186. številka. Ljubljana, v torek 14. avgusta. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvc(er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežejle za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nu dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnifitvoje v Gospodskih uticali st. 12. D p r a v n i S t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v četrtek dne -76'. avgusta 1888. Strosmajerjeva brzojavka. Čudnega li prizora! Oni nemški in inadjarski Časniki, v katerih židovski njihovi uredniki in so-trudniki o vsakej mogočej priliki ometa vajo z blatom uredbe katoliške cerkve in smešijo verske nje dogme, čutijo se najedenkrat noklieane, da z vso židovsko svojo zgovornostjo branijo ravno to kato liško cerkev pred silno nevarnostjo. In od kodi jej preti ta nevarnost? Bože moj! (»d nikodi drugod, ko od vladike Strosmajerja, od moža, katerega ves učeni svet priznava za zvezdo katoliškega episkopata in katerega je vidni glavar katoliške cerkve sam še le pred kratkim sijajno odlikoval — gotovo le za zasluge, katere si je pridobil za katoliško cerkev, S čim pa si je nakopal Djakovski vladika srd Dunajskih in Budimpeštanskih ohrezancev; kakošne so njegove zasluge zato, da so se prej strastni sra-motilci naše vere prelevili kar čez noč v najgoreč-nejše nje branitelje V Nedolžna brzojavka je to, ka tero je poslal vladika Strosmajer v Kiiov, kjer |e proti koncu minolega meseca slavil ruski narod naj-krasnejši svoj narodni praznik — praznik pokrščenja Rusije leta 988. Pokrščenje Rusije! Kako ogromno mnogo zna-čita ti dve besedi. Narod, katerega je božja previdnost postavila v prekrasne in plodovite ravnine povolške, podonske in podnjeperske in katerega je odbrala za posredovalca omike in proavete mej zapadom in iztokom; narod, ki je že po svojem Številu samem poklican k imenitnej ulogi — odpovedal sa je poganskim svojim bogovom, odpovedal veri sovraštva ter sprejel vero ljubezni in ž njo vred vse one spasonosne nauke krščanske morale, kateri jedini so v stanu preobrniti človeško družbo tako, da postane sposobna za napredek. Pač bi imel ves omikani svet uzroka dovolj da se veseli tega dogodka in da z ruskim narodom v duhu slavi spo min njegovega pokrščenja; posebno pa ji; bil poklican ves krščanski svet, da se udeležuje primernim načinom prepomenljivih slavnosti v „matuški" ruskih mest v „svjaščenom Kijevč". Naj se nam ne ugovarja, da se je v Kijevu vršila slavnost „razkola". Sv. Vladimir, ki je z modrostjo in slovansko energijo — katerej pa nikdar niso bili pogoji potoki krvi — privedel ves ruski narod — od „gospodina Velikago Novgoroda" do dražestnih bregov Ornega morja — v naročje kr ščanske vere, ni poznal razkola. Njega kot svetnika časti isto tako katoliška, kakor pravoslavna cerkev. Njemu mora pa ravno katoliška cerkev vedeti tudi zahvalo za pridobitev velicega števila vernikov, ki — dasi Rusi po narodnosti — - kot uni-jnti žive v najtesnejšej zvezi z rimsko Btolico. Silna predrznost je torej, ako se drzne kdo vzdigniti kamen in vreći ga za. vladiko Strosmajer-jem, kateri je—spoznavši imenitnost Kijevskih slavnosti za vesoljno krščanstvo — poslal vseučiliščnemu rektorju Kijevskemu brzojavko, v katerej uraža z besedami sv. pisma, da je „dedščina sv. Vladimirja — sveta vera — ustajenje in življenje, luč in slava ruskega naroda" in v katerej prosi od Boga blagoslova za Rusijo, da z močjo vere, uzornim življenjem, s pomočjo božjo in k krščanskim junaštvom izpolni poleg druzih svojih nalog, tudi ono najvzvišenejšo svetovno misijo, katero jej je namenil Bog. Zares, mi bi se na te napade ne oziraii, ko bi se nahajali le v znanih ščuvarskih listih ne.-tških in madjarskih, katerim je Slovanstvo samo na sebi zločin in kateri bi bili radi izprosili zaradi slavnosti devetstoletnice ogenj in žveplo iz neba nad Kijev; le okolnost, da so se tem listom pridružili tudi vladni in pnluvladni listi obeh polovic naše države, sili nas, da tudi mi [spregovorimo o „siluej pregrehi" Strosmajerjevej. Kdor pozna tega moža, ki deluie že petdeset let kot katoliški duhovnik in ki že preko 35 let uzorno vodi bosenskosremsko vladikoviuo, ta bode pač priznal, da je on nesposoben zatajiti kdaj svoje versko prepričanje kot — katolik. Strosmajer pa nikdar ni zanekaval, da glede slovanskih narodov, ki spoznavajo rimskega papeža za vrhnega pogla varja cerkve, nima posebnih želja; da! on je te želje večkrat svečano izražal v svojih prekrasnih pastirskih Ustih in celo pred rimskim papežem samim. On iz vsega srcu želi, da bi — v neizmerno korist katoliškej veri samej — rimska stolica vrnila Slovanom ono sveto dedščino, katero so jim zapustili prvi njihovi učeniki krščanskoverskih res- nic in katero jim je odvzelo ljudska iloba: slovansko službo Božjo. Na Ruskem uvel je slovansko službo Božjo „ravnoapostolnij sv. Vladimir" in ded-ščina njegova ohranjena je tudi v katoliškej cerkvi pri ruBkih unijatih. Ako vladika Strosmajer svetej stolici neprenehoma priporoča, naj Slovanom vrue prvotno liturgijo, tedaj ima pri tem brezdvojbeno vedno pred očmi gotovi faktum, da bi to silno približalo iztočno slovansko cerkev z zapadno in da bi to mogel postati oni temelj za mejsebojne boljše razmere, iz katerega bi se kunemo razvilo versko jedinstvo Slovanov. Mnogokrat se je že prizadevala rimska stolica, da stopi z Rusijo v dogovore zaradi ureditve razmer onih katoličanov, ki so podlomi „bjelago carja" ; a vedno so se ti dogovori razbili o nezaupanji, katero je ruska vlada gojila do „La-tincev". Bodimo odkritosrčni: to nezaupanje bilo je deloma opravičeno, kajti latinstvo podavilo je mnogo k reji ki h slovanskih rodov, v tem ko vidimo, da so si oni bratje naši, ki imajo službo Božjo v slovanskem jeziku, ohranili svojo narodnost v vsem obsegu. Opravičeno je tedaj, da bi mnogo tega nazu-upanja izginilo, ko bi rimska stolica storila oni korak, kateri storiti priporoča jej tako toplo in zgovorno vladika Strosmajer. Rusija je mogočna slovanska država, njej mora biti do tega, da ohrani slovanski svoj značaj neomadeževan, kajti z izgubo njegovo izginila bi tudi njena mogočnost. Ko bi tedaj ona sprevidela, da jej od Rima ne preti nevarnost, kakeršno je latinstvo prineslo zašlim slovanskim rodovom, bi nestala tako strogo na svojem sedanjem stališči in bilo bi mogoče versko jedinstvo, k a k e r Š n e g a si iz vsega srca želi za katoliško svojo vero uneti vladika b o s e n '-skosremski. To bi bila ona svetovna misija, za katero prosi vladika Rusiji blagoslova od Boga; svetovna misija, katere izpolnitev je malo komu doumevna, katero pa dobro spoznava veliki duh naj-umnejšega katoliškega vladike. Evo komentarja