OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« bhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: •stoletno..................Din 40‘— Polletno...................Din 20-— Posamezna številka. . Din 1‘— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se i vračajo. Ponatiski dovoljeni le navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 3. oktobra 1930. Štev. 40. Jubilej Milka Krapeža. Naš tovariš Milko Krapež, urarski mojster v Ljubljani, praznuje te dni 30-letnico, odkar je začel samostojno izvrševati urarski obrt. Ni jga Ljubljančana, ki bi ne poznal jubilanta kot značajnega, spoštovanega obrtnika, navdušenega narodnega delavca in zavednega Sokola. Pozna ga pa tudi osobito naše obrtništvo širom Slovenije, ker je skoro ni večje obrtniške prireditve, na kateri ne bi sodeloval Milko Krapež. MMko Krapež se je rodil 27. septembra 1876 v Ljubljani, nakar so ga 2 leti starega poslali k svojemu stricu v Budanje v Vipavsko dolino. Tam Je marljivo obiskoval ljudsko šolo, kot vajenec in kasneje pomočnik in mojster je svoje znanje iz lastne inicijative izpopolnjeval v svojem prostem času tako, da velja danes za vzor izobraženega obrtnika na vseh področjih, kjer se udejstvuje. Star enajst let se je vrnil v Lubljano, pa so dejali njegovi učitelji, naj gre študirat. Usojeno pa je bilo tako, da h prišel v urarsko delavnico Magdalene Rudholzerjeve, prav v isti hiši in v istem lokalu, kjer mojstruje danes. Izučil se je svoj obrti in nato odslužil vojake. Že pred odhodom k vojakom pa mu je hišna gospodinja Magdalena Žitnikova obljubila lokal, ki ga je, odlsuživši vojake, dne 1. oktobra leta 1900. tudi dobil. Na mestu nemškega napisa se je pojavila takrat slovenska napisna tabla. Strokovnjak skoz in skoz, vesten, marljiv, pošten 'in prijazen napram vsakomur je svoj obrat skozi leta razširil in je danes njegova delavnica s trgovskim lokalom ena največjih in najuglednejših urarskih delavnic v našem mestu. Milko Krapež nam je s svojim delom v delavnici in s svojim udejstvovanjem v javnosti pokazal, kakšen mora biti obrtnik, ako hoče, da ga bodo cenili in spoštovali in da bo obrtnikov stan spoštovan. Ni se omejil samo na delavnico. Ta je bila možu dela pretesna. Že pred 20 leti ga vidimo med voditelji obrtniške organizacije. Z vso vnemo je posvetil ■skrb stanovski organizaciji, osobito •urarski stroki. Ustanovil je strokov- no obrtno zadrugo urarjev v Ljubljani, ki jo vodi že 20. leto in je postala pod njegovim vodstvom ena najvzor-nejših obrtn-ih zadrug. Njegovo plodno sodelovanje vidimo tudi pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, kjer vrši že dolgo vrsto let funkcijo podpredsednika. Voljen je bil tudi v občinsko upravo na Viču, kjer zastopa obrtniški stan že štiri leta. Idealizem preveva vse njegovo delo. Posebno brigo si je nadel glede vajencev, katerim posveča naravnost očetovsko skrb. Kadar bomo imenovali može, ki so si pridobili zasluge kot delavci za blagor in izboljšanje težkega položaja našega obrtniškega vajenca, bomo morali med prvimi imenovati Milka Krapeža. Velike zasluge si je ta požrtvovalni mož pridobil tudi na pod-1 ročju humanitarnega dela za obrt-, nika. »Obrtniška samopomoč , ki da-I nes tolikim obrtniškim sirotam lajša gorje, prizadeto s smrtjo imoža jali očeta, je pod njegovim vodstvom dosegla v zadnjem času krasen napredek. Milko Krapež pa je tudi pokazal v svojem življenju, kako mora biti dober rodoljub. Njegova naprednost in narodna zavest ga je stala mnogo preganjanja in trpljenja, kar pa ie prenašal možko in ni klonil. Bil je vedno pravi Sokol. Pri Sokolu II. je prevzel že 1908 načelstvo zgradbe in zbral skupaj z drugimi toliko denarja, da je mogel Sokol II. kupiti na Prulah lep prostor, kjer se bo gradil tudi dom. Podstarosta Sokola II. je že osmo leto. Nad šest let je tudi podstarosta župe. Od mladih let se je v resnici držal sokolskega načela: »V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina!« Energičen in neustrašen je vedno in povsod pomagal, da podpre sokolsko misel. Ko obhaja naš Milko Krapež 301 et-nico svojega samostojnega poklicnega udejstvovanja čil, krepak in mladosten, mu kot obrtniku, kulturnemu in narodnemu delavcu ter zavednemu Sokolu kličemo: Ostani nam tak še dolgo let, obrtniku v čast, sebi in ljubljeni družini v zadovoljstvo! Obdačba obrtnika. !Iz Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.; Iz obrtniških organizacij se vedno čujejo pritožbe o pretirani obdačbi •obrtnika s pridobnino in davkom na poslovni promet, ki se izvršuje v taki meri, da je naš ofrtnik ne more več zmagovati1. Splošne in pogoste pritožbe v zadnjem času pričajo, da so te pritožbe povsem upravičene in da je v prid države same, da se v tem pogledu to vprašanje uredi čim preje. Z uzakonjenjem novega davčnega zakona iz leta 1928, ki je enoten za oeflo državo, smo pričakovali milejšo obdačbo, kakor pa po starem avstrijskem zakonu. Ne malo pa smo bili presenečeni, — zlasti mali obrtniki — ko smo dobivali lansko in letošnje leto plačilne naloge od davčnih uprav. , Obrtnik, ki je zaveden državljan, , dobro ve in pripozna, da mora imeti država svoje vire in dohodke in ni bil nikdar proti plačevanju davkov. Vendar pa zahteva, da bo predpis davka v taki višini, ki bo primeren njegovim dohodkom in plačilni zmo-ž' osti. Po starem avstrijskem davčnem zakonu je plačeval vsak obrtnik minimalen obrtni davek, dohodnino pa le oni obrtniki, ki so imeli letno nad 24.000 Din čistega dohodka. To je bil takozvani eksistenčni minimum. Naš nori zakon je pa uvedel namesto teh dveh davčnih vrst — pridobnino, ki jo mora plačevati prav vsak obrtnik neglede na višino njegovih dohodkov. Tako je n. pr. piačal po starem zakonu obrtnik s 15.000 Din čistega dohodka kakih 40—60 Din obrtnega davka, ker je bil dohodnine oproščen, dočim mora plačati po novem zakonu od tega dohodka ca 3500 Din davka in doklad, pa tudi več. Da je ta razlika prehud udarec za obrtnika, je umevno. Izkušnje so pokazale, da se novi davčni zakon ne izvaja povsod enako. Dočim nekatere davčne uprave še nekoliko obzirno postopajo pri predpisu in izterjanju 'davkov, iso )nam znane druge davčne uprave, ki nalagajo obrtnikom skoro trikrat višja bremena, dasi so njih pridobitne razmere enake. Pa tudi obdačbe v eni in isti upravi so zelo različne. Tako je bil n. pr. obdavčen kovač z enim pomočnikom s 5000 Din čistega dohodka, drugi kovač tudi z enim pomočnikom in v istem kraju pa s 11.200 Din. In takih primerov je nešteto. Nekatere davčne uprave predpisujejo vsem, tudi manjšim obrtnikom brez izjeme davek na poslovni promet, dasi je tega davka po zakonu oproščena večina malih obrtnikov. Eksekucijsko postopanje je jako strogo. V mnogih primerih so obrtniki celo v nevarnosti, da se jim zarubijo delovni stroji in orodje ter druga premičnina, dasi po predpisih ni rubljivo. Davčni odbori ne upoštevajo pred-ljgov davčnih zavezancev in tudi ne odmerjajo davkov po svojem preudarku osebam, katerih razmere jim niso zadosti znane. Vse te in druge nerednosti in ne-dostatki zahtevajo revizijo sedaj veljavnega davčnega zakona, izdatno znižanje davčnih postavk, — enotno postopanje pri vseh davčnih upravah in omiljenje eksekutivnegn postopanja. Mali obrtniki žele, da se jim pravica sodelovanja pri priredbi prizna vsaj indirektno s tem, da finančna uprava po svojih direkcijah sklene vsako leto še pred razglasom o vlaganju prijav sporazum,, veljaven za področje dotične finančne direkcije, z zastopniki obrtništva o smernicah, po katerih naj se odmeri pridobnina malim obrtnikom, ki naj bi bili oproščeni vlaganja prijav. Kot zastopniki obiti ištva, ki naj bi sklepali sporazum o smernicah obdačenja, naj bi prihajale v poštev v prvi vrsti vrhovne obrtniške organizacije po svojih predstavnikih in zastopniki strok, za kojih obdačenje bi šlo. Smernice, ki