anche ieri, nel corso di essi con efficaci con* trattacchi le forze italiane e tedesche hanno co* stretto le truppe britanniche a retrocedere con perdite. Sul ironte di Tobruk inefficaci puntate di carri armati nemici contrd le posizioni della di-visione »Brescia«. Sul fronte di Sollum, respinti tentativi di attacco di carri armati contro capo* saldi della »Savona«, la cui difesa contraerea ha abbattuto in fiamme un velivolo britannico.
Formazioni aeree dell’Asse hanno attaccato concentramenti di automezzi e reparti meccaniz* zati avversari ad oriente e a sudest di Bir el Gobi, nonche il capo linea ferroviario di Abu Feidan (sud di Sidi el Barrani); inoltre hanno bombardato a Tobruk impianti portali e navi alla fonda dan-neggiando gravemente un grosso piroscafo e pro-vocando incendi sulle banchine. L’aviazione da caccia tedesca ha abbattuto sette velivoli nemici; la nostra caccia ha pure sostenuto diversi combattimenti aerei abbattendo tre velivoli compreso un »Beaufighter« il cui equipaggio 6 stato fatto pri-gionero e mitragliandone altri eificacemente.
Un velivolo nemico i stato abbattuto dalla difesa contraerea di Berat el Hsun; i piloti sono stati catturati. Aeroplani inglesi hanno compiuto incursioni su qualche localita della Sicilia: danni minimi, un solo ferito. Alcuni di essi intercettati dai nostri cacciatori, sono stati ripetutamente colpiti; uno 6 precipitato.
Bombardieri germanici hanno attaccato una formazione navale inglese nel Mediterraneo centrale: un incrociatore e stato colpito in pieno da una bomba di grosso calibro.
Novi ostri boji v Marmariki
Glavni Stan Oboroženih Sil je 7. decembra objavil naslednje 553. vojno poročilo:
V Marmariki so se borbe nadaljevale na to-bruški fronti in južno od trdnjave, med el Ade-mom in Bir el Gobijem, kjer so se znova začeli močni sovražni napadi; sovražnik je nastopil z novimi silami, ki pa so bile pogumno zadržane in odbite od osnih čet. V teh akcijah so se borili z zgledno vztrajnostjo in pogumom tudi mladi fašisti. Na fronti pri Sollumu se položaj ni spremenil.
Zavezniške letalske sile so sodelovale pri teh operacijah in so ponovno napadle sovražne oklepne in pehotne oddelke. Nadalje so se _ spoprijele v mnogih letalskih spopadih, v katerih je bilo sestreljenih 23 sovražnih letal, ki so se vsa zrušila v plamenih. 14 jih je sestrelilo naše, 8 pa nemško letalstvo. Posadke nekaterih sovražnih letal so bile ujete. Šest italijanskih letal se ni vrnilo.
Angleške vojne ladje so bombardirale naše postojanke zapadno od Tobruka.
Tri naša torpedna letala pod poveljstvom oficirjev pilotov, kapetana Maksimiljana Erasija, poročnika Viljema Ranierija in podporočnika Alfreda Pulzettija, so med Tobrukom in Ras Azazom ponovno zadela dve sovražni križarki, s katerih so se pričeli dvigati plameni. Ena izmed njih se je, kakor vse kaže, potopila.
Izkazalo se je, da je krajevna italijanska in nemška protiletalska obramba pri letalskem na-
Sadu na Bengazi, ki ga navaja vojno poročilo z ne 2. decembra, sestrelila dve sovražni letali, ki sta padli v morje.
Angleška letala so v pretekli noči znova napadla Neapelj v nekaj zaporednih valovih ter so odvrgla nanj rušilne in zažigalne bombe. Zadetih je bilo nekaj poslopij in neka cerkev.^ Med civilnim prebivalstvom sta bila dva ubita in eden ranjen.
Glavni Stan Oboroženih Sil je 8. decembra objavil naslednje 554. vojno poročilo:
V Marmariki so se boji, ki so se zopet razvneli 5. t. m. na področju pri Bir el Gobijtt, tadi
Japonska v vojni z Ameriko in Anglijo
V vojno na Pacifiku so so zapletle še Avstralija, Nizozemska Indija, Kanada, Costarica in Nicaragua Prva japonska vojna poročila o velikih uspehih japonske vojne sile
Tokio, 9. dec. s. Včeraj zjutraj je bil objavljen cesarski manifest, ki napoveduje vojno Ameriki in angleškemu imperiju.
Japonski parlament je bil sklican na izredno sejo, ki bo dne 15. decembra.
Rooseveltov govor pred kongresom
Washington, 9. dec. s. Snoči je pred kongresom govoril Roosevelt in je v svojem govoru po svoji navadi ponaredil podatke o dosedanjem poteku napetosti na Daljnem vzhodu.
V	svojem govoru je Roosevelt priznal, da je imela ameriška mornarica ogromne izgube na Havajih. Pri letalskih napadih na ameriška oporišča na Pacifiku je bilo potopljenih mnogo ameriških vojnih ladij. 'Kot vrhovni poveljnik ameriških vojnih sil zahteva, da se izvedejo ukrepi, ki so potrebni za ameriško obrambo. Zahteval je, da naj Amerika napove vojno Japonski. Kongres je pristal na Rooseveltovo zahtevo.
Angleška vojna napoved Japonski
Rim, 9. dec. 6. Včeraj popoldne je Churchill v angleški spodnji zbornici izjavil, da se je angleška vlada sešla na nujno 6ejo ob 11.30 in na 6ejd vlade je bilo 6klenjeno napovedati vojno Japonski. Anglija se tečaj nahaja v vojnem 6tanju z Japonsko in sicer od 12. ure včeraj dne 8. decembra.
Churchill je poudaril, da je Anglija za eno uro naprej pred ameriškim sklepom napovedala vojno Japonski. Churchill je nato izjavil, da je po telefonu govoril z Rooseveltom in je dodal, da 60 prispela poročila, da 60 japonske čete vdrle v Tajsko. Anglija je sporočila tajski vladi, da bo Anglija vsak napad proti Tajski smatrala za napad na Anglijo.
Churchill je še povedal, da je poslal poslanico Cangkajšku in v tej poslanici mu je sporočil, da bo angleški narod ob njegovi 9trand v boju proti skupnemu sovražniku. Med angleškimi in ameriškimi ter nizozemskimi vojnimi silami na Pacifiku je že vpostavljeno tesno sodelovanje in je 6voj govor zaključil z besedami:
»Storili bomo svoje najboljše!«-
Sporazum med Japonsko in Tajsko
Tokio, 9. dec. s. Uradno je bilo objavljeno, da je bil med Japonsko in Tajsko podpisan sporazum, ki dovoljuje japonskim četam prehod skozi Tajsko. Japonske čete so že začele svoj pohod skozi Tajsko.
Tajski predsednik vlade je prevzel diktatorsko oblast in sklenil prenesti sedež prestolnice v drugo mesto.
Ko so japonske čete vkorakale v Tajsko, so se siamske čete uprle, vendar pa je upor trajal samo pet ur. Japonske čete so se izkrcale na več krajih v Siamu, zlasti pa v Songali in v Patani pri malajski meji.
Šanghaj, 9. dec. s. Japonsko veleposlaništvo v Bangkoku je včeraj objavilo naslednjo izjavo: Japonske oblasti so že pred nekaj časa izvedele, da imajo Angleži načrt, napasti Tajsko dne 8. decembra. Dejansko so angleške čete začele dne 8. decembra zjutraj vdirati na tajsko ozemlje in sicer z ozemlja Malajskega polotoka. Da bi se ohranil mir na južnem delu Pacifika in neodvisnost Tajske, se je Japonska začela pogajati z vlado Tajske. Istočasno so japonske čete prešle v protinapad, da bi zavrnile angleške čete in tako zagotovile neodvisnost Tajske.
Costarica v vojni z Japonsko
Šanghaj, 9. dec. s. Med ameriškimi državami je bila prva Costarica, ki je napovedala vojno Japonski.
včeraj nadaljevali. Z uspešnimi protinapadi *o italijanske in nemške sile prisilile angleške čet« k umiku. Angleži so imeli izgube. Na fronti pri Tobruku neuspešni sunki sovražnih tankov proti postojankam divizije »Brescije«. Na fronti pri Sollumu so bili odbiti napadi tankov na postojanke »Savone«. Njeno protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo.
Skupine osnih letal so napadle zbirališča mo* tornih vozil in sovražne mehanizirane oddelke vzhodno in južnovzhodno od Bir el Gobija, kakor tudi železniško postajo v Abu Feidann (južno od Sidi el Baranija). Nadalje so bombardirale v Tobruku pristaniške naprave in ladje v luki ter so hudo poškodovale velik parnik in povzročile po* žare med napravami na pomolih.
Nemški lovci so sestrelili 7 sovražnih letal. Naši lovci so se ponovno spopadli s sovražnimi letali in so jih tri sestrelili, mea njimi tudi eno letalo tipa »Beaufighter«. Njegova posadka je bila ujeta. Več drugih letal so lovci uspešno obstreljevali s strojnicami. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalske obrambe v Berat el Hsunu. Letalci so bili ujeti.
Anglešha letala so napadla nekaj krajev na Siciliji: neznatna škoda fn en ranjenec. Nekaj izmed teh letal so naii lovci prestregli in ponovno poškodovali. Eno je bilo sestreljeno.
Nemški bombniki so napadli sknplno angl«* ških vojnih ladij na osrednjem Sredozemskem morju. Bomba težkega kalibra je zadela eno križarko v sredo.
Avstralija napovedala vojno Japonski
Rim, 9. dec. e. Angleška radijska agencija poroča iz Melboumea, da je avstralska vlada sklenila napovedati vojno Japonski.
Nizozemska Indija napovedala vojno Japonski
Šanghaj, 9. dec. s. Po novicah, ki so prispele semkaj, je vlada Nizozemske Indije napovedala vojno Japonski.
Nicaragua v vojni z Japonsko
Bogota, 9. ,dec. s. Krajevna radijska postaja je objavila uradno poročilo, da je Nicaragua napovedala vojno Japonski.