vladičinej brzojavki. Pač je on dobro vedel, Česa se ima nadejati od ljudske perfidije, ko se razglasi ta njegova brzojavka; a trdni značaj, neupogljiva volja, verskonarodna gorečnost bodrila ga je, da se izpostavi vsej zlobi sveta Kak velikan v primeri z nekaterimi sloven- LISTEK. Lušanje. ni Da so Lušanje res prav mirni ljudje, to sem Vara razkazal zadnjič, gospod urednik! A vender ni, da bi jih človek jezil. Kakor se razsrdi še krotka bučela, če jej nagajaš in je ne puBtiš zmirom, in te razjarjeno pikne, da te skeli in boli in ti Se lice oteče, tako tudi Lušanje neso vsak dan za šalo.; Ono leto so jih bili razkačili Selčanje, zakaj in s|čim, tega še sami neso prav dobro vedeli. Nekateri trdijo, da so jim bili zavidljivi, ker se je preselila v Selca tista grbasta, gluha brezzoba stara Uršica, ki je pa imela navadno dobro in priporočljivo žensko svojstvo, da S" jej je jezik zelo težko in nerodno gibal. A ve se ne, če je bilo res to uzrok ali kaj drugega. A to nam ne delaj sivih las — glavna stvar je, da so bili jezni kakor cel oser osa. A kako so se maščevali! Cel kup zabavbivek so zmislili o njih. Pripovem Vam dve ali tri, da bodete videli, kako znajo, kadar treba o drugih reči kako grenko. V Selcih, tako pripovedujejo, sezidali so va-ščaui lepe nove hiše A napravili jim neso oken: prav pozabili so jih. „Kako bi sedaj naredili", ugib-Ijejo vsi v skrbeh, „kako bi naredili, da bi bilo svetlo v njih?" Zbero se v svet in sklenejo butati z glavo ob steno, dokler je ne probijejo. Zakadi se prvi z vso svojo močjo nanjo in trešči s čelom ob trdi zid. Omamljen zavrtoglavi nazaj in se zvrne na zemljo A drugih to ne ostraši: Še z večjo silo se zaletavajo vanj. Nazadnje so jo menda vender le pretolkli, ker današnje dni imajo tudi Selčanje okna, kakor druge vasi. Drug čas imeli so spraviti debel mlinski kamen z gore v dolino. „Kuko bi zvOdli, da se nam ne prelomi?" vprašujejo se v velikej zadregi. Sklenejo, da je treba, da ga kdo vodi in kreči, da se ne bi zaletel v kake skaline in se razdrobil. V to službo izbero, kakor je pristojno, moža župana: „Ce celo sreujo vodi in upravlja", govore modro drug drugemu, „kako ne bi ubogega mliuskega kamena?" Kakor sklenejo, tako store. Župan utakne glavo skozi luknjo na sredi ; ni se upal braniti te častne ualoge. Zavale kamen s hriba doli . . . Hm, menda jim on ni več dolgo župimil. Rasel jim je, Selčauom, prav čvrsto lan na velikej njivi. je pihal čezenj rahel vet'-r zazi-baval se je kakor valčki na jezeru. Zato Be zmi-slijo bistri Selčanje, da bi se navadili na njem plavati, ker vode so se bali, kakor zajec puške. Hodili so torej nanj, utripali in opletali z rokama in nogama, kakor bi se kopali prav sredi globokega morja. A nagajivi Lušanje trdijo, da se neso dosti naučili plavanja. A nekdaj jim skoči v glavo čudna želja : zvedeli bi radi, koliko visoko je brv nad vodo. „Kako bi je vender premerili?" belijo si vsi v skrbeh lase. Nu, Selčanje neso za vsak dan; še za vsako ne deljo ne. Prav naglo su domislijo pravega: Prvi mož se dobro in trdno oprime z rokama brvi, a noge moli doli v vodo. Drugi vaščan spleza po njem doli in oprime se za njegove noge. Tako se drug za drugim razvrate doli. Ze se je poslednji malo da no dotikal vode, ko prvemu začne roka omagovati. „Čajte, da se malo opljunem", reče jim in spusti brv iz rok, da bi se opljunil, in — vse štrbunkne v vodo. Take zabavljivke so namislili naši ljudje ubogim sosedom, ker so jim bili nekaj malega zakri- skimi prithkovei. ki so prizadevali si odpraviti le senco suma, da sočuvstvujejo s Kijevskimi slavnostni i ! Koburzanova obletnica. Jedno leto |« minilo te dni, ko ie prine Ko-burski ostavil Ebenthal ter se odpeljal v Sonjo, da je zašel bolgarski prestol. Nobena evropska vlast ga ni bila priznala, pa on se ni zmenil za to. Mi ne vemo, ali ga je v Sofijo gnala le častihlepuost po kueževskem dostojanstvu ali je pa morda svetovala še kaka druga velevlast, da naj stori ta korak. Poslednje se nam zdi jako verojetno. ker nekateri evropski državniki si očitno ne upajo upirati se Rusiji, boje se njenega meča a skrivaj jej pa radi mečejo polena pod noge. Preverjeni smo pa, da houvedskega častnika, nemškega priuca Ferdinanda, v Sonjo ni vlekla ljubezen do bolgarskega naroda. Nasprotniki Rušili so se lani nadejali, da se bodo kmalu po prihodu novega vladarja stvari uravnale v Bolgariji, da se bodo vse stranke zbrale okrog princa Ferdinanda in se nikdo za željo Rusije več brigal ne bode. A kakor stvari sedaj stoje, je videti, da .o se jako motili. Nobene stranke ni Ferdinand zase pridobil razen onih, kateri so ga posa dih na prestol. Še manj privržencev ima v deželi, nego jih je zloglasno regentstvo, katero so podpiraii tudi Radoslavovci. Da se ni polastila bolgarskega naroda neka ajmtija, gotovo bi že dolgo ne vladal več ta usi-ljenec. Vladni nasprotniki so pa tudi iz strahu nekoliko mirnejši, ko so bili dali v Rušćuku ustaške vodje brez vsega ozira postreliti in se potem Rusija ni potegnila zanje. Tako se sedaj marsikdo boji za življenje in mirno gleda, kako podkopujejo narodno blagostanje razni pustolovci vladajoči v Sofiji. Vlada je dobro organizovala povsod ova-duitvo in torej za časa izzve za vsako gibanje ter torej proti vlad ne agitacije neso lahke. Će se bode pa dalo dolgo strahovati narod b tacimi sredstvi, je pač drugo vprašanje. Pregovor, da „svaka sila do j vremena" se bode tudi tukaj uresničil. j V Sofiji hočejo slaviti obletnico kueževega prihoda. Nekatere slavnosti so že bile, druge bodo pa še. Pojutranjem bode velik dvorni ples, h kateremu bodo vabljeni razni bolgarski odličnjaki, menda tudi opozicijoualci ter jih bode knez skušal pridobiti. Da se dostojno proslavi obletnica kneževega prihoda, so skrbeli tudi drugi, ne le bolgarski faktorji. Nalašč se je baš predvčeraj otvorila železnica, da se je tudi s tem nekako proslavljala kneževa ob letnica, ter so ministri imeli priliko poudarjati Ko-buržanove zasluge, da se je dovršilo to podjetje. Pri otvorenji železnice je bilo več zastopnikov dru-zih vlad in ti so se tudi udeležili obeda na kolodvoru in tako pokazali, da vsekako priznavajo kneza. S tem se je Koburžanu dala nova potuha, da naj ostane v deželi. Sedaj bi tudi kaka doplomatična nota, s katero bi ga pozvali, da naj ostavi Solijo, težko imela uspeh. V Peterburgu je tako dvolično postopanje nekaterih vlastij pač napravilo kaj slab utis. Rusija bode gotovo iz tega posnela nauk , da ne sme nikomur dosti zaupati, da je najbolje, če se zanaša le na lastno moč Tako postopanje pa pač ne bode služilo ohranenju miru vili. E, Lušanje so prav razumne buiice. Živa duša jih ne užene. Samo