naj bi bile podlaga sporazuma, naj bi vsebovale med drugim ugotovitve: 1. Ali in v koliko se ravna za do-tično stroko čisti dohodek po kraju, v katerem je obratovališče, in po številu zaposlenih oseb. 2. Ali in v koliko prihajajo pri do-tični stroki za oceno čistega dohodka v poštev pomočniki in koliko vajenci. Tako pavšalno obdačenje se je v inozemstvu, kjer se je izvedlo, docela obneslo. Poenostavitev priredbenega postopanja je imela svoje dobre posledice tako za finančno upravo kakor za davkoplačevalce. Finančna uprava je mogla pospešiti priredbe-no delo in ga pravočasno dovršiti, mali obrtniki p a so bili oproščeni dolžnosti, katere itak ne morejo izpolniti, hkratu pa naprej vedo, koliko davka jim bode naloženega, kar jim plačevanje bistveno olajša. Večjim obrtnikom pa naj bi se pridobnina predpisovala po določilih sedanjega davčnega zakona, vendar z znižanjem davčnih postavk, odnosno dopolnilnega davka. Kar se tiče davka na poslovni promet, je izšel dne 12. julija t. l. nov zakon s katerim se dopolnjujejo in menjajo predpisi zakona o davku na poslovni promet z dne 21. januarja 1922 z njegovimi poznejšimi izpre-membami. Na podlagi tega zakona sme minister za finance za posamezne proizvodne in trgovske panoge po predhodnem zaslišanju predstavnikov dotičnih gospodarskih panog davek na poslovni promet in njega plačevanje z uredbami tako urejati, da se davek na vse predmete, ki se izgotavljajo iz ene tvarine ali iz njenih sestavnih delov, plačuje naenkrat po skupni stopnji (skupni davek) pri proizvodniikih ob uvozu in pri trgovcih (nabaviteljih, dobaviteljih). v Dolžnost obrtniških organizacij bo, da se bodo na tozadevnih konferencah z vso silo zavzele, če že ne za popolno odpravo tega davka, vsaj za najmilejšo obdačbo obrtnika in malega trgovca. Obrtniška resolucija radi davka. Obrtniške organizacije iz šoštanj-skega okoliša so po svojem zborovanju v Šoštanju poslale ministru za finance sledečo resolucijo, ki velja tudi za mnoge druge kraje in jo zato objavljamo. Resolucija pravi: Obrtništvo sreza Šoštanj, zbrano na svojem stanovskem zborovanju, ki ga je priredilo Obrtno društvo v Šoštanju sporazumno z vsemi temu okolišu pripadajočimi obrtniškimi zadrugami, ugotavlja po vsestranski razpravi sledeče: 1. Gospodarski položaj obrtništva sreza Šoštanj in okolice je obupen in nezn-sljiv. Vsied velikega pomanjkanja dela in naročil vlada velika brezposelnost nele med delavstvom, temveč še večja med obrtništvom. Obubožan je prebivalstva ne dopušča ni-kakega gospodarskega razmaha. — Obrtništvo živi v skrajno slabih razmerah in ne more zadostovati svojim obvezam. 2. Davčne dajatve, kakor so bile predpisane v letošnjem letu, niso v skladu znosljivosti in plačilne zmožnosti davčnih obvezancev. V mnogih primerih prestopajo davčni predpisi vse meje. Ti davki so napram gmotnemu položaju obrtništva tako hudi, da ga ogrožajo v njegovem življenjskem obstoju. Življenjske razmere celih obrtniških družin so se tako poslabšale, da so iste brez vsake zadostne prehrane. 3. Davčni predpisi letošnjega leta so veliko prehudi za srez, ki je eden najslabših, kar se tiče premoženjskih prilik. Znano je, da je šoštanjski srez eden najbolj obdavčenih srezov. Obrtniki, ki so pravilno in po praviei predložili svoje davčne napovedi, so bili po tri do štirikratno obdavčeni, kakor se je napoved glasila. Obrtništvo ugotavlja, da so se pri odmerjanju davkov zgodili slučaji, ki so zelo drastični. Tako je bil reven Štev. 40. ■■■■■■■■■■V' 60% invalid s petimi otroci obdavčen na 5000 dinarjev, ta obrtnik pa te vsote nikakor ne zmore. 