Ameriške izgube na Havajih
VPashington, 9. dec. s. Ameriške oblasti priznavajo, da 60 ameriške iizgube v Pearl Harbourju znašale: 1 bojna ladja, 1 rušilec, mnogo letal in izjavljajo, da je bilo mnogo vojnih ladij tudi poškodovanih.
. Dve ameriški bojni ladji potopljeni
Tokio, 9. dec. s. Japonski listi objavljajo pod velikimi naslovi poročila, da sta hili pri napadu na Pearl Harbour potopljeni ameriški bojni ladji »Oklohama« in >West Virginia«.
Tokio, 9. dec. s. Uradno poročilo, ki ga je objavila japonska vlada, pravi, da so japonske oblasti včeraj aretirale nad 100 oseb zaradi vohunstva. Narodnost teh oseb pa ni bila objavljena.
Stockholm, 9. decembra, s. List »Alehanda« poroča iiz Washingtona, da so japonska letala ponovno bombardirala pristanišče Singapoore, kjer so napravila mnogo škode. Med prebivalstvom je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Japonsko letalstvo bi naj bilo potopilo tri angleške križarke, ki so bile tam zasidrane.
Napadi na Hongkong
Tokio, 9. dec. s. Poveljstvo japonske vojske je objavilo uradno poročilo, ki pravi, da so japonske letalske sile napadle severni del angleškega oporišča Hongkong, kjer so letala napravila mnogo škode sovražnim postojankam. 14 angleških letal
je bilo uničenih na tleh. Japonske letalske skupine so tudi napadle važna oporišča na Filipinih, kjer so letala povzročila mnogo škode.
Japonske čete so se izkrcale na severnem delu Malajskega polotoka
Šanghaj, 9. dec. s. Ro novicah, ki so prispele semkaj, so se japonske qete izkrcale na angleškem delu Malajskega polotoMa, kjer se sedaj razvijajo hudi boji.
Dve angleški križarki v Singapooreju potopljeni
Tokio, 9. dec. s. List »Jomiuri Šimbun« poroča iz Hanoja, da sta bili med japonskimi letalskimi napadi na Singapoore potopljeni dve angleški križarki.
Velike ameriške izgube na otoku Ohahu
Washington, 9. dec. s. Uradno je bilo objavljajo, da znašajo ameriške izgube zaradi bombardiranja otoka Ohaha približno 3000 mož. Polovica tega moštva je najbrž mrtva.
Japonski padalci na ameriških otokih
Stockholm, 9. dec. s. List »Alehandac poroi.i iz VVashingtona, da so japonski padalski oddelki pristali na ameriškem otoku Guam v Pacifiku.
Rim, 9. dec. s. Radijska postaja v Manilli je objavila novico, da so oddelki japonskih padalcev pristali na Filipinskih otokih.
Prebivalstvo beži iz Manille
Manilln, 9. dec. s. Zaradi neprestanih japonskih letalskih napadov se je prebivalstva polasti-;' prava panika. Računajo, da je iz mesta zbeži)’ nad 200.000 ljudi.
Ameriški mornariški oddelki na Kitajskem zajeti
Manilla, 9 dec. s. Admiral Hart je izjavil, d.i so se ameriški mornariški oddelki v Pekingu morali predati Japoncem. Ameriška topničarka »Wc-ka« v Šanghaju se je tudi predala.
Krajevni boji na ruskem bojišču
h Hitlerjevega glavnega stana, 8. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Nadaljevanje operacij in način bojevanja na vzhodu sta odslej odvisna od nastopa ruske zime. Na širnih področjih vzhodne fronte se razvijajo sedaj samo še krajevni boji.
Ob zahodni obali Krima je bil preprečen poizkus sovražnikovega izkrcanja. V Donški kotlini so prinesli napadi nemških in italijanskih čet nadaljnje uspehe. Pred Petrogradom je nasprotnik zaman nadaljeval svoje poizkuse izpadov.
Letala so kljub slabemu vremenu hudo napadala zbirališča sovjetskih čet, oklepnih vozil in poljske utrdbe. Sovražnik je imel hude izgube ljudi, težkega orožja in prevoznih sredstev. V Moskvo vodeče železniške proge so bile na mnogih krajih porušene z bombami.
Na morju ob Angliji je bil poškodovan podnevi z bombami severozahodno od Aberdeena trgovski parnik srednje velikosti. Nočni napadi letalskega orožja so bili usmerjeni proti pristaniškim napravam na vzhodni obali in na jugozahodu otoka.
V	severni Afriki se nadaljujejo hudi boji. V Tobruku so bile bombardirane podnevi in ponoči z bombami težkega in najtežjega kalibra pristaniške naprave in topniške postojanke sovražnika. Pred severno afriško obalo so poškodovala nemška bojna letala posebno močno velik angleški parnik za prevoz čet in se more računati z njegovo izgubo. Z bombami je bila zadeta tudi lažja angleška križarka.
Pri brezuspešnih letalskih napadih na nekatere kraje v zahodni Nemčiji in v zasedenem zahodnem ozemlju so bili v poslednji noči sestreljeni trije angleški bombniki.
Berlin, 9. dec. s. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je dne 6. decembra nemški tankovski oddelek uničil sovjetski bataljon, kateremu se je posrečilo prodreti med nemške postojanke. Nemški tankovski oddelek je takoj zaprl prodor in razbil sovjetsko skupino. Pri tem napadu so Sovjeti pustili na bojišču skoraj 200 mrtvih, Nemci pa so zajeli nad 100 ujetnikov.
85 sovjetskih divizij uničenih
Berlin, 9. dec. s. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, je bilo v mesecu oktobru od nemških oboroženih sil uničenih 85 sovjetskih pehotnih divizij, prav tako pa še deset tankovskih divizij, osem konjeniških divizij, dve planinski diviziji,
11	oklepnih brigad in ena pehotna brigada. To je vse skupaj 118 velikih enot Do konca septembra so bile uničene 803 sovjetske divizije, torej je bilo vsega skupaj meseca oktobra na vzhodnem bojišču uničenih 401 sovjetska divizija in 20 brigad. Pristojni vojaški krogi poudarjajo, da je ta številka brez primere v zgodovini. Če se upošteva število
beguncev, ranjencev in pohabljencev sovjetske vojske, tedaj so Sovjeti do sedaj na vzhodnem bojišču izgubili tafco rekoč 10 milijonov bojevnikov.
Berlin, 9. dec. s. Sovjetsko letalstvo je v nedeljo izgubilo 23 letal in sicer 15 v letalskih dvobojih, 8 letal pa je sestrelilo protiletal. topništvo.
Helsinki, 9. dec. 6. V noči od nedelje na ponedeljek 60 finske čete po silovitem boju zasedle mesto Poventeja, ki je izredno važno strateško središče 20 km pred Kalibakijem ob Stalinovem kanalu in jezeru Onega.
Palestinski mufti pri Hitlerju
Berlin, 9. dec. s. Hitler je v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa sprejel palestinskega velikega muftija. Z njim ee je zelo dolgo prisrčno pogovarjal o bodočnosti arabskih dežel.
Vesti 9. decembra
Sovjetsko letalstvo je predvčerajšnjim izgubilo
strojev, med njimi 18 v spopadih, poroča nemški poročevalski urad.
0	Rooseveltovem načrtu za petmilijonsko armado izjavljajo na nemškem pristojnem mestu samo, da gre pri tem za amerikansko reč, podobno slovitemu Kautmannovem načrtu za iztrebljenje Nemcev. Sprašujejo se, kako naj bi Amerika prepeljala v Evropo pet milijonov mož ter jih preskrbela z vsem potrebnim, češ da bi za prevoz ne zadostovalo niti vse svetovno brodovje.
Na Švedskem so včeraj dali v službo matično ladjo za podmornice »Patriciac, ki ima 3500 ton. Danes pa bo poslana v službo oklepna križarka »Fylgija<
Predsednik Dopolavora Parenti se je po obisku v Ljubljani ustavil v Trstu in si ogledal mestne organizacije ter sedež vojaškega Dopolavora. Hrvaška in Bolgarija bosta razen kulturnega sporazuma podpisali tudi pogodbo o sodstvu.
Iz Turčije je v Sofijo odpotovalo 25 italijanskih državljanov iz Afganistana, izgnanih na angleško zahtevo.
Veg promet z zasebnimi avtomobili je prepovedan v Bolgariji od 8 decembra dalje. Izjema je dovoljena samo za avtomobile zdravnikov in za omejeno število taksijev.
Nemški listi prinašajo neko pastirsko pismo škofa iz Mtlnstra, ki strogo obsoja boljševizem. Grška vlada je imela včeraj važno sejo glede pre--skrbe države z živežem. Po seji je predsednik vlade časnikarjem posedal, da bo po zanimanju zasedbenih oblasti mogoče uvažati živež iz raznih eviopskih držav.
Obravnava proti zarotniški družbi v Trstu
Zasliševanje komunistov končano, na vrsto so že prišli obtoženci
iz skupine strahovalcev
Trst, 9. dec. Obravnava proti zarotniški družbi pred tržaškim sodiščem za zaščito države se je zadnjo soboto nadaljevala. Zasliševanje obtožencev iz skupine komunistov je bilo končano, nakar je sodišče prešlo na zasliševanje obtožencev iz takozvane skupine strahovalcev.
Prvi je bil zaslišan pek Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice. Obtoženec je bil v zvezi z znanim Zelenom in preko tega tudi z majorjem Blancem, ki je bil načelnik obveščevalne službe dravske divizije v Ljubljani. 2e prej je bil Bobek 1. 1982. obdolžen komunizma, pa je bil amnestiran. Kasneje je ponovil svojo zarotniško delovanje ter je v družbi z več drugimi soobtoženci pripravljal razne atentate in nasilne akte, zlasti pa se je posvetil vohunstvu. V to svrho je pridobil podna-lednika obmejne straže Klaudija Fogettija, ki mu je z vednostjo in po naročilu predstojnikov dobavljal razno gradivo. To sodelovanje je bilo za Bobka usodno in je tudi razkrilo vse njegovo početje. Kako obširno je bilo njegovo delovanje, kaže tudi dejstvo, da je Zelenu sporočal podatke o četah na Krasu ter celo podatke o lukah v Tobruku in v Derni.