škricev se nekako boje. Prav sumljivo in plaho jo gledajo, če se prikaže v vas kaka gosposka suknja. In prav za prav imajo zato tudi svoj jtošten razlog in uzrok: Taka stvar božja nikoli ne prinese nič dobrega: ali je kak berič s pozivom, da, ko je vse polno dela, treba iti kar neutegoma zloinek vedi zakaj v mesto , ali je kak „dacur", ki zasleduj«* okolu kakor lisica, da bi dobil pri kom kaj nenazuanjenega žganja in naložil trdo kazen, ali so kaki bradači, ki gredo rubit in prodajat — da, da., gospoda je samo zato, da ubogega kmeta tere in dere. In koliko je je že! Vsak berač ima že svojega pisača, da lehko oba zložno lenobo paseta in trebušček redita. Zato bi jej o priliki tudi prav korenito premleli kosti, če bi le ječ in zaporov ne bilo na svetu. A kar je, to je, kakor je dejal one, ki je na skali sedel in ribe lovil, a nič ujel ni: „ kar je, to je, namreč: nesreča". Ker bi bila torej sila tu nevarna maščujejo se „škricem" z zvijačo. Če mu jo kdo kako pravo za-godi, veseli se je, kakor bi trem vragom roge polomil Ono leto je na primer Melj prav prebrisano preongavil tinaiičarja. Sedel je v hosti za domom Vzlic vsem tem slavnostim pa vender bolgarski vladni pristaši ne morejo biti prav veseli ob letnice. Revščina se je razširila po deželi, ker \<-vsled nenaravnih političnih odnošajev jako propala trgovina in je opešali vsled tega kmetijstvo. M no gim so za davke prodali posestva. Da se pa prežive, ro kmetje, pregn mi s svo jih posestev, prisiljeni z ropom iskati si živeža, ker ni druzega zaslužka. To je uzrok, da se je baš za kratkega Koburžanovega vladanja j.iko zman|šala varnost življenja in imenja. Oblastva ne morejo več strahovati roparjev, ki vedno postajajo predrznejši. Tako so bili na kolodvoru v Belovi prijeli dva Av8tri|ca in jedva so ja izpustili za veliko odkupnino že so blizu samostana Rilo, v katerem je nedavno bival knez, roparji prijeli nekega fotografa in zopet zahtevajo zanj veliko odškodnino. Res kaj lep napredek! Nanj so lahko ponosni Koburžanovi oboževalci! Do sedaj se Evropa ni dosti brigala za notranje zadeve bolgarske Drugače bode pa sedaj, ko skozi deželo vodi železnica in se bode po njej prevažalo evropsko blago. Če se varnost ne zboljša, bodo države prisiljene gledati, da se napravi v deželi red. To pa brez sporazumljenja Rusije ni mogoče. Zaradi tega bodo morda prisiljene iste vlasti, ki še sedaj dajo potuho Koburžanu, prisiliti ga, da ostavi deželo in se po njegovem odhodu napravi zakoniti red. Prošnja na cesarja! (Konec.) Ta dan se je namreč odbila pritožba krojaške zadruge mesta Steyr proti temu, da prodajalci z mešanim blagom jemljo naročila za obleko po meri, da je slednjej osobi dovoljeno jemati mero, ali pa posluževati se svojih ljudij za jemanje mere. Oe ostane ta odločba v veljavi, se mora zma-trati, da se je upliv dokaza zmožnosti, torej baš to, za kar se je obrtni stan poganjal desetletja, popolnem odpravil. Kajti to, kar velja za izdelovalce obleke, velja tudi za druge obrtne stroke, če bode slednjemu, ki je na podlagi § 38 objavil kako trgovsko obrt, dovoljeno imeti „delavce za rokodelske izdelke", postal bode rokodelec, če. je tudi mojster, kmal a le priprost pomočnik. V čegavem interesu bi pa bilo, da se to zgodi, da zgubi obrtni stan ves pogum in se ga polasti popolna obupnost, o tem ni dvojbe i n če bi bilo treba še kacega dokaza o tem, da nasprotniki naših teženj prav dobro vedo, kakega pomena bi bila obupnost obrtnega stunii, to pač dokazuje pomenljiva opomba, katero navaja bivši poslanec Re-schauer v svojem delu „Geschiohte des Kampfes der Haiuhverkerzunfte und der Kaufmannsgremien mit der osterreichischen Bureaukratie" nastrani 251. On piše: „Revizija obrtnega reda se je po preteku nekaj let vsakokrat postavila na dnevni red, da — je čez nekaj časa zopet ž njega zginila. S tem se je doseglo, da se je v vseh slojih proizvajajočih stanov, torej tudi v obrtnem stanu pojavila se popolna obupnost in da premaguje misel, da država ni poklicana, da bi se brigala za malo obrt, in da je slednji zapal svojej osodi, da bode vsekako popolnoma propal. S tem bi bilo ustreženo iwijv'-< oni denarni aristokraciji, ki dobro ve, da le tako dolgo more brezmejno gospodariti v vseh panogah pridobivanja, dokler jej stoji nasproti neor-ganizovan, razcepljen in v gmotnem oziru propadajoč obrtni stan, z jedno besedo popolnem propal srednji stan." Ta opaska je v ustih Reschauerjevih in pri njegovem političnem prepričanji uprav ušlo priznanje, in se mora zmatrati kot znamenje njene nepopolnosti, da ni pristavil, da bi „neomejeno gospodstvo v vseh panogah pridobivanja" privelo z neovrgljivo doslednostjo celo k neomejenemu gospodstvo teh faktorjev na političnem poprišči. Ko pa obrtni zakon, kateri je sankeijonovalo Vaše c. kr. apostolsko velečastvo, ne daje le nam rokodelcem varstva, temveč omogočajo tudi tisočem in tisočem delavcem, da pridejo do samostojnosti, če se prav tolmači, ko so najudanejše podpisani več nego desetletje sklepali peticije in resolucije, storili vse mogoče korake pri vseh instancijah obrtnih oblastev, in naposled s pomočjo državnega zbora dosegli obrtni red, ki sicer ne zadostuje, a vender v nekaterem oziru daje varstvo, sedaj pa spoznali, da bi tudi, če se znova prehodijo vse postaje trpljenja, prišli le do tega, da bi je čez kacih deset let ob morebitne pridobitve zopet spravilo kako sodnjo tolmačenje, usojajo se obrniti do Vašega velečastva, j>oslednjega sidra upanja, z naj-udanejšo prošnjo, da bi s svojo cesarsko mogočno besedo milostljivo prouzročilo, da bi jedenkrat se uresničilo avtentično tolmačenje obrtnega zakona, s katerim se daje obrtnemu stanu uplivno varstvo. Naj Vaše velečastvo posname iz okolnosti, da so to peticijo podpisali obrtniki vseh narodov, da v obrtnem vj>rašanji ni nikacih kaker.šnih si bodi političnih in narodnih nasprotstev, da so na tleh obrtne reforme vsi avstrijski obrtovalci jedini. Naj pa tudi Vaše velečastvo vsprejme zagotovilo, da je baš ta okolnost to, zaradi česar se s fakci-jozne strani na vso moč prizadevajo, da bi porinili absolutno lojalni avstrijski obrtni stan obupnosti v naročje. Vsprejmite Vaše velečastvo zagotovilo brezpogojne lojalnosti, v katerej bodemo vedno vstrajali. „Obrtnik „. Politični razgled, ftotranj*' dežele. V L j U b 1 j a u i 14. avgusta. 