Drugi je bil zaslišan mehanik Ivan Postojna iz Milja, ki je predvsem protestiral proti izpovedbam Bobka, trdeč, da je popolnoma nedolžen in da ni nikoli vedel, kje sta kraja Tobruk in Derna. Ta obtoženec je bil tudi 1. 1934. že obsojen zaradi komunističnega delovanja. Aretiran je bil povodom Ducejevega poseta v Trstu. V zaporu se je spoznal z mnogimi današnjimi obtoženci.
Kot tretja je prišla na vrsto 34 letna Marija Urbančič iz Trnovega, Bobkova svakinja, ki je izjavila, da je skušala svojega svaka odvrniti od pogubnega delovanja, brž ko je zaznala, na kaka opolzka pota se je podal.
Predsednik je opozoril obtoženko na dejstvo, da je nekoč dobila od Forgettija zavitek z naročilom, naj ga izroči Bobku. Komunist Josip Ujčič iz Ilirske Bistrice je izročal Bobku obvestila vojaškega značaja, zlasti o premikanju čet in o položaju v lukah Tobruku in Bardiji. Oskar ,Cara-more izjavlja, da ni dajal Bobku obvestil glede odhoda oficirjev v Rim, stanoval da je pač pri Bobku, to pa zato, ker je bila garaža premrzla.
Trgovec Franc Udovič iz Rovt je obtožen sodelovanja z Bobkom, toda trdi, da ga je poznal samo kot svojega odjemalca. Po kratkem odmoru je sodišče prešlo k zaslišanju teroristične skupine obtožencev.
Kot prvi je bil zaslišan Simon Kos, 30 letni kmet iz Grahovega. Obdolžen je tihotapljenja orožja iz Jugoslavije, sam pa trdi, da je tihotapil preko meje samo kavo. Ko mu predsednik očita, da je nosil pisma Zelenu in da je prenašal v nahrbtniku preko meje dinamit, trdi Kos, da je mislil, da so v nahrbtniku knjige. Prizna, da je deloval z Zelenom in da je prenašal orožje in municijo, vendar pa je bil k temu prisiljen.
V	soočenju Kosa je dr. Ščuka pripomnil, da je Kosa često grajal zaradi tihotapstva.
Sledilo je zaslišanje 28 letnega Ivančiča iz Čezsoče, ki je v 1. 1930. razdeljeval propagandistične knjižice »Borba in svoboda«. Dogovarjal se .je z drugimi sozarotniki tudi o požigu raznih šol, kar naj bi bilo znamenje protesta proti zarotnikom, ter o razbitju mosta v Trbižu in Podklošlru. Atentat na most v Trbižu je bil res tudi izvršen _ r>tj junija. V zaslišanju se je tudi zvedelo, da so ’ zarotniki pripravljali atentat na Duceja o priliki njegovega poseta v Kobaridu.
Med globokim molkom in živahnim zanimanjem občinstva, je predsednik nato prečital izpoved obtoženca Kanca, ki vsebuje podroben opis zarotniškega delovanja. Obtoženec trdi, da je bil I>o svojem potovanju v Češkoslovaško prepričan,
da bo zarotniško delovanje rešilo češkoslovaško katastrofe, ki se ji je bližala. Tudi je bil uver-jen, da ustreza s tem Jugoslaviji, čeprav mu takrat njen režim ni bil preveč simpatičen. V Kobaridu je prisostvoval obtoženec sprejemu Duceja ter se potem vrnil v Čezsočo. Atentata na Duceja ni hotel izvršiti, k čemur pristavlja predsednik opazko, da do atentata ni prišlo slučajno, in se zdi, da je prav božja previdnost posegla vmes in ga preprečila. Obtoženec Josip Kos izjavlja, da ni nikoli slišal govoriti o kaki protiitalijanski akciji, ki se je pripravljala med Slovenci, tudi se nikoli ni udeležil nikakih zarotniških sestankov.
t Obtoženec Prezelj je v prvotnem zaslišanju vse priznal, danes pa vse zanika. Obtoženec Mirko Bonča je bil na teh sestankih v Rovtah s Simonom Kosom in s Kaucem. Na te sestanke so prišli iz Ljubljane Zelen, Kravanja in Lončar. Od njih je prejel knjižico »Delo« in letak »Kako je govoril Hitler«.
Obtoženec Leopold Čopif je sodeloval pri razdeljevanju prevratnih letakov. Dobil jo ocj Kauca razstrelivo, ki naj bi služilo za atentat pri Duceju, ki pa je hotel kasneje uporabiti v druge svrhe. Ivan Klavora je imel skrito orožje v mrtvašnici v Čezsoči in je dobil od Kauca škatlo razstreliv.
Obtoženec Srežko Rajer je povedal, da je bil Kravanja zelo jezen, ker je bilo na sestanku v Rovtah tako malo zarotniHov. S tem je bilo končano zaslišanje 59 obtožencev. Morusi je bolan
Dobili smo že četrto naklado snega
Ljubljana, 9. decembra.
Suho, mrzlo in deloma megleno vreme je vladalo dobrih 15 dni, posebno prvi decembrski teden je bil izredno suh im hladen, v Ljubljana razen tega še obdarjen s prav gosto meglo, ki je proti koncu tedna začela izginjati in se dvigati v višje zračne plasti. V soboto smo imeli še 8 stopinj pod ničlo ob jutranjih urah, v nedeljo pa je bil marsikdo že zjutraj presenečen, ko je stopil iz svojega toplega stanovanja na zrak in zapazil, kako veje topel jug in kako počasi rosi iz visokih meglenih plasti. — Barometer, ki je bil pretekli teden visoko nad normalo, pa je začel v nedeljo padati in je dosegel na praznik rekordno nižino 747.5 mm, je od sobote do ponedeljka padel kar za 28 mm. Na Marijin praznik smo nato dobili prav grdo in čemerno vreme. In mnogi so se sklicevali na star vremenski rek: »Grda m mokra Marija v adventu, lepa in suha v postu.«
Dopoldne je močno deževalo. Poprejšnjo noč pa sta se besno borila mrzli sever in topli jug. Sprva je kazalo, da bo sever dobil premoč. Ponoči od nedelje na ponedeljek je močno divjala burja, prihajajoča od kamniške strani. Brz&la je čez barjansko ravan z brzino kakih 40 km na uro. 2e dopoldne je vedno huje deževalo. Opažati je bilo, da jug prevladuje v višjih zračnih plasteh, v spodnjih pa valovi mrzli sever. In popoldne je začelo močno snežiti. Padali so gosti, težki in mokri snežni kosmi. V dobre pol ure je bila že vsa ravan pobeljena. Snežilo je tja do poznega večera, nato pa je začel pritiskati lahen mraz. Davi je zmerno pomrznilo. Snega je padlo kakih 5 cm. Hujši zameti so bili, kakor običajno, na Blokah, po kočevskih in notranjskih gozdovih. Po teh krajih je začelo snežiti že na praznik zjutraj.
Letos od oktobra naprej imamo v Ljubljani in po drugih krajih Ljubljanske pokrajine že četrto naklado snega. Prvič je sneg zapadel 23. oktobra. Takrat je dobro eneiilo dva dni. Nastal je majhen presledek z južnim vremenom, ki je to prvo snežno odejo kmalu spihal v ravninah. Močnejša naklada je prišla 29. oktobra, ko je snežilo skoraj pet dni.
-J- Fr. Kamilo Weiser. Danes zjutrai ob 5 j« zatisnili svoje trudne oči č. g. br. Kamilo Weiser, ki je bil nad 40 let zakri6tan cerkve križniškega reda v Križankah. Pogreb blagega rajnika bo v četrtek, 11. decembra popoldne ob 3 izpred Icrižan-6ke cerkve. Vabimo vse člane moške kongregacije, da pospremijo svojega sobrata na zadnja poti. — N. p. v m.l
Imeli smo takrat snega do 15 cm. Tretja, samo dva »dni trajajoča doba snežnega vala, je nastopila 5. novembra. In ta dan je silno snežilo. Padlo je snega do 25 cm, po mnogih krajih pa celo do 1 m. In sedaj smo dobili že četrto naklado snega.
Težki in mokri sneg se je sesedel po drevju in na vseh telefonskih in drugih žicah. Ker je ponoči pritisnil lahen mraz in je pomrznilo, se je ta sneg oprijel drevesnih vej in žic. Posledica je bila, da je davi bilo mnogo žic potrganih. Drugače sneg ni povzročil hujših prometnih težav.
Novice iz Države
Nakaznice za dobavo premoga v industrijsko namene. Ministrstvo za korporacije je te dni začelo razdeljevati nakaznice za dobavo domačega in uvoženega premoga, ki ga bodo v prvem trimesečju leta 1942. porabili v industrijske namene. Razne kategorije industrijskih potrošnikov so razdeljene po skupinah (štiri za uvoženi premog in tri za domačega), to pa po važnosti teh industrijskih podjetij za narodno gospodarstvo.
Liter mleka na dan za otroka, ki ga mati nima pri sebi. Kmetijsko ministrstvo je izdalo te dni odlok, po katerem v tistih krajih, kjer je mleko na nakaznice, dnevni obrok za otroka, ki ga mati nima pri sebi. ne sme znašati manj kot
1	liter. Družinski poglavar pa mora predložiti na občinskem prehranjevalnem uradu izjavo, ter ji priložiti zdravniško spričevalo, da je otroku res nujno potrebno mleko. Občinski prehranjevalni urad bo na podlagi tega izdal tistim, ki pridejo v poštev, posebno nakaznico, na kateri bodo označene dnevne količine mleka za takšne otroke. Otroci, ki niso pri materi, pa morajo dobiti na dan vsaj 1 liter mleka.
Obvezna prijava vina. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da morajo priglasiti količine vina kakršne koli vrste vsi tisti, ki ga imajo vsaj 100 hektolitrov, in sicer kmetovalci, industrijalci, trgovci, zadrugo itd. Vino je treba prijaviti do 15. decembra pri občinah, na katerih področju je vinski pridelek. Izdane so bile tudi še druge določbe, da se zagotovi normalna dobava in poraba vina.
Delovanje GILL-a
Po Ducejcvem naročiilu, da je treba delati med .<< rodom, je hotel Eksc. Graziolii kot zvezni poveljnik OILL-a posvetiti pozornost o priliki praznika tv. Nikolaja otrokom v zavetiščih. Po vsej Italiji vejja za tradicionalni praznik mladine dan Sv. Treh kraljev, 6. januarja. Tega dne prejme sleherni otrok dar Duceja. Tudi v Ljubljanski pokrajini je zvezno poveljstvo GILL že ukrenilo vse potrebne priprave, da bo tudi na ta dan vsak otrok prejel po en dar. Ker pa je tu v veljavi praznik sv. Nikolaja, je zvezno poveljstvo hotelo, da se ob tej priliki ne veselijo samo otroci bogatejših rodbin, ki se jim posveča prav posebna skrb, marveč tudi revnejših družin ali celo takih otroci, ki sploh nimajo staršev.
Včeraj zjutraj pa je podpoveljnik 9IL .. v spremstvu pokrajinske poverjenice ženskih fašijev gospe de Vecchi, pokrajinske poverjenice gospe Cassani in nekaterih funkcionarjev zveznega p<> voljstva pričel razdeljevati darove, ki jih je Visoki Komisar v imenu Duceja namenil otrokom po zavetiščih. Po vseh zavetiščih v Ljubljani, ki jih je
8 (v Spodnji šiški, pri Sv. Petru, v prehodnem domu, v Trnovem; na II., III. in VI. ljudski šoli ter na pomožni šoli, 60 otroci priredili svečan sprejem profesorju Cassaniju in .njegovim spremljevalkam.
Ko so odprli velike zavoje, ni bilo ne konca ne kraju njihovemu veselju in začudenju. Punčke v6eh
vrst in velikosti, motocikli, avtomobili in ladje,
polnilna peresa, barvniki in druge igrače 60 jun napravile ogromno veselja. Zvezni podpoveljnik je
v nekaj besedah naglasil pomen teh darov in jih je nato pričel deliti. Najprej so jih prejeli otroci, ki so vpisani v OILL. Zvezna poverjemca in podpo-verjenica ženskih fašijev pa sta med otroke delili bombone in ilustrirane otroške časopise. Fašistični prvaki 60 6e ljubeznivo razgovarjali z otroki, loi so oiM nad vse zadovoljni, pokazali eo jim kako se ravnajo nekatere mehanične igrač«. Ko so potem fašistični prvaki odhajali, so jim bile povsod prirejene tople ovacije. V vsakem zavetišču je bil zvezni podpoveljnik naprošen, da se zahvali Visokemu Komisarju za veliko zanimanje za revne otroke in za izkazano dobroto.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma umrl ves naš up in naša nada, naš edini sin in brat, gospod
ing. mont.
Fanouš
Emmer
Truplo našega ljubljenega, nepozabnega sina bo blagoslovljeno v sredo, dne 10. decembra ob It dopoldne na Žalah, kapela sv. Nikolaja, v Ljubljani, nakar bo prepeljano v Kranj, kjer ga bomo položili ob 16 v domačo grudo.
Kranj, dne 4. decembra 1941.
Ing. Fran Emmer, višji tehn. svetnik, oče;
Anica roj. Savnik, mati; Anda, sestra.
Brez posebnega obvestila
^>Earl Derr Biggers
MIA
14
AHILA
)
Ko je komisar stopal po dolgem hodniku, se je počutil bolj kot kdaj prej neprijetno. Tako rad bi bil prebil večer v mirnem opazovanju, toda trda usoda mu je vztrajno zastavljala nove probleme na njegovi življenjski poti in vsa vprašanja so terjala odgovor. Medtem ko je stopal v telefonsko celico in zapiral vrata za seboj, je tuhtal, kaj naj bi se zdaj spet pojavilo.
Razburjen glas je udarjal na njegovo uho. »Halo, Charlie, tukaj je Jimm Bradshavv od potovalne pisarne. Od Huntleya Van Horna sem slišal, da vas je tam mogoče dobiti.«
»Tako! In zdaj, ko ste me dobili: ali mi boste sporočili, zavoljo česa se vas je polotilo takšno razburjenje?«
V zaletavih stavkih je Bradshuw izbruhal svoj pretresljivi doživljaj. Charlie ga je poslušal brez besede.
»Shelah Kane,« je poudaril mladenič razburjeno. »Saj vendar veste, kaj to pomeni. Brzojavna vest o tem dogodku bo šla še nocoj po vsem svetu okrog. Oči vsega sveta bodo uperjene v vas, kakor doslej še nikoli. Pridite torej, čiraprej morete!«
»Takoj bom tam,« je odgovoril Charlie. »Poskrbite za to, da se ne bo nihče ničesar dotaknil, dokler jaz ne pridem tja!« je pristavil detektiv.
Obesil je slušalko, poklical policijsko stražo in dal nekaj navodil.' Potem je stopil iz celice in si obrisal z robcem pot s čela. Za trenutek je obstal, kakor da bi moral po sapo zaradi težke naloge, ki, ga je čakala. Nov umor! In vedel je, kako umestna je bila prijjomba, izrečena po telefonu: tokrat bodo oči vsega sveta uperjene ▼ va6. Shelah Fane! Ni imel zastonj številnih otrok, ki so bili vsi navdušeni za film. Poznal je goreče zanimanje, ki ga je ivet posvečal očarujoči ženski, ki je
zdaj ležala nekaj korakov proč mrtva na tleh.
»Tudi potovanje, dolgo na tisoče milj, se zmerom mora začeti s korakom,« je vzdihnil in poveznil na glavo klobuk.
Pri	izhodnih vratih hotela	ga je srečal Tarneverro, ki	je
očitno	hotel ravno	tisti hip oditi. »Halo, gospod komisar,«	je
rekel. »Ali ste že gotovi z večerjo?«
»še nisem,« je odvrnil Charlie. »Neka stvar, ki je velikega pomena, me je odtrgala od mize. In sicer takšnega pomena, kakor se mi že dolgo ni primerila.«
»Tako?« je mimo odvrnil Tarneverro.
Charlieve šiljaste oči so se prodorno zapičile v Tarneverrov obraz. Nikoli ni bilo prezgodaj, če je zbiral vtise, jih tehtal in študiral.
»Miss Shelah Fone,« je rekel počasi, »so ravnokar našli v lastni vili umorjeno.«
Še	ure pozneje	je tuhtal o	izrazu, ki je prevzel po teh	besedah	temačni in	skrivnostni	obraz Tarneverra.
»Shelah!« je vzkliki! Tarneverro. »O moj Bog!«
»Saj ste bili vendar na poti tja,« je nadaljeval Charlie.
»Da — res	— jaz —to	se pravi —«
»Ali bi me	hoteli spremljati v mojem	avtomobilu? Rad	bi
vam zastavil nekaj vprašanj.«
Val Martino je prihitel mimo. »Halo Tarneverro — ali greste na obrežje?«
Tarneverro mu je povedal, kaj se je zgodilo. Presenetljivo mirno je režiser poslušal.
»Prestrašno,« je dejal po premisleku. »Da, in tako je šlo šest mesecev trdega dela k vragu! S filmom je konec. Nobenega nadomestka ne	bom našel	zanjo. Nobene ne bora našel,	da	bi
vlogo odigrala	do konca,	saj sem to že	ponovno, pa	vselej
zaman poskuSal...«
»Moj Bog,« je zakričal razburjeno Tarneverro. »Shelah mrtva in vi mislite zgolj na svoj zaslužek.«
»Žal mi je, zelo žal mi je za Shelah! Toda tudi pri filmu je kakor na odru: igra se mora nadaljevati.«
»Kaj pa je z Jaynesom?« je nenadoma vprašal Tarneverro.
»Otresel se me je takoj potem, ko ste me vi zapustili in je odšel tja dol proti obrežju. Bil je v takšnem stanju, no da, saj ste ga sami videli. Ni hotel iti k večerji, toda mislim, da bo boljše, če ga poiščem in pripeljem tja. Ali ne?«
»Kajpada, gotovo,« je rekel naglo komisar. »Rad bi ga videl. Poidiva, Mr. Tarneverro! Zelo se mudi.«
Povedel je vedeževalca do svojega obrabljenega majhnega avtomobila. »Tole vozilo sicer ni ravno 'sijajno,« se je opravičeval Clian, »vendar teče. Prosim, vstopite!«
Ne da bi odgovoril, je Tarneverro vstopil v majhen dvosedežnik in Charlie je pritisnil na zažigalnik.
»Strašna stvar,« je mrmral vedeževalec predse. »Uboga Shelah — kar predstavljati si ne morem.«
Charlie je skomizgnil z rameni. »Priložnost za vsakovrstne filozofske pripombe. Morebiti pa poznate stari vzhodnjaški pregovor: Smrt je črna kamela, ki nenaprošena poklekne pred slehernimi vrati. Prej ali pozneje, ali ni to vseeno?«
»Vem, čisto naravno,« je nadaljeval Tarneverro. »Stvar je v tem, da na tej zadevi nisem brez krivde. Moj Bog, čira bolj razmišljam, toliko bolj se mi zdi vse skupaj verjetno. Kri uboge Shelah je padla tudi name.«
»Vaše besede mi zvene nenavadno zanimivo,« je pripomnil Charlie, ko je avtomobil drčal vzdolž avenije. »Ali bi bili tako 1 doVri in mi to natančnejše pojasnili?«
»Danes zvečer,« je nadaljeval vedeževalec, »sem vam rekel, da bom po vsej verjetnosti prosil za vašo pomoč, da bi izvedli aretacijo v važni morilski aferi. Svoje stvari sem si bil precej | gotov. Pustite me, da vam bom v čim krajših potezah razložil. ^ zakaj.«
Ste v. 283:
Ustanavljanje trgovskih obratov
¥ bodoče je za vsako obrt treba dovoljenja Visokega komisariata
V Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 26. novembra t. 1., kos 95, je pod St. 162 objavljena tudi naredba Visokega komisarja glede predpisov za trgovsko prodajanje občinstvu.