4'4'Mlti 1 isti ne |>roslavljajo grofa Taatfeja ob desetletnici njegovega vladanja posebno laskovo. Uspehi, kateri so se dosegli, tudi neso toliko delo vlade nego državnozborske večine. To, da nobena stranka s Taaftejem ni zadovoljna, pač ne dokazuje, da bi njegovo postopanje bilo vedno pravo, češki listi se pa nadejajo, da se bode v bodoče vlada bolj ozirala na želje Čehov Pri slavnosti blagoslovljenja veteranske zastave v Rabi je hi \ .iski ban v nekej napitnici dal razumeti, da še nadalje ostane ban. Proti dopisniku neketra Budimpeštauskega lista se je pa tudi izjavil, da on nič ne ve, da bi ga hoteli poklicati za ministra notranjih zadev v Budimpešto. On sodi, da so to izmislili hrvatski opozicijonalci. Nadalje se je ban jako nedostojno in prezerljivo izrazil proti temu dopisniku o vladiki Strossmaverji. #«ar Dalje v prilogi. in briujevec kuhal, ne da bi bil naznanil in plačal, kar je treba. Kar zagleda, kako prihaja tak zeleno-ka|>ec proti hiši. Kakor bi trenil, zgasi ogenj, ulije nanj vode, da se ne bi razpoznalo, da se je nedavno tam kurilo, dobro skrije nenaznanjeni svoj kotel, a kraj hišnih vrat ua tla vrže nekoliko žonte. Razvidel je takoj, da ga je ovadil Slivarjev Miha, s katerim sta bila v jezi in prepiru. Zato še mislil ni, da bi tajil. Finančar pride in vpraša, Če ne kuha žganja. ,.Da, kuhal sem res", odgovor Melj in se prav neumnega naredi. »Na Čegav kotel?" „Na svoj kotel. Vidite ga, tu le je", govori Melj in mu kaže v veži kotel za kuhanje prašičem. „V tem le ste kuhali?" „1, v tem, v tem. A ne vem, kako se mi je delalo, da neseni izkuhal ničesar. Za nič ni bilo: na tla sem izlil vse. Tam le pri vratih se še pozna". „Hni. v tem kotlu pa le kuhajte, kadar in kolikor hočete", namuza se mu finančar in smejo se na ves glas otide. A Melj gre in nese kotel za žganje nazaj, zapali ogenj in začne vnovo kuhati, ves vesel, da je ušel kazni, a še veselejsi, da je tako premotil in ugual „škrica". Vražljivi so tudi Lušanje kolikor toliko, če prav zmirom men j. Kake prav ljubke zinete je včasi Že napravilo njih praznoverja. Pri Plohači na primer je žena, ko moža ni bilo doma, naredila skrivši v pinji in maslo za svoj žep prodala. A da se ne bi njemu zdelo prečudno, ker bi predolgo ne bilo ma-selnika ali tropin j, da zvečer v pinjo kar navadnega mleka in začue delati v pinji. To se ve, da se ni hotelo nič narediti. Tisto noč je prenočeval pri njih ravno jeden berač. Rekel je, da on zna dobiti, kdo jim je napravil, da se neče narediti. Za dobro plačilo dela nekake čiričare in skrivnostno mrmra nekoliko časa, potlej jim reče, da jim tisti to dela, kateri pride prvi k hiši. Drugo jutro pride soseda po hlebec kruha na posodo Kar vsi planejo jezni nanjo in malo da je neso prav do grdega prebili in pretolkli. A sovraštvo je vladalo zaradi tega mej njimi več let. Podobnih dogodeb se ve in pripoveduje vse črno; a če bi Vam hotel razložiti vse, godilo bi se nama kakor onemu, ki je prepozno spat Šel in je bil zjutraj še truden. Zato Vam želim prav srečne in lahke noči. M u h o d 6 r. Priloga „Sloveuskemn Narodn" &t. 186 14. avgusta 1888. V nanj 4' dr/.m'. Kakor se piše ruskim listom iz Belegagrada, ima *rl»slii kralj jako malo privržencev v deželi. Večina naroda in duhovstvo je nekda odločno proti njemu. Častniki pa tudi ne marajo za kralja, kajti dolže ga, da hoče zavsem desorganizovati vojne sile, da bi Avstrijci ložje zaseli deželo. Ilolgarako vprašanje se ne bode še tako hitro rešilo, kakor se navadno misli, tako se piše nekemu angleškemu listu ^iz Peterburga. Velevlasti se Še nikakor neso sporazumele, kako bi pregnali Koburžana in kdo naj bi bil naslednik njegov. Najvažnejša notranja zadeva, s katero se se daj bavi jo ruski krogi, je vprašanje, ali naj bi se obdržala ali pu odpravila zemstva. Minister notranjih zadev in mnogi konservativci so odločno za to, da bi se odpravili ti narodni zastopi. Konservativni listi dokazujejo, da zemstva neso opra vičila nad, katere so se stavile vanje. Liberalni lioti pa s statističnimi podatki dokazujejo, da de lovanje zemstev ni bilo povsem neuspešno. Najbrž bode nazadnje se uresn.čilo, kar konservativci žele, če tudi še nekateri visoki krogi potegujejo za zemstva. V nedeljo bodo dopolnilne volitve za frau-coMko zbornico v treh departcmentih. Monarhisti pri teh volitvah ne bodo postavili svojih kandidatov, nekaj zaradi tega ne, ker so občne volitve blizu, nekaj pa iz druzih ozirov. V departementu »Nord" bodo republičani gotovo zmagali, ker ne bodo imeli nobenega protikandidata. Pomladi bil je v tem departementu voljen Boulanger, a je sedaj zgubil ondu zaupanje tako, da se no predrzne več napovedati kandidature. V So nune in Chnrente-Inferieure hode pa knndidoval Boulanger, a vender nema dosti upanja, da bi prodrl proti republičanskim kandidatom. Ko so že drugi neiiišUi oficijozi odločno trdili, da pohod cesarja Viljema v Peterburgu ne bode imel nobenega upliva na politiko, je „Kreuz-zeitung" še vedno zatrjevala, da 80 se v Peterburgu važne stvari dogovorile. Sedaj pa tudi ta list, ki velja za organ Berolinskih dvornihj krogov, trdi, da je potovanje cesarjevo v Peterburg imelo čisto osobni značaj in da so se pri shodu nemškega in ruskega vladarja politična vprašanja omenjala še le v drugi vrsti. Iz pisave Berohnskega lista moremo s precejšnjo zanesljivostjo sklepati, da Nemci v Peterburgu neso dosegli, česar so želeli. Dopisi. 'Mt JMotraii|MkcK» 12 avgusta. [Izv. dop.] Pri vsaki priliki se poudarja, da moramo Slovenci svoj jezik povsod spoštovati, bodisi doma, v družbah, v uradih, kakor na Železnici, v krčmi in cerkvi, z jedno besedo povsod in vselej, kjer koli nam je to mogoče in dopuščeno. Ali so papo tem tudi ravna? Žalibog, da moramo zanikati. — Še vedno in skoro povsod premalo odločnosti se v tej zadevi zapazuje. Ali bogme, na ta način ne pridemo nikoli do pravega ter zaželjenega smotra. Ako smo so odloČili, da hočemo imeti streho z opeko krito, zakaj je tu in tam s slamo, deskami ali skodlami in drugim krpamo? Na ta način se pred svetom le smešimo. O naših nekaterih narodnih odvetnikih in notarjih ali celo o nekaterih naših slovečih narodnih obiteljih tu niti govoriti nečemo, kajti premalo je prostora in časa za dovoljno grajo. Pa tudi kaj vse to basne, naj se še tako ožigosajo, ostajajo vender pri navajenem starem kopitu; za ves svet bi so nekateri gospod papa ne predrzni!, ogovoriti svoje gospe soproge ali gospodičine hčerke po naše, to je, po slovenski, le pri nekaterih prilikah se kažejo poslednje, da so narodne, ko se pa tudi v istini pri njih takoj zapazi, da so v istini, če že v drugem ne, pa v slovenščini nerodne. Pa kakor rečeno pustimo to, obrnimo se torej drugam in to v naše slovenske cerkve, ter vprašajmo: zakaj se pa tukaj vsaj za petje naš mili slovenski, to je, materni jezik, jezik kojega nam je sam Bog podelil, vselej ne rabi, nego odstranjuje ter z mrtvim latinskim nadomešča? Je li to prav? Nc, in ne! In naj pride prvi zagovornik