V smislu te naredbe, ki je z dnem objave stopila tudi že v veljavo, je vsako ustanavljanje trgovin bodisi na debelo ali na drobno, bodisi v malem obsegu (branjarije), vezano v bodoče na posebno dovolitev Visokega komisariata v smislu §§ 60 in sl. zakona o obrtih.
Prošnje za izdajo teh dovolitev se še nadalje vlagajo pri pristojnem občnem upravnem oljla-stvu I. stopnje kakor doslej, v čigar območju namerava stranka izvrševati svojo obrt.
Prošnja mora biti opremljena s podatki, kakor jih predpisuje § 95, odst. 2 v točkah 1—5 zakona o obrtih, t. j. vloga mora navajati: rodbinsko in rojstno ime, rojstno leto, državljanstvo in zosebno stanovanje osebe, ki prijavlja obrt, iste podatke za poslovodjo pri obrtih, ki se po zakonu vodijo tudi s pomočjo poslovodje, pri javnih ko-manditnih družbah vse one podatke, za člane družbe, ki so upravičeni družbo zastopati in voditi, pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo in zadrugah sodno protokolirano firmo s spiskom članov uprave in s podatki o poslovodji, ki vodi posle, če je firma sodno že protokolirana; dalje ime, pod katerim naj se vodi obrt; obrt, ki se namerava izvrševati; podatke o obrtih, ki se morda že izvršujejo ob pooblastitvi ali dovolitvi;
končno sedež obrta (kraj, ulico in hišno številko lokala, v katerem se namerava izvrševati obrt).
Prošnji je priložiti v smislu odst. 5 tega paragrafa tudi vse listine, ki dokazujejo, da prosilec izpolnjuje predpisane pogoje. Zlasti mora biti predloženo tudi potrdilo pristojne trgovske zbornice, da ustrezajo predložene listinp zakonitim pogojem. V ta namen se mora prosilec obrniti preko svojega pristojnega trgovskega združenja na zbornico, ki mu ima izdati potrdilo.
.Slovenčev koledar* je izšel!
Razposlali ga bomo naslednje dni! Za ugodnostno ceno ga ne more nihče več dobiti. Lahko ga pa kupite po 20 lir, dokler ga je še kaj, pri upravi koledarja, Kopitarjeva 6, Ljubljana, ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti.
Pri mesarjih vedne pomote v računih
Razprave proti navijalcem cen so nekoliko ponehale pred ka/.cnskim sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču. Dokaz, da so proti-draginjski ukrepi primerno zajezili navijanje cen in da so postali prodajalci previdnejši, pa tudi bolj disciplinirani glede izpolnjevanja vseh piedpisov o prodaji živil in drugih potrebščin. Ta teden je bilo na okrožnem sodišču samo 5 razprav zaradi prekoračenja najvišjih cen. Zaradi mesa sta bila dva obtoženca obsojena, trije drugi obtoženci pa oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
Mesarjeva žena Marija, stanujoča v vzhodnem delu mesta, je 19. julija prodala neki stranki pol kg govejega mesa za ".50, drugi pa
Non rinunc/ateal piacere Ne odpoveite se ugodju
kumare!...	Meni a!...
Ma FUMATE ne/ modo ampak KADITE bolje m igli or e con	z
ANICOTINA F. DP.
FILTRO DENIC0TINIZZANTE POLI-VALENTE
Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 384952)
Derlvato da studi rigorosi doU En.i-nente Chimlco e Blologo Professore Dott Comm. LUIOI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico at Monopoli dl Stato, Conslgliere di Presidenza nell'Assoclaztone Sclentlfica Internacionale del Tabaoco, con Sede ln Bre-ma, Membro d’Onore del Centro Internationale del Tabaoco, con Sede in Roma, Memt?ro de) Conelglio Dlrettlvo dell’Ente Nazlonale per il Tabacco. eco. eco.
Antore della voce „11 Tabacco1' suirEneiclopedia Treccani.
AN ICOTIN A,F, p. P. p l’unjcp filtro che insieme alla nicotina dimim) anche tutte le altre basi organiche e gll altri prodottl nocivi, quali l’os-sido di oarbonio e 1’acido cianldrlco. Non altera 11 guslo, 1’aroma e il profumo del (umo del tabacco, e ne conserva umldl i gas e i vapori.
Nelle migliorl Rivendlte di Generl dl Monopollo e nel pid lmportanti ne-gozi dl Artlcoll per Fumatorl.
Quattro (ra le plii lmportanti Ditte in Italla, apeclallzzate ln Artlcoll per Fumatorl, sl procureranno 11 piacere di favorirvl al vostro domlclllo, franco e racuomandato: un elegante bocchino ln galalite con 11 filtri, contro rlmcssa antlcipata dl L. 15.
Anche tre scatole dl filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 15 (sempre franco e raccomandato).
Indirlzzare riobleste e rlmesse a:
PR0TINIK0TIKSKIM POLIVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (ita lijanski patent št 384962)
ANIKOTIN F. D. P. je po strogem proučavanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LU1-OI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svetnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu. Častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v. Rimu, član vodilnega svita državne ustanove za tobak itd. itd.
Pisec razprave „Tobak“ (11 Tabacco) T Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. Je edini filter, ki z nikotinom vred izloča tudi vae organske luge in druge ikodUive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cija-novodik. Ne lcvarl okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljSih prodajalnah monopolnih izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Štiri najvažnejše tvrdke v Italiji, speoiallzlrane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim veseljem noslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten ustnik iz galalita r. 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15— lir.
Tudi tri Škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15‘— lir (brez poStnlne in priporočeno).
Naročila ln denar pošljite na:
Ditta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA Ditta SAVINELLI • 2, Via Orefiei • MILANO Ditta SAVINELLI - 31, Galleria Manini - GENOVA
153, Portiei XX Settembre • GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signorl grossistl e rlven-ditori possono rivolgersi direttainente
N. B.— Gospodje razprodajalcl na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na:
ANICOTINA F. D. P." - Via Po. 4 Roma
za 8 lir kg, ko je bila takrat določena najvišja cena mesu na T.foO do 8.35 lir kg. Obtoženka se je na vse načine izgovarjala, sklicevala ne je na pomoio v računanju, pri drusi stranki pa tudi na to. da ji je vračunala neki star dolg. Stranki, zaslišani kut priči, sta skušali obtoženko izrezali in sta pripovedovali sodniku na dolgo ;n široko, kako nuj bi sc bila obtoženka pomot:la. Prva priča je zatrjevala, dn je pri obtoženki vzela dvakrat po pol kilograma mesa Sodnik ji ni verjel, ker se je vedno hujše zapletala v svojih izpovedbah. Druga stranka pa se je izgovarjala na »raj-željc«. Prišla pa je v velike škripce, ko ji je sodnik omenil da je preiskovalnemu sodniku drugače povedala in da je tam bil namesto »rajželcac zre/ek. Obtoženka se je sprva zagovarjala, du ni mogla mesa ceneje prodajati zaradi previsoke nabavne cene. Pozneje pa se je zatekla k izgovoru.' da se je pomotila pri preračunavanju dinarjev v lire. Obtoženka je bila zaradi prekoračenja najvišjih cen obsojena na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni in na HO lir povprečnine.
Mesarski mojster Janez je 7. junija prodal
2	in pol kg govejega mesa po mnogo višji ceni, kakor je bila o:l oblasti določena maksimalna cena. Izgovarjal se je, da se je pomotil pri preračunavanju dinarjev v lire Že septembra je bil zaradi te stvari obsojen na 10 dni zapora, 600 lir denarne kazni in na 114 lir povprečnine. Prijavil in izvedel je proti sodbi priziv zaradi krivde in kazni. Apelacijsko sodišče je v točki krivde potrdilo sodbo prvega sodnika, razveljavilo pa sodbo zaradi višine kazni. Zadevo je apelacijsko kodiiče vrnilo prvemu sodniku v ponovno razpravljanje, dn se pojasnijo še nekatere okolnosti. Po drugi razpravi je bil mesar Janez obsojen na nižjo kazen, in sicer na 7 dni zapora, 300 lir denarne kazni ttli 14 dni zapora in na 114 lir povprečnine.
Obsojeni navijalci in drugo
Splošen pregled razprav proti navijalcem na okrožnem sodišču kratko navaja, da je bilo doslej od avgusta naprej že 178 kazenskih razprav, ki jih je vodil sodnik-poedinec zaradi navijanja cen raznim živilom in življenjskim potrebščinam. Največ razprav je bilo proti mesarjem, pekom, gostilničarjem, branjevcem, kakor tudi proti mnogim trgovcem, ki prodajajo razno blago. Zagovarjati so se morali prodajalci krompirja, ki so zahtevali za uvožen krompir previsoke cene. Zaradi prestopka po čl. 7. uredbe o cenah je bilo doslej , na okrožnem sodišču obsojenih 95 oseb na skupno G75 dni zapora, na 24.050 lir denarne kazni in na 4910 lir povprečnine. Oproščenih je bilo 69 obtožencev, 14 razprav pa še ni zrelih za sodbo.
Okrajno sodišče je v začetku decembra zaznamovalo 174 kazenskih zadev zaradi kršitve raznih predpisov o racioniranju živil in drugih potrebščin. Pretekli teden je bilo prav mnogo razprav proti gostilničarjem, ki so bili sodišču prijavljeni zaradi kršitve predpisov o cenah v gostinskih obratih in zaradi jedilnih listov. Nekateri so bili obsojeni na primerne denarne kazni, drugi oproščeni. Mnogi gostilničarji so bili prijavljeni, ker niso imeli v svojem lokalu na vidnem mestu obešen predpisan cenik glede jedil in pijač, kakor to določa odredba o cenikih v gostinskih obratih in ker tudi niso imeli pravilnih jedilnih listov ali pa jih sploh niso imeli. Nekateri so v opravičilo navajali, da niso izdajali v svojem lokalu jedilnih listov, ker so opustili vsako kuhanje jedil in tudi niso več prodajali kakih mrzlih jedil.
Ljubljansko
Drama
Torek, 9. decembra: zaprto.
Opera
Torek, 9. decembra: Zaprto.
Komična opera Bedricha Smetane »Prodana nevesta« bo prišla v tekočem tednu na spored. To vedro delo, ki ga odlikujejo odlično napisan libreto, ritmično razgibana glasbo in popularni napevi, je zrežiral Ciril Debevec, dirigiral ga bo D. Žebre. Ples je na novo uvežbal inž. Golovin. Glavne partije bodo peli: Heybalova. Franci, Banovec in Betetto.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek 9. decembra: Peter For.
Sreda, 10. decembra: Lavret. M. B.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	dr. Picooli,
Tvrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Umrl je t Ljubljani g. Karel K r u š i č , zvonarski mojster v pok. in meščan ljubljanski. Pogreb bo jutri v sredo z Žal, iz kapele sv. Jakoba, ob pol treh. Naj v miru počiva!
Koncert Akademskega pevskega zbora, ki se
bo vršil v petek 12 t m. ob 18.30 v veliki dvorani »Uniona« bo zanimiv glasbeni dogodek, katerega ne bo gotovo nihče zamudil. Bogat spored, ki ga bo izvajal naš najboljši moški zbor. vsebuje najlepše pesmi, ki jih je naše glasbeno občinstvo imelo priliko slišati na znanih koncertih APZ. —* Predprodaja vstopnic se vrši na univerzi v vra* tarjevi loži.
Ljudska knjižnica v Ljubljani je golovo ena najbolj obiskovanih knjižnic. V novembru jo jo obiskalo 1493 poeetnikov, kateri so si izposodili
3532 knjig. Že te števiike kažejo o velikem prometu in o pogostih obiskovalcih Ljudske knjižnice, ki je dnevno odprta od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter nudi za nizko izposojevalnino neoporečne slovenske knjige, kakor tudi tuje literature.
Za Božič darujte
dLBUHE
ki jih dobite v
LJUDSKI KNJIGARNI ali pri NICMANU
Šport
Mars ; Ljubljana 5:3 (1:0) ,»
Ljubljana je pred težko nalogo. Sestavit^ mora najboljše moštvo, ki bo v kratkem času moralo na gostovanje po nekaterih italijanskih mestih. V ta namen se je vodstvo odločilo, da bo svoje moštvo okrepilo z nekaterimi najboljšimi od Marsa (Žigon in Slamič in od Hermesa — Klančnik), tako, da bo moštvo dovolj trdno tudi za italijanska igrišča. Vodstvo se je tudi odločilo, za nekaj ostrih treningov preden bodo naši odšli proti jugu. Prvi trening je bil v nedeljo, ko je okrepljena Ljubljana imela opravka z Marsom.
Tako sestavljena Ljubljana ni bila kos razpoloženemu Marsu, ki ji je petkrat potresel mrežo, sam je pa dobil le tri gole. V prvem polčasu so Lj. Še dajali nekakšen odpor, )>o odmoru je pa že kazalo, da bo sestavljena enajstorica od-jla z velikim porazom pod tribuno. Bilo je že 3:0. Pa so se le malo opomogli in pritisnili. No zastonj. 3:4 je že bilo, ko je Marsu spet uspelo zabiti gol. Rezultat je bil postavljen. Sodil je g. Zajec. Gole pa so zabili za Mars: Piskar 2, Dober-let 2 in Podgajšek 1, za Lj. pa Smolej 1, Lah pa ostale.
Kdo naj gre v Italijo? Težko vprašanje, ki zahteva mnogo. Ta trening tekma ni pokazala kaj odločilnega. Igra je bila povprečna in vsako svetovanje bi bilo odveč. Treba bo še nekaj tekem, treba bo še pregrupacije moštva pa še ne vemo ali bo vse skupaj kaj pomagalo, da nas bodo naši uspešno zastopali. Vedeti namreč moramo, da je forma naših nogometašev letos veliko pod povprečjem. Za odgovorne bo sestava moštva gotovo težka naloga vendar pa svetujemo, naj Lj. raje ne pošilja svojih igračtv na turnejo, če ni vsaj deloma sigurna, da jo bodo uspešno zastopali. Boljše nič, kakor pa porazi.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v
Ko pa mineš globel, se gozd razredči. Drugo reč zdaj zajameš s sapo. Vse je pokrito s šmarnicami. Ta duh gre pa človeku v glavo. Omoti ga.
Tak to si ti, pomlad! Vendar smo te dosegli, čeprav nam ne kažeš prijaznega obraza, čeprav na« pozdravljaš z dežjem, pa te prvič letos srečavamo!
Kakšna voljnost ti zdaj ne prime Toneta! Starih reči 6e 6pomni, pa, saj dosti ne manjka do greha — kar zanirkne nad njimi. Tako ukazuje život.
Pa le kar gredo. S časom ga mine občutek podoben vinjenosti.
Zdaj 60 že čisto na ravnem.
Skozi gozd gredo, kjer je V6ake sorte drevje začenjalo poganjati brske in odganjati listje. Vse je tako mlado, zeleno, neizkušeno in nežno. Kakšen ptič pa si le upa zapeti svojo pesmico.
Bolj na 6kopem je z vižami, do kraja pa le pripelje svoje petje, tudi če ni bog-vekai prida.
Kmalu 60 pri vodi.
Temn6 zelena je, kar skorajda rjavkasta. Hude pene si nabira ob minem.
Eden in drugi, izžejan, skoči na breg in se napije. Potem pa gredo spet naprej. Kakor nalašč za to 60 ee bili ustavili, čeprav ni bilo nič ukazanega.
81
pečevju
Sprva gredo malo v breg, potlej 6C pa pot položi.
Iz zimskih krajev smo prišli v spomladanske, pa kako naglo! Nekaj ur je vmes, pa 6mo že na dobrem, kar v drug kraj smo se preselili! Zgoraj še gospodari zima, tod pa že obhajamo pravo pomlad!
Mrzel veter potegne in 6mreke 6e kar tako nagibajo 6 svojimi vejami, sem, pa tja, kakor jim ukaže sapa.
Pod njimi gredo, spredaj Gams in Jer-nejčevec, za njima pa Tone in potlej drugi.
Ta dva se že znajdeta tam, kjer se ne bi bil nobeden od cele trope nadejal, brž dobita skrito stezo v Belo.
Zdaj morajo pa spet v hrib.
Dolgo hodijo pod otožnimi drevesi v mračnem kraju. Se zmerom prši. Kar tako jemljejo pot pod noge.
Nazadnje se jim pa le odpre pogled, precej globoko dol v nizko, plitvo kotanjo.
Kaj je tam ognjev! Freu široko kamni tno mizo sedi mogočni vladar Kertuc, zraven njega na desni plati pa je Lukec.
Urno jih Game in Jernejčevec povedeta dol.
Kertuc stegne švojo medvedjo šapo in stisne Tonetovo desno tako, da bi ta najrajši zavpil, kakor je že krepek
Pozneje se vidi, da mogočni mož šepa. Ali kaj bo to! Močan je kakor medved. Ali 6i ga pa tudi slišal? Medved jo tako zagode v brlogu, človeškemu glasu to ni podobno.
Tam zraven pa Lukec! Lukec,. tih in resen kakor tisto mesečno noč. Komaj da se mu ljubi vstati in podati Toneku roko! To ti je gospod!
Brž je ukazano, kam naj ležejo, kakor hitro jim povedo, obkorej bodo zjutraj odrinili.
Utrujeni popadajo možje na ležišča. Ta noč bo pa vendarle dosti, da ;e bodo do kraja odpočili. Prav toliko kolikor je potreba, preden 6e možakarju reče, mahni, glej, da se postaviš in zaležeš za toliko, za kolikor te imamo ocenjenega!
*
Ko 60 se ti možje budili v Beli, je v Starem lazu stopil na prižnico župnik Koz man.
Cerkev je bila polna. Glava je stala pri glavi, život se je tiščal života.
Bil je prelep spomladanski dan.
Tam zunaj je svetil čudežen blišč nad predgorskim krajem. Trave še niso bile pognale visoko, cvetje pa je že blestelo po v;?m rjr/kasto zelenem, mokrem holmu. Kaj je bilo tod zgodnjih rož, vse barve bi človek lahko naštel po vrsti! Največ pa je bilo kronic. Za cerkvijo, še lučaj ne daleč, 60 temneli gozdovi, spomladanske sape 60 rojile v njih, da se je
veja naslanjala k veji, vrh božail vrh. Če si pogledal po bregu dol, tam 6podaj se je vil 6rebrn trak Bistrice, svetlozelena je že bila ravan. Nad gozdovi za cerkvijo pa 60 sijale v plavi dan brez oblačka snežne glave gora. Globoko del so bile 6tene še bele. Dober mesec bo moral še minuti, preden sc bodo či6to razkrile.
Sončili žarki so trepetah po zlatih okvirjih na križevem potu in se lovili po gubah v obleki tega pa onega svetnika. Neznasko mila luč je od zunaj lila v božjo hišo skozi pisana okna
Zgoraj na prižnici pa je stal 6ivolasi župnik. Bil je ogromen, podoben samemu Gospodu Bogu, ko se je z orjaškima šapama, čez in čez preraslimi s srebrnimi dlakami, upiral ob naslonjalo in se etezal čez prižnico k ljudem. Bela griva mu je valovila daleč dol v tilnik svetlo plave oči pa so se izpod sršečih obrvi skrbno upirale v ljudi, katerih vsakogar je poznal do obisti.
Tega župnika je poznala skorajda zares vsa dežela.
Bil je z ljudmi kakor njih eden, vendar pa vsaki hip tudi gospod in njihov pastir.
Ko je prišel v faro, so brž prihitele k njemu tri čenče, ki so bile od prejšnjega župnika vajene ogovarjanja in tožb.4
»Da se mi pri priči izgubite, če ne, bom vsako posebe vrgel po stopnicah!« Tako jih je sprejel, ko 60 mu začele razkladati 6vojo kramo in črniti sosede.
Vsako nedeljo pa je drugega za drugim 6 prižnice prav resno posvaril v6e
6voje farane. Ti 6i med tednom napravil tole nevšečno reč, glej, da je ne boš nikoli več! Tako jih je obdelal in jih naučil, da so se skrbno pazili.
•Ko so fantini postajali zunaj, je šel dol s prižnice in jih pognal v cerkev. Dva, ki 6ta nekaj jezikala, je pograbil in ju potisnil 6kozi vrata kakor negodna otroka.