latinščine, nas v tem ne bode pregovoril ter uveril, da to je prav, da je to po volji božji. Kdor bi nas v tem uveril, bi nas potem tudi overil, da kdor Boga po slovenski moli, no bode nikdar uslišan. Dii, potem bi morali priti celo do tega, da kdor ne zna druzega kot slovenski, ne sme niti Boga moliti. Pa tudi to; mar umejo pa oni, ki latinski prepevajo, kaj pevajo? Morda od sto jeden. Torej kako dopadajenje more imeti Bog nad takim petjem ? Pa ako že mora biti tako, da se po cerkvah latinski prepeva, naj se to godi po mestih, na deželi pa, kjer je ogromna večina kmetov, pustite, da Boga slavimo v nam razumljivem slovenskem jeziku. Na ta način se vsaj ne delamo smešnih pred Bogom in pred ljudmi. Morda je lepo latinščino slišati iz gospodskih ust, lepa pa gotovo ni, ko se jo Čuje iz kmetskih ust. Pravo bi torej bilo, da bi se že je-denkrat latinščine pa tudi svojega materinega jezika usmilili, to je prva da bi se več ne pačila, druzega pa rabili povsod tam, kamor sliši in za kamor ga nam je i Bog podelil. Da pa ne bode ta opomin glas upijočega v puščavi, lepo prosimo, da se na to oair jemlje, pri vseh narodnih slavnostih, da vsak rodoljub v svojih krogih v tem zmislu upliva. Iz Itnežaka 6. avgusta. [lav. dop.] Dopis v 170. štev. „Slov. Naroda" vzbudil je pri nas nevoljo, kar se nam v njem takorekoč očita in podtika, da smo Slovenci le pri vinu. Dopisnik najbrže svojih besed ni dobro premislil, inače bi ne bil pisal kaj tako neosnovanega. Pričakoval sem, da bode dopisnik avoje trditve podprl z dokazi, a čakal sem zaman. Ni jih, niti jeden slučaj se ni navel, ki bi opravičeval natolcevanje dopisnikovo. Da nesmo samo pri vinu Slovenci, pokazali smo s tem, da smo „sedanji narodnjaki" ustanovili bralno društvo in da jih je več mej nami, ki so člani dveh in tudi treh narodnih društev, kar vsekako zahteva denarnih žrtev. Da jih pa komu j 5 do G čita časopise, pač ni naša krivda. Časniki so udom na razpolaganje, ako nečejo čitati, naj sami odgovarjajo, mi jih siliti ne moremo. Naj pa g. dopisnik upliva nanje, da bodo marljiveje čitali, mi bodemo potem drage volje priznali njegove zasluge v tej zadevi. Kar se tiče štiridesetletnice cesarjeve, si dopisnik tudi nepotrebnih skrbij ne delaj. Pogajanja se vrŠe in skrbljeno je, da se bode slavnost kolikor možno dostojno vršila in da ne bomo zaostali za sosednimi kraji, — kjer Še tudi ni ničesar določenega, a bode do 2. decembra izvestno vršila se slavnost štrideset-letnice, akoravno se še nihče ni pritoževal, da je že ni bilo. Le malo potrpljenja torej, kajti tudi ta lastnost je za dopisnike pruv potrebna. Domače stvari. — (0l» j to, Cilj te!) Profesor T re i tseh k e, znani pruski zgoduvinopisec, obsoja v poslednjem zvezku „Preussische Jahrbilcher" avstrijskih Nemcev Slovanom sovražno politiko ter jim priporoča spravo s Slovani. »Avstrijskih Nemcev borba za brezpogojno gospodstvo v državi, opaža se, tako pravi Treitschke, v Nemčiji z jako skromnim zani manjem in nemnjo od tukaj pričakovati nikakeršne podpore. V Nemčiji vlada v odločujočih krogih mnenji;, da ima Avstrija v svojih slovanskih narodih najboljšo oporo proti panslavizmu. Čim bolj bode pospeševala razvoj svojih slovanskih narodov, tem manjša bode nevarnost, preteča od panslavizma". — (Za obrtno Šolo v Ljubljani) poslali so z Dunaja jako veliko orodja in raznega blaga, vsega vkupe 157 zabojev in komadov. Vsoto shranilo se jo začasno v baš v ta namen najetem „Igrišči.* Gosp. prof. Ivan Šubic pride že začetkom meseca septembra v Ljubljano, da bode vse uredil in priredil, da se obrtna šola otvori tekom meseca oktobra. Gospodom modrijanom „VVochen-blattovim" bodi pri tej priliki povedano, da so si prav po nepotrebnem belili itak že osivele glave sv oje zaradi g. prof. Šubica spretnosti in sposobnosti za obrtne šole vodstvo. Dvorni svetnik Exner izrekel so je tako laskavo o prof. Ivanu Šubici, da bi niti g. Dežman ne dvojil več o njegovi sposobnosti, ko bi bil omenjeno izredno pohvalo cul. — (Zakon o deželnih cestah,) katerega je bil sklenil kranjski deželni zbor v poslednji sesiji, ni dobil Najvišjega potrjenja. Premeniti se mora več določeb, zlasti ona o imenovanji okrajno-cestnih uačelnikov. Zakon so bode torej z nova predložil deželnemu zboru. — (Dež. predsednik baron Winkler) odpeljal se je danes dopoludue na Gorenjsko, od koder se vrne dne 17. t. m. — (Veš čak — čudak.) Kakor že znano, zida se na nekdanjem živinskem trgu nova ljudska šola, za katero so se načrti izdelali po najboljših uzorih in po najnovejših izkušnjah. Nova šola odlikovala se bode od druzih učiluic Ljubljanskih tudi v tem, da bode vsaka šolska šolska soba imela svojo gardorobo, kamor bodo otroci spravljali svojo dežnike, plašče in pokrivala. VešČaki in Šolniki Dunajski so na tej novosti čestitali našemu mestu, češ, mi na Dunaj i si ne moremo kaj tacega privoščiti, kjer bi radi. V Ljubljani pa vladajo še starokopitni nazori in poročevalec, ki je imel svoje mnenje oddati o nove šole načrtih, izrekel se je proti garderobi. Svoje čudno mnenje pa je podprl s tem, da bodo vsled garderobe šolske sobe bolj vlažne, ker bodo učenci vanjo obešali in spravljali mokre dežnike, plašče itd. Gospod »referent" pa menda ni pomislil, da bi morali učenci, ko bi garderobe ne bilo, plašče, pokrivala in dežnike spravljati in obešati v šolski sobi sami, katero bi potem bila gotovo še bolj vlažna. Zato rečenega referata ne moremo zmatrati resnim, ker se je napisal le 'v ta namen »ut aliquid dixisse videatur". — (Zaradi kralja Milana/ poprašujejo od več stranij, zakaj da je tako nepričakovano hitro ostavil Bled. Odgovor: Ko je cesar Viljem II. pohodil Stockholra in Kodanj, javljalo se jo Časnikom, da je vsprejem bil „nordisch kuhi" in „frostig". Ne vemo, kak izraz bi rabili o kralja Milana vsprejemu. V Stockholmu in Kodanji čuli so se razni klici, v Lescah in na Bledu pa ni bilo niti jednega klica, kakor da so vsa grla zamrznena. Vsprejem bil je leden in baš to je deloma uplivalo, da je Milan tako hitro odšel. Preveril se je, da njegova prisotnost mej bratskim narodom pač vzbuja radovednost, nikakor pa simpatij. — („Sokol" Ljubljanski) razpošilja svoje letno poročilo za preteklo leto 1887. Na prvem mestu'je izvestje tajnikovo, potem blagajnikovo, kateremu'povzamemo, da je društvo imelo 158G gld. BG kr. dohodkov in z uštetim blngajničnim prebitkom ravno toliko troškov. Društveno premoženje Iznaša 1140 gld. 3 kr. Društvo šteje 184 podpornih in izvršujočih, 8 Častnih članov, 8 pa vnanjili članov. — (»Popotnik. List za šolo in dom") ima v 15. štev. nastopno vsebino: Kako se goji v Boli sočutje. — O predelovanju nemški slovnic za slovenske ljudske šole. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. (Preložil prof. P, Breznik.) — Botanični listi. (Spisal Fr. Kocbek.) — Narodno šolstvo v Busiji. — Poročilo o pošiljatvah za »Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem. — Ocene. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — (Glas izraej občinstva.) Že nekaj čaBa sem nadlegujejo neke vrste ljudje — ki čujejo na ime Ljubljanske barabe, po krčmah in javnih prostorih, ter z uprav nezaslišano drznostjo prosjačijo pijače, jedil, pred vsem pa denarja. Ker se ti ljudje bavijo s tem poslom večjidol iz mržnje do dela, dasi so v primeri z druzimi pravimi reveži popolnem sposobni za delo, zdravi in trdni, priporočamo slavnemu magistratu oziroma policijskim organom, da bi bolj »temeljito" postopali a te vrste ljudmi. — (Rab uka.) Včeraj zvečer okolu 9. ure začeli so kranjske stavbene družbe delavci na Marija Terezije cesti malo razgrajati. Bilo je mnogo krika in prepira, da se je kmalu nabralo veliko radovednega občinstva. Mestne policije oddelek, broječ 8 mož, pa je hitro napravil mir. Policija prijela in odvela je dva razsajalca, ostali pa so potem kmalu potihnili. — (Trtna uš v Trstu in okolici.) Komisija, ki ima ukreniti vse potrebno proti trtni uši, preiskala je v „Campagni Coroneo" (J2G2 trt. Mej temi je bilo 1752 ušivih. Pokončali so G180 trt ter sklenili, da se imajo po okuženih vinogradih trte uničiti. — (Vabilo k veselici,) katero prirede dijaki v čitalničnih prostorih na Vrhniki dne 15. avgusta v kori.se Vrhniškej podružnici sv. Cirila in Metoda. Vspored: 1. Prolog. 2. „Štempihar mlajši". Gluma v 1 dejanji 3. Deklamacija. 4. »Nemški ne znajo". Šaloigra v 1 dejanji. 6. Prosta zabava. — Ustopnina: Sedeži v prvi vrsti 80 kr., v drugi vrsti GO kr., parter 25 kr. Preplačila se hvaležno vspre-jemajo. Začetek točno ob \'a8. uri. K tej veselici vabi uljudno odbor. — (Kamniška mestna občina in korporacija) obhaja dne 18. in 19. avgusta t. 1. ckupaj z društvi Čitalnica, Lira, požarna bramba in Veteranci 40letnico vladanja Nj. Velečastva Franca Jožefa I. Vspored: Dno 18. avgusta: 1. Ob 5. uri popoludne obdaritev občinskih revežev v mestni dvorani. II. Zvečer ob 8. uri razsvetljava mesta, baklada z godbo; serenada pred stanovanjem c. kr. okrajnega glavarja, kjer poje društvo Lira slavno stno kantato Vilharjevo. Dne 10. avgusta: III. Zjutraj oh 4. uri budnica. IV. Ob 9. uri se zbirajo društva z zastavami v mestni hiši, od koder gredo k slovesni sveti maši. V. Ob polu 12. uri se vrši čestitanje zastopništev občino, korpoiacio in društev pisarni c kf okrajnega glavarja. VI. Ob polu uii pnpoludne prosta veselica na vrtu gostilne „pri Krištofu", Pri tej slamosti poje pevsko dru-Btva ^Slavec" iz Ljubljane in w Lira " iz Kamnika, svira pa godba tukajŠnega veteranskoga društva. — (Vabi lo) k veselici, kojo priredi „Kmetsku bralno društvo pri sv. Luciji" v proslavijenju 40 letnega vladanja Našega presvetlega cesarja dne 19. avgusta 1888 8 sledečim vsporedom: 1. Cesarska pesen. 2. Slavnostni govor. 3. Pesen: „Brzi junaci". 1. Otročja igra: „Oče naš, kateri si v ne-besih. 5. l'rs u : Jadransko morje". G. Deklamacija: „Veseli pastir*. 7. Pesen: „Istrijanska koračnica", s Igra: r Nemški ne znajo". 0. „Na straži." Po besedi domara zabava. Začetek ob 7. uri. Ustop-niua k veselici udom 10 kr., neudom 20 kr. K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor. — (Vabilo k slavnosti) štiridesetletnega vladanja Njih Veličanstva našega presvetlega cesarja l'rana Josipa I. katero priredi Ljutomerska čitalnica dne 18. avgusta 1888. v Ljutomeru na vrtu gosp. J. Vaupotič-a. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Haydn: Cesarska himna. ;>. J. pl. Zaje: „Uboj", moški zbor. I. L-'. S. Vilbar : „Domovina", mešani zbor. 5. Slavnostni govor. G. Kocijančič: »Oblaček", moški zbor / bariton-solom. 7. Dr. G. Ipavic: „Slovo lastovke", čveterbspev. s. Dr. G. Ipavec: »Pod lipo", mešani zbor. !>. 1'. S. Vilbar. „Bojna pjesma", moški zbor. Opomba. Ob 10. uri predpoludneni je slovesna maša; po službi božji položi se temeljni kamen novemu šolskemu poslopju. Začetek ob 3. uri popoludne. Slavno uredništvo t Na podlagi §. 19 tisk. zakona prosim, da vsprejmete sledeči popravek v svoj cenjeni list: Ni res, da bi se bil dne 13. junija v Mozirji „neotesano" izrazil zoper „Savinjskega Sokola", — kar vsekdar potrdijo priče, ki bo bile tedaj jedine prisotne: Gospodje A. Podhostnik, kapelan, A. Go-ričar, poštar v Mozirji, K. Tertnik, okrajni sodnik na Vranskem, in J. Golob, župnik v Motniku. — Torej je tudi izjava odbora „Savinjskega Sokola" v Vašem listu dne 6. julija t. 1. popolnoma neutemeljena in se naslanja le na tedaujo izvanredno domišljijo g. Pirša, s katerim še o »Sokolu" istega dne govoril nesem. Z odličnim spoštovanjem J. Pauer, trgovec v liraalovčah. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Velikovec 14. avgusta. Zmaga naša. Kinspieler 78, Pleschiutznig 33 glasov. Velikovec 14. avgusta. Slavno smo zmagali. Nas kandidat Einspieler ima pri vsem pritisku ogromno večino. Živeli neupog-lji\i volilci! Celovec 14. avgusta. Gregor Ein-spie er zmagal sijajno, dobil 78, nasprotnik 1'loivčniU le 63 glasov. Naudušenost nepopisna. Živio! Hag 13. avgusta. Kraljica Natalija odpotovala v Pariz. Rilll l.l. avgusta. Italijanska ekspedicija proti rodu Debeb, bivajoča s 470 možmi v Seganeiti pri Arkiku, bila dne 8. avgusta poražena. Izdali so jo Asaortinci, katerih 200 ppleg lino bašikozukov se je pod vodstvom 5 italijanskih častnikov in njihovega voditelja Adamage ekspedicije udeleževalo. Asaortinci uskočili so k Abesincem ter napali Italijane, na kar so bašibozuki začeli bežati. Italijanski častniki in 200 bašilmzukov mrtvih. Debebi izgubili so 850 mož. Turin 14. avgusta. Naučni minister je v svojem govoru pri včerajšnjem banketu dejal: Kalija je odkritosrčna prijateljica miru in ne misli na pustolovstva. Njene zveze so mirovne zveze. 