Po maši je spodvihal hlače, odložil suknjo in vse dopoldne bos pasei.
O priliki je stopil tudi v gostilno, dal za pijačo in 6e tudi zavrtel, kadar je bil dobre volje.
Nobeno vreme ni bilo tako grdo, da se ne bi odpravil s sveio jx>potr.ico na težke poti v snegu in burji bogve do katerega, od sveta daleč preč pomaknjenega doma.
Kdor je bil v stisk-, ta se je najprej k njemu zatekel po sve in po pomoč
Ljudje so ga spoštovali in ga uneli radi kakor očeta
»Bog nam ga ohram, še enega takega gospoda prav gotovo ne bomo nikoli več dobili!« Tako 60 govorili
Župnik Kozman je z očmi preletel V60 srenjo, potem pa je začel
»Dragi farani! Ne bom vam danes naročal, da 6e trkajte na prsa da opravljajte pokoro ker 6te veliko grešili1 Grešili smo mi vsi in zato se bomo tudi pokorili takrat, ko pride ura, takrat, ko nam bo Gospod Bog dal 6pet lepše č’.se! Zdaj vam pa rečem ,da ne boste v žalosti omagali: dvignite glave, zakaj ura odrešenja ni več daleč!
DQ
Andre jčkov 3 o ž e:
Žalost m veselje
o m a n slikah
| Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik	j	j	j	j	j	j	j	j	j	j
nn
232.
»Kaj se ti zdi, Rašet, sva v Afriki ali ne?« je vprašal Aleš in pokazal na breg. Rašet je dejal, da sta, samo bog ve kje, in pristavil:
»Drugega nama ne kaže, ko da greva nocoj na breg, jutri bi pa navsezgodaj iskala človeških prebivališč, da zveva, kam se nama je obrniti.
233.
Potegnila sta čoln na suho in ga trdno privezala za grmovje. Potem sta krenila ob bregu naprej, dokler nista našla kraja, za prenočevanje pripravnega. Bila je mehka trata pod palmami, s prelepim dehtečim cvetjem vročih dežel posejana, čez njo je žuborel bister studenček ter se zgubljal v travi.
234.
Kar brž sta postavila majhen šotor iz volnene plahte, ki sta jo vzela s sabo. Pod palmami sta zakurila, da bi z ognjem odganjala roparske živali. Pojedla sta še, kar jima je ostalo za pod zob. Ko je sonce utonilo v morju, je kmalu legla noč ter vse zavila v svoj črni prt. Bilo je tiho, le ogenj pred šotorom je veselo prasketal.
wi-j;-oslok, »vladar Vzhoda«, uklenjen v led
Težavne zveze s Sovjetsko Rusijo
Samo tri poti so, po katerih bi Združene države in Anglija mogle pošiljati svojemu sovjetskemu zavezniku orožje in vojna sredstva, ki jih Stalin tako krvavo potrebuje.
Prva pot vodi v Arhangelsk in na murman-sko železnico. Toda arhangelsko pristanišče je v zimskih mesecih uklenjeno v led in murmanska železnica je preveč izpostavljena nemškim in finskim letalskim napadom.
Na skrajnem drugem koncu ogromnega ruskega ozemlja je še druga pot, ki je pa preveč težavna. Ta vodi od Rdečega morja skozi Iran in Irak do Kavkaza. V Rdečem morju je namreč malo pripravnih in moderno opremljenih pristanišč. — Blago je potem treba prevažati skozi puščavne predele Male Azije in pride po enotirni železnici do težko prehodnega kavkaškega pogorja ali do Črnega morja. Na tej železnici pa je poleg tega tako malo železniških vozov, da bi bilo izključeno Rusiji na debelo pošiljati topov, strojnic, oklepnih %Wifl itd. Najprej bi morale Združene države po-Sfatii vozove in lokomotive.
ur,v'Tretja in zadnja pot bi tekla po hudo dolgem transsibirskem tiru. Tudi ta gotovo ni izgrajena tako, da bi po njej mogli prevažati znatne množine vojnih sredstev.
Transsibirska železnica se začne, kakor znano, pri sovjetskem pristanišču Vladivostoku. Vladivostok pomeni »vladar Vzhoda« in leži ob južni meji sovjetske province Ussuri, ki se v dolžini 750 km razteza v azijske pokrajine Mandžukua. Obala je strma in se členovita spušča v Tiho morje. Prav v dolini Ussurija poteka zadnji del transsibirske železniške črte. Pristanišče Vladivostoka — pravi »Centraleuropa« — je znamenito po svoji lepoti in je v nekih pogledih podobno carigrajskemu. Tudi pri Vladivostoku imamo Zlati rog, ruski »Zlotoj rog«, na katerem so nekoč začeli graditi mesto Vladivostok samo. Lepe palače se dvigajo ob prijetnih zalivih, obdanih z griči in hribi, ki so porasli z zelenim grmičjem. Danes pa tega zelenja ni več. Ves les so posekali za krajevne potrebe in zgradili močne obrambne postojanke te važne sovjetske luke na skrajnem Vzhodu. Vladivostok je ruski že od 17. stoletja in ima za seboj burno preteklost, čeprav ni imel velikega pomena kot vojna luka. V rusko-japonski vojni so bile tu zasidrane tri oklepne in ena lahka križarka. Glavnina carske mornarice je bila tedaj v Port Arturju. Delovanje ruskih pomorskih enot v Vladivostoku je zmeraj zaviral led, ki luko zapira najmanj šest mesecev na leto
Ob boljševiški revoluciji 1. 1917. so japonske čete zasedle pristanišče, a bile so preslabe, da bi
ga obdržale, in na pritisk velesil so se I. 1922. umaknile iz Vladivostoka. Poslej so Rusi močno utrdili in povečali ves obrambni sistem in vojaške naprave tega mesta. Vladivostok šteje danes že 200.000 prebivalcev. Navzlic vsem naporom pa ostaja njegov strateški položaj precej slaboten, ker je »vladar Vzhoda* preko šest mesecev v letu uklenjen v ledu.
Vojni plen pred davnimi stoletji
Ni ga skoraj vojnega poročila z bojišč, ki bi ne omenjalo večjega ali manjšega vojnega plena, pa če je poročilo iz enega ali drugega tabora. Po zaplenjenih količinah raznih vojaških in drygih potrebščin se namreč v določeni meri tudi lahko oceni uspeh vsake vojaške poteze na krvavi ša-hovnici sedanjih spopadov.
Vsekakor pa omenjajo v poročilih o poteku sedanjih bojev čisto drugačen vojni plen, kakor je padal v roke zmagovalcev starodavnih časov. Danes na primer beremo: Poleg številnih mrtvecev je sovražnik pustil na bojišču toliko in toliko tankov, topov, strojnic, toliko in toliko streliva, velike zaloge živil in podobnega. Poročilo, ki je bilo izdano po zmagi Aleksandra Velikega nad perzijskim kraljem Darejem, pa pravi, da je bilo med vojnim plenom, ki ga je Aleksander Veliki zasegel v Damasku, tudi:
329 dvorjanikov, ki jih je imel kralj Darej na svojem dvoru, da so mu godli in plesali;
46 ljudi, ki so pletli vence;
275 oseb, ki so po kuhinjah pripravljale krožnike;
29 kuhinjskih kurjačev;
13 mlekarjev;	)
17 točajev, ki so gostom nalivali pijače;
70 točajev, ki so skrbeli, da vino ni bilo premrzlo ali pretoplo, in
40 dišavarjev, ki so pripravljali najrazličnejše vrste balzama.
Aleksander Veliki si z vsem tem prav gotovo ni toliko opomogel, kakor si na primer kak zmagovalec v sedanji vojni z velikimi množinami vojaških potrebščin ali zalogami najraznovrstnejšega živeža.
Strojevodja, ki je izgubil vlak
Čudno presenečenje so doživeli zadnjič ljudje, ko so na postaji San Mamede na Portugalskem čakali na vlak, ki bi moral prijeljati iz Lizbone. Ze je bilo dano znamenje, da vlak prihaja in že so se začeli ljudje prerivati, da bi našli v njem
prostor, to se pravi, čim udobnejši sedež. Začudeno pa so pogledali drug drugega, ko so opazili, da jo puha na postajo samo lokomotiva brez vagonov. Ko se j« lokomotiva ustavila, je tudi strojevodja na žalost moral ugotoviti, da je nekje med potjo — izgubil vlak, ne da bi bil kaj opazil. Ko so šli potem vlak iskat, ni bilo treba dolgo iskati za njim. Od stroja se je bil odpel dober kilometer od postaje San Mamede.
Daladier, Gamelin in Blum čakajo sodbe
Ti trije bivši francoski voditelji so zdaj zaprti v trdnjavi Portalet d Urdos na prelazu Som-port ob francosko-španski meji.
Trdnjavo so zgradili sredi preteklega stoletja in lahko nudi zavetje približno trem tisočem ljudi. Nadzorstvo so zaupali čuvaju, ki mora tudi skrbeti, da oba zastarela topa te trdnjave dobro delujeta. Poleti prihajajo semkaj mnogi izletniki. — Trdnjava Portalet je po položaju in po vnanjosti močno podobna gibraltarski utrdbi. Leži 794 m nad morjem v bližini železnice Pau—Saragosa. — Zima je tod preče) ostra.
švedski kralj — izboren čipkar
Švedski kralj Gustav 6€ v zasebnem življenju bavi tnodi z izdelovanjem čipk. Pravkar je napravil krasen prt za kapelo v kraljevem gradu v Drot-tnimfrholrmt.
Prt je že pogrnjen na oltarju in nosi tole vtkano posvetilo: »Cast Bogu in mir kapeli kraljevega gradu v Drottnmgholtmi, ki ji darujem to svoje ročno delo. Prva nedelja v adventu 1941. — Gustav V.c
Mornar samotar
Pred nekako 20 leti 6e je mladi Francoz Alain Gerbault odločil obrniti hrbet današnji omiki: oskrbel si j« pripravno jadrnico in z njo na začudenje svojih rojakov preplul domala v&a svetovna morja.