1 paii se sme, da sc bode mir ohranil, tudi onim na korist, katerim ni tako drag, kakor nam. Sestanek v Peterburgu imel je namen, pospeševati mir, sestanek v Rimu hodi' mirovne namene na novo utrdil. Ne da bi se motilo ravnovesje otb Sredozemskem morji, mora vender Italija kot pomorska vlast zopet pridobiti trgovinski promet na morji. Narodno-gospodarske stvari. Dela za odpeljanje vode ob povodnjih v Planinski dolini. (Konoc.l Srečno sta se v preteklem letu »pod stenami" likoma skalovja, našli dve veliki, rovom podobni vot- lini. Združili sta se z onima strugama Finca, v katerih točo voda ob povodnji. S tem se je omejilo poprej škodljivo ponicavanje vode v ta dva po 10 wa široka in 18 oziroma 20 m globoka rova. Škodljivi nastop vode se tako odpravlja iz doline in voda od-peljava v bližne — globoko pod površjem doline ležeče votline, kar se je dejanski tudi skazalo ob zadnji povodnji. Da se tokom časa ta umetna na pravljena rova z naplavljenim lesom in vejevjem ne zamašita, napravi se nad vsakim varstvena mreža, ki ima podobo velike kletke, pri kateri ima v o/i a na vseh straneh prost Odtok. Poil vreči podobnim koncem struge Unca sta podzemeljski jami, imenovani v čast našemu gospodo deželnemu predsedniku »baron VVinkler jevi jami". Pred taistima ležeče skalovje bode se razstrelilo in napravil prosti odtok vodi iz Planinske doline v nižjo ležečo, prostrano Vranjo- in L i p p e r t - ovo jamo Kes, da je teško reči, da se povodnji o zimskem času v Planinski dolini s temi napravami popolnoma odstrane, vender se lahko trdi, da se s tem škodljiva poplavljanja v poletnem času popolnoma odpravijo, da lehko s prepričanjem zagotovlja, da se vsled teh pričetih del tudi zimske povodnji ne bodo dvigale tako visoko, in tudi ne trajale tako dolgo. Ako se prijetno Planinsko dolino, njene 1800 oral velike senožeti in polje ogleduje o času, ko kakor kača zvijajoča se reka Unec mirno teče v svojej strugi, bi nihče ne verjel, da more ta dolina tekom 3 do 4 dnij ob najbujnej ej rasti, spremeniti se v jezero, da more jedna povodenj - • da jeden naliv uničiti vso delo, ves trud jednoga leta. Neverjetno je, da se po teh lepih logih in travnikih ob povodnji more voziti s čolnom. Ako se povprašuje po uzroku te zemeljske nezgode, najde se, da taisto prouzroča jedini razloček mej v dolino doha-jajočo in odhajajočo vodo. Velikanski prostori Planinske jame pri starem gradu, kateri v svojej temi skrivajo dotok voda iz Postojine in Cerkniškega jezera, očarajo, osupnejo vsakaterega in mu utisnejo neizbrisljiv spomin na te mogočne, čudne podzemeljsko jame, v katerih se vode iz jedne kotline v drugo pretakajo. V svetovno znani Postojinski jami, v velikej cerkvi pretresa človeka skrivnostno šumenje Pivke. Ravno ta voda priteče po 7 km dolgim pod zemeljskem teku v veličastni Chorinskega hram Planinske jame, ko se je poprej združila blizu lepega slapa z mogočnim dotokom od Cerkniškega jezera. Obila množica vode doteče hitro — nagloma v Planinsko dolino, a po malib, deloma tudi zama-šenih in zasutih požiralnikih ne mora odtakati tako hitro, ustavi se in zalije dolino. Dela gospoda Pu-ticka pa imajo ravno namen napraviti vodi večji odtok, spraviti brez škode drugim krajem t j isto v neznane podzemeljske votline in rešiti s tem prelepo dolino vsakoletuega, škodljivega poplavljenja. Trajni zilrnvilul vspeli. Vsnkeršno trganje po lirbtu in tulili ter bolečine v členkih vapešno ozdravi muzanj o z M o 1 1 n \ i m „Francuskim žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar iti c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuclilanben 9. V lekarnah po deželi zabtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-diaom. 4 (31—11) jt Mloji (.'J."il— liiit) I e za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Za zastavo ».Dolenjskega Sokola' ho do sedaj darovali: Gosp. Kamenšnk Martin.......1 gld. „ Faks Edvard . ■ „ Prdaonek Anton „ Navratil Anton „ Taušek Ivan „ Dovgan Franjo . I', liani Alojzij „ PavliC Ivan „ Waoha Pran , (iiihtin Fran „ Kapelic .Janez. , „ Kozar Anton . „ Stajer Fran......... 2 „ Faks Bmanuel........ — „ Pleltbhiban Leopold...... — „ Gangl Leopold........ — „ Ceroek Janez......... — „ Makar I'ako......... — „ liurger Anton......... — „ Jakopič Anton........ — Vsi ll Metliko. „ Frbartič Ivo......... S < Jospodičina Maj/.idj .fosipiua..... t „ Majz.dj Ana....... 2 Gtotp. notar Vršeč ........ 2 Neimenovan....... .... 1 Gosp. Fran Suklje, drž. in dež. poslanec. . 6 Drultveniki v Novem mestu......46 Vkupo Vsem gspdč. in svojo tople zalivalo kr. 1 n - 1 n - 1 » - 1 „ — 1 n — 1 , — 1 r — 1 » — 1 , - 1 - - l n — •> _ — n - n 60 - n BO - , r.o - „ ™ - n 40 - . r>o - . f.o 18 70 „ 88 k r. gg. darovalcem izreka tem potom VABILO. Ker nameravam letos izdati ILUSTROVANI NARODNI KOLEDAR, Opozarjam slavnu p. n. občinstvo, da sem odtbčil v njem tudi prostor za anonce. — Gotovfa je v ,,K(H.KDAkjF* najprimerneje in-serirati, kajti knjižica ostane vse leto v rabi Vabim tedaj slavno občinstvo, da se posluži te prilike ter dopošlje vsaj do 30. avgusta svoja Naznanila in Objave. — Cena je primerno nizka. v Ljubljani, 10. avgusta 1888. Dragotin Hribar. rr nj e i : 10. avgusta. Fri si uii : Stccker iz Gablenca. — Tniidlcr ll Gablenca. — Lauza iz ?. — Tabor iz Inomosta. - - Rttslor iz Gablenca. Fri mulići : Klein iz Monakavega. — Dorri i/. Te-plie. — Urankar la Trsta. — VVenzel iz Prage, Prt Ju/miu kolodvoru: Foranitti iz SpieliVIda. Fri Vi mul u: Ivanetič. iz Sušja. 4 mrli so v I Jii8>IJ;*iii: 10. avgusta: Leopold Vidmar, Htrugsirjev »in, 1 mea., Stari trg št. 20, za katarom v črevdi. 11. avgusta: Reza Urbančič, gostija, 80 let, Flor-janske ulice št. 14, za oslabljcnjcm. Xržne cene v I, j ubijani dne 14. avgusta t. 1. Pšenica, bktl. Rož, „ Ječmen, „ Oves, t Ajda, „ Pl odo, „ Koruza, „ Krompir, , Leča, n Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeli frišen kgr. kr. o 17 4 -jy 8.90 9 6 Bt 2 70 12 - i;{- lil- — 64 Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajco, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Govejo meso, kgr. Telečjo „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo r „ Fišanec...... Gobd)...... Sono, 100 kilo. . . Slama, n „ . . . Drva trda, 4 □raut.r. „ mebka, 4 „ gl. kr. — 70 — do! — j 2i — 8, — 4S — 51 — «4, — 4o; — 17 1 96 1 96, H 50 4 15 Meteorologično poročilo. odbor „Dolenjskega Sokola". I g I Čas opa-|Q | zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ^ | 7. zjutraj * i 2. popol. j eo j 9. zvečer 7382 mm. 736 9 mm. 737 2 mm. 19- 8fl0 29-7'1 C 20- 8° C ll, 8CV. al. zali. si. sov. jas. d jas. jas. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura 23*4°, za 3H° nad norraalom. ZO-u.rxa,,jsl2:a, borza dne 14. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta ...... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 6"/0 marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... C. kr. cekini...... Nerusko marke..... iu/u državne srečko iz 1. IH54 Državne srečke iz I. lHti4 gld. 8205 8285 111-75 98-10 S/0-— 818*10 128*40 9-77 5*81 60*17% 250 gld. 100 . - gld. 138 pld. 169 danes 82- 30 83- 05 112 20 9825 870'— 31740 12345 •377 5-81 BO 20 k r. 25 05 40 50 50 25 25 Ogerska zlata renta 4°/0...... 101 Qgerika papirna renta 5"/0 . ... 91 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunavu reg. srečko 5n/0 . . 10U gld. 120 Zcmlj. obč. avstr. 4,/:i"/o bati . 124 Prior. gld. a v. . 227 Zahvala. Vsem coiijonlm piijateljton in znaneeiu izrekava najiskrenejfio In najudanejfio zalivalo ka uimigoMtraiiski Hka/.auo dokaze širnega soeiitja mej boli-7.ui.jo iu ob smrti našega presreno ljub Ijenega sina IVANA, za darovano vence in častno nprematVO dražega prezgodaj umrlega otroka. (553) Žalujoči starifli: Ivan in BePta Počivalnik. l'oslauo. (10- 3 ) GLAVNO SKLADIŠTE- ----najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat ukusan liek prot! trajnom kailja p'učevlne I feludca hnlPBtl grklfaM I orotl mih. rnim katuni, BINKfi MATTONIJA fe- Karlovi vari i Widn. Oznanilo. lBouk v I. mestnem oi rofikeni a rtu s slovenskim poučnim jezikom prične se v 20. dan iivgiiNt« lotos s sveto mašo v sv. Petra farni cerkvi. Upisovanje otrok vršilo se bode od 17. dne avgusta naprej mej 8. in 11. uro dopoludne in 2. pa 4. uro popoludne v učnih prostorih na sv. Petra nasipu hiš?, št. 65, pri tleh na levo. Vodstvo I, mestnega otroškega vrta Ljubljanskega, v 14. dan avgusta 1888. (668—1) Išče se domač učitelj, ki bode poučeval v večjem in prijetnem .slovenskem trgu v predmetih ljmlMke in »podnje wre«liije HOle. Ponudijo poi\jejo naj se pod chittVo „A. A." na upnivni.štvo „Slovenskega Naroda". |545—2) Mlad krojač, zmožen slovenščine, italijanščine in malo nemščine, želi pri kaki gospodi primerne službe. — Ponudbe na upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (046) Vso opravo za špecerijsko in kramarsko blago prodam po nizki ceni. (549—1) Valentin Žontar na Tržaški cesti št. 19 v Ljubljani oddal bi rad svojo mesarijo in gostilno poštenemu, podvz<-tnernii človeku, kateri bi si 8 tem lahko zagotovil svojo eksistenco. — Natančneje o vsem pove Anton Šega v Litiji. (548 — 1) Št. 5041 de 1888. (53::—3) Naznanilo. Zaradi glavnega sin;,, ,nj iirutlnlli proslurov ostane deželi in zeiljisnc-otožna blagajnica Irajsia M>.. 17. in IS. av^iHta t. I. stranki nem u prometu zaprta« Od deželnega odbora vojvodine Kranjske, v Ljubljani, dne G. avgusta 1888. < F. P. VIDIC & COMP. a priporočata i>. n. obMnstVU za salone, knviirne, \ S -osli n. . privatnu Nlauovuujti i. t. (i. V jlončene pečit 2 po jalio nizki ceni ter ix najHoljšcjjja blagu ' (440—10) P I po Jak ^ izdelane 4 Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ^ t Umetne (152—47 * i zobe in z o J>o vj a • J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouilio- J + vanJa in vse tobne op«rw«IJe * J zobozdravnik A. Paichel, | J poleg Hradeckega mostu, v Kohlorjevi hiši, !. nad- « Btropje. % ♦ prodajajo le Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani spisi |M> znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Koman. 2. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletju domače zgodovine. — II. Spomini n a deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi Fdihurji, črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali ertiee iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovake reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Uolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Ko/lovska sodba v Višnji (iori. Lepa povest iz stare, zgodovine. 4-. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. (irad Hojinjc. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Kloštnrski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirne zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vrilpet. Povest — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Itf. stoletju. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Soseilov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Ohmz iz našega mestnega življenja. — IV Rojim se te. Zgodovinska po vest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do inačega življenju. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lena Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbuli. Izviren historičen roman iz sedem« najstegu veka slovenske zgodovine. Zvezek po 60 kr., ^-^ Dijaki eleg. vezan po I gld. f 40^. \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / fc^ \ ..Zbrane spise" po lih velja poštnina I f 150 kr. izvod, ako si naroče skupno s Poesijo {SIMONA GREGORČIČA. II zvezek. — Zalotil Josip tiorup. Dobivajo m samo pri meni BvoHtaM p«> ■ a'«i-. 3- s pošto f> kr. v. i'; elegantno iimpi i»<» i ni/ v*' \j Vo/ -\j \±J- w v^. \lJ O G A C izhaja po dvakrat na mesec ler stoji (478—10) -m. lir. celo leto. i -mi. no kr. pol leta. ii| I redništvo in upravnistvo v Narodni Tiskarni. £j£>3 za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. najmanj deset izvodov. Pnobijaju ho v (37—19, NARODNI TISKARNI" tt Xjj-uL"bljeLn.I, Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. šolskim predstojnikom % I ■ 7 i—25 in učiteljem priporoča trgovina z želez™ in orofliem n;i ]\I ti ioni tf<*ii št. 1<> '•I m vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [S ^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, fj> >d in sicer: drevesna strgulju, škarje za go senice, ročna lopatica, drevesna žaga Qj sadni trgač. drevesne škarje, cepilnik jjl cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar Cnj ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleakani leseni plošči r«c v m b»jb »Mietn ^lasu, po najnižjih cenah (elegantni harmonij is salon. is orehovega lesa, '■> sprem.) po 70 gfd. in višje terja razpošilja franko na vse, železniške postaje avstro-otfo-ske «1. /.avc VolečHMliii 4I11I101 ><-ini in p. 11. razlitim \i- itcljeui tudi na inesečnw obroke po s «1«!.. /- 0. ali 80. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima v/.;ijciimo Zavarovalna baisUa „S L ^LT7" IJ-A." v Pragi« katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%. celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—41) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). m m- mL jC/ri poroča se p. n. gospo -dom pisateljem, založnikom in si. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiskovin po najnovejšem okusu in najelegantnejsi obliki v raznovrstnih barvali. V već jako krasnih barvah tiskane «__,cA$>,—* -d diplome h- •—'^^gt^/ir*'—■ za častne obfiane 111 člane pa jc dohiti samo v „Narodni Tiskarni". Na novo vrejena TISKARNA v Ljubljani Gospodske ulioe štev. 12. j isk;i knjige, hi-osu- riee, časopise, letna poročila, prospekte, vstop« niče, dekrete, plakate, va-bila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s Urinu, pohot utre. pravila, lalude /a urade, itd., itd. Vedno v zalogi obrazci za posojilnice, sodnije i, d. Naročila se zvriujejo točno, oeno ln lično. .1—:-r Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk »Narodno Tiskarne". 5185 N*