Zdaij pa zdaj 60 brali o njem v časopisih, a on se je vračal domov le za kratke presledke. Alain Gerbault je nadaljeval 6voje samotarsko nomadstvo po morjih tudi po vojni.
Nedavno 6e je izvedelo, da je s 6Vojo jadrnico priplul v Tanger. Tokrat pa m bil več sam. Na njegovi 73-tonski in 9-metnski jadrnici se mu je pridružil neki Švicar, ki je imel ravno tako hrepenenje po morski samoti kakor Oerbault. Z njim je Gerbault dobil pomočnika pri krmilu.
Alain Gerbault je najbolj zaslovel po tem, ker je 6 6vojo jadrnico preplul ves Atlantski ocean v 142 dneh.
Našli so sidro Kolumbove ladje
Iz Chicaga je prispela zanimiva novica, da so našli sidro Kolumbove admiralske ladje »Santa Maria«, in sicer na nekem nasadu na otoku Haiti.
Zgodovinarji, ki so to najdbo strokovnjaško pregledali, so si edini, da to ne more bili nobena druga stvar kot sidro tiste ladje, s katero se je Krištof Kolumb pred 449 leti pripeljal na Novi svet, v Ameriko.
Tega pa najbrž še niste slišali
Na predvečer pevskega nastopa so v starih časih pevci jedli samo sočivje, ker so bili prepričani, da takšna hrana povzroči izredno čist in razločen glas. Pevce Gregorja I. so zaradi tega, ker so jedli vselej pred petjem bob, imenovali »bobojedce«.
e
Koščki platine, zdrobljeni v vinu, pospešijo pretvorbo alkohola v ocetno kislino. Ce hočemo torej, da se vino ne bo skisalo, platina ne sme priti vanj. Sicer pa se tega ni'bati, ko vina nimamo toliko v zalogi, platine pa še manj.
•	*)■
Nezalito mleko fe odlično sredstvo za umivanje obraza — tako pregrešno pišejo prav zdaj, ko mleka še za otroke ni dovolj. Nekrščeno mleko prežene z obraza tudi vse kožne zajedavce, ki se vztrajno upirajo vsem drugim čistilnim sredstvom. Z obraza pa izginejo, če jemo bučne pečke.
136.725 besed je spravil na polo papirja
Prvenstvo v štednji papiija je dosegel neki občinski uradnik v Ankari. Na polo papirja navadne protokolarne oblike je spravil 136.725 besed. Za trud so ga nagradili tako, da so ga v službi povišali. Postal je pisarniški ravnatelj.
Najvišji ognjenik na Javi bruha_
Vsa vzhodna stran otoka Jave je v veliki nevarnosti zairadri hudega izbruha ognjenika Smeroe. Na Javi je dvanajst ognjenikov .ta pa je s svojimi 3600 m naijvišj-i od vseh.
Ogromne reke žareče lave 6 povprečno temperaturo 500 stopinj Celzija so pri ki pele iz žrela in v krogu 38 km uničile sleherno življenje.
Vojvoda windsorski se bo nastanil v Mehiki
Po nekem poročilu iz Nevv Yorka prinašajo švedski Hsti vest, da je vojvoda vvindsorski kupil grad v Mehiki in da 6e namerava tamkaj za stalno naseliti.
Giacomove besed/1 »nič ne po^em«, so pomenile, da hna v roki čudovite karte in »menihi v copatah«, so pomenili v nje-gov-m govorjenju štiri kralje v igri. Ko se je Pasotti pripravljal k igri, je otipal vsako karto posebej in jo premišljujoče pogledal. Potem je izbral ugoden trenutek — vrhu tega je še upal, da bo onega zmedel v igri.
»Torej,« je rekel, »pripovedujte mi malo, kdaj sle hodili j>onoči na Castello?«
»O Bog, pustimo to reč,« je odgovoril gospod Giacomo ves zardel in otipaval karte kakor še nikoli.
»Saj res, zdaj igrajte. Govorili bomo lahko j>ozneje. Sicer pa Mak že vse vem.«
Ubogi gospod Giacomo, s tem trnjem v grlu, pa naj še igra! Tipal je kart'', sopihal, metal ven tiste, ki bi jih bil moral obdržati. Zmotil se je, ko je štel taroke, zgubil je nekaj menihov v njihovih copatah in kljub svoji »izborni« igri pustil precej denarja v krempljih Pasottija. ki se je porogljivo smehljal, in nekaj na krožniku gospe Barbore, ki je s sklenjenimi rokami ponavljala: »kaj ste vendar storili, gospod Giacomo, kaj ste vendar storili?«
Pasotti j? pobral karte, jih začel mešati in porogljivo gledal gospoda Giacoma, ki ni vedel, kam bi sc ozrl.
»Prav gotovo,« je rekel. »Vse vem. Gospa Ceccova mi je vse povedala. Sicer pa, dragi moj gospod občinski1 odbornik, dali boste morali račun c. kr. komisarju v Porlezzi.«
Ko je to rekel, je ponudil šop kart Puttiniju, da bi vzdignil. A ko je Puttini slišal to grozeče ime, je začel stokati:
»O Bog, o Bog, kaj vendar govorite, jaz nič n,? vem... o Bog... c. kr. komisar?... Saj pravim, da nič ne vem... oh!«
»Seveda,« je ponovil Pasotti. Pričakoval je besede, ki bi mu stvar kaj razsvetlila. Dal je ženi znamenje tako, da je pokazal s palcem najprej na vrata in potem na svoja usta, kar je pomenilo, naj gre po pijačo.
»Ta nesrečni inženir!« je vzkliknil gospod Giacomo, kakor da bi govoril sam sebi.
S trudom poteghe ribič k sebi iz vode težki trnek, ki se je zganil. Upa, da ga je zgrabila velika riba, ki jo je tako dolgo pričakoval. Vleče, prav počasi vleče, nazadnje pa zapazi v globini namesto ene obrise dveh rib. Tedaj podvoji svojo previdnost in spretnost. Tako s-"1 je tudi Pasotti zelo začudil, ko je slišal, da je gospod Giacomo imenoval inženirja, srce mu je začelo hitreje utripati in sklenil je priti kar se da previdno do Giacomove in Riberove strivnosti.
»Gotovo,« je rekel. »Slabo je naredil.«
Gospod Giacomo je molčal.
Pasotti je vztrajal:
»Zelo slabo je naredil.«
Vedaj j-j prinesla gospa Barbora smehljajoč se na podstavku steklenico in kozarec. Vino je bilo temnordeče, prozorno ko rubin, in Gospod Giacomo ga je pogledal, če že ne nežno, pa vsaj dobrohotno. Imelo je rezek vonj, in gospod Giacomo ga je zaljubljeno srkal. Ganjen je gledal vino in spet srkal vonj. Vino je imelo neko m?hko polnost, ki je božala jezik in dnšo s svojim okusom, bilo je prav dovolj rezko, kakor se je dalo sklepati po vonju. Gospod Giacomo ga je srkal z željo, da bi ne teklo in da bi ga nikdar ne bilo konec. Cmokal je, mlaskal in tleskal z jezikom; in če je zdaj pn zdaj položil kozarec na mizico, ga ni izpustil iz rok, niti ni odmaknil od njega svojih vlažnih oči.
»Ubogi inženir!« je vzkliknil Pasotti. »Ubogi Ribera! Pošten človek je pa.«
»Prav za prav,« j.? rekel, »nisem hotel. Silil me je k temu.« ,Pojdite,* je rekel. ,Zakaj nočete iti? Nič slabega se ne bo zgodilo, stvar je poštena.1 »Da, sem rekel, tudi meni se zdi tako; toda te skrivnosti!« ,Toda! Stara mati!‘ je rekel. »Razumem,« sem rekel, »prijetno mi pa to ni. ,Tudi meni a?,‘ je rekel on. »Kakšno vlogo pa igrava potem midva, vi, in jaz?« ,Vlogo norcev,* je rekel po svoji dobrovoljni navadi, ,kaj hočete? To je pač v moji naravi. Torej pojdite/ je rekel.«
Tu se je ustavil. Pasotti je počakal za trenutek, nato pa je s previdnostjo potegnil vrvico. »Najslabše jo pri vsem to,« je rekel, >da na Castellu govore o tem.«
»Da, gospod, to se mi je zdelo. Družina je molčala, inženir je molčal, jaz sem - seveda tudi molčal, toda župnik ni molčal in cerkovnik tudi ni molčal.«
Župnik? Cerkovnik? Zdaj je Pasotti razumel. Osupnil je. Ni pričakoval tako velikega plena. Nalival je ujetemu gospodu Giacomu in z lahkoto izvlrkel iz njega vse podrobnosti o poroki. Skušal je celo zvedeti o načrtih novoporočencev. To pa se mu ni posrečilo. Začel je mešati karte, da bi nadaljevali igro. Gospod Giacomo pa je pogledal na uro in videl, da manjka devet minut do sedmih. To je bil čas, ob katerem je moral naviti doma uro. Tri minute po cesti, dve minuti po stopnicah, t«r?j ima le še štiri minute časa, da se poslovi.
»Cenjeni gospod kontrolor, napišite račun, tako je. kaj hočemo.«
Gospa Barbora je mislila, da sta se sprla in je vprašala moža. Pasotti je dal roke k ustom in ji zakričal v obraz: »K ljubici se mu mudi!«
»Saj ni res, saj ni res!« je odgovoril ubogi Giacomo, izpre-minjajoč vse barve. In gospa Pasottijeva, ki je na čudežen način slišala, j? odprla svoja velika usta in ni vedela, ali naj verjame ali ne. »Ljubica? Oh, kakšno govorjenje! Saj ni res, kaj ne, gospod Giacomo, samo govorjenje? Lahko bi bilo, da, saj ne rečem, da ste prestari toda vseeno.«
Za Ljudsko tiskarno * LJoblJanli Joie Kramarič — Izdajatelj: tal Sodja - Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob U Mese&na naročnina Je • Ur, za Inozemstvo H Ur — Uredaiitvoi Kopitarjeva »lica */ID - (Jpravai Kopitarjeva alica t, Ljubljana — Ielafon »lev. «0-01 do MM —
Podtalnica) Novo mesta