4. Konštatirajo, da je za malega obrtnika treba nujno uvesti eksistenčni minimum1 in pavšaliranje davčnih napovedi. ■*—* Prosijo gospoda ministra financ, da naroči revizijo davčnega odmerjanja in postopanja v srezu Šoštanj in da odpravi kričeče krivice, sicer je obrtništvo postavljeno na rob skra jnega propada. Upajo, da 'bo gospod minister ugodil prošnji celokupnega obrtništva šo-štanjskega sreza 'in podvzel vse korake, da se krivica popravi. I. Iglič, krojaški mojster, Ljubljana: Konzument, nacijonalna zavest in naši domači obrtniški proizvodi. Splošno je mano, da je naš, posebno slovenski konzument, zelo varčen in da si, preden nekaj kupi ali naroči, ogleda ne samo en predmet ali izdelek, temveč se hoče prepričati, kje bo najbolje, pred wem pa, kje bo najceneje. Ta sistem ije popolnoma pravilen bodisi za konzumen ta, trgovca ali obrtnika. Da je pa previdnost, štedljivost -in štednja predpogoj za vsacega posameznega, se ne imare oporekati in je popolnoma pravilno. Kar sem goora. navedel, je pravilno; v tej točki mislim, da smo vsi edini. Če gremo pa dalje, moramo vedeti in pocaiati, kateri izdelki so najbolji, naj-ceneji in najtrpežnejši, in ravno na tean polju je naš konzaiment najpogosteje prevaran. To ipa vsled tega, ker je pri nas žalibog še tista stara tradicija, posebno tu pri nas v Sloveniji, da se v gotovih krogih naši domači obrtniški izdelki prezirajo, češ, aiko hočeš imeti nekaj dobrega, solidnega, modernega, elegantnega in kaj vedi vse, moraš iti na Dunaj, v Gradec, Budimpešto ali pa Trst itd. To se največ tiče modistinj, šivilj, krojačev, čevljarjev, urarjev, zlatarjev in ‘kovinskih obrtov sploh. Pri lem se neha tudi vsako nacijonalno vprašanje, da je le izdelek tuj in da se le lahko reče: »To sem na Dunaju kupila ali kupil.« Mnogokrat se žal pripeti, da izdajajo domač izdelek aa tujega, samo da bi bil bolj krediten. Neka dama je n. pr. vprašala drugo, kje da je pustila delati to obleko, da je res krasna. Odgovor je bil zelo značilen: »To sem kupila na Dunaju, saj veš, če hočeš imeti (kaj baljega in elegantnega, ee moraš že potruditi na Dunaj.c Ta govorica je šla na škodo domače obrtnice, ker tista obleka je bila narejena v našem domačem ateljeju. Takih in sličnih primerov se da našteti mnogo, in to v vseh panogah naših obrtniških izdelkov. In ravno (tu je naš obrtnik upravičen, da glasno vipraša, kje je naša nacijonalna zavest. V tekočem letu imamo za seboj dobo velesejmov, razstav in slično. Tu in v inozemstvu. Žal pa, da se naš obrtnik premalo udeležuje velesejmskih ali pa sličnih razstav. Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno že danes omeniti, da priredi v letu 1933 Zveza obrtnih zadrug ob svoji 25 letnici razstavo vseh obrtniških izdelkov in že danes se mora naš slovenski obrtnik pripravljati na to, da bo ob tej priliki pokazal svojo sposobnost ter solidnost in ceno, katera je gotovo brez konkurence. 'Kakor omenjeno so povečina naši in inozemski velesejmi in razstave za nami. Veliko našega občinstva, posebno pa nase reprezentance TOI, ki so pose-tili te razstave, so vsi ugotovili, da so naši domači obrtniški izdelki prvovrstni in da celo' nadikrilujejo inozemske in da m po solidnosti, trajnosti in kvalitativno celo cenejši. Te ugotovitve so nam prinesli mnogi iz tujine. Dosti je takih, iki so se o tean prepričali, ker so si nabavili razne potrebščine v inozemstvu, nato pa so ugotovili, da so se varali. V tem pogledu si poglejmo naše izložbe, naš velesejm in naš modni svet. Kdor je imel priliko, da je poselil v sosednjih državah večja mesta, mora to, hočeš-nočeš, odkrito priznati. Žadibog, da moramo konstaitirati gori navedeno dejstvo, da naš konzument kljub temu ne da našemu izdelku tiste ocene in tistega priznanja, katerega res zasluži. Naš domač izdelek je danes že gotovo na višku in ga lahko, postavimo na vsak svetovni trg z zavestjo, da nam bode delal čast. ■. s Iz navedenih vzmqik»v je obrtništvo upravičeno, da o tem javno izpregovori. Tega vprašanja ne smemo prezreti in preko takih razmer in javnega mnenja dopuščati, da bi si kovali kapital v našo škodo tujci, ki nimaijo napram oblastem in napram socijalniin dajatvam ter davkom nilkake odgovornosti. Kat davkoplačevalci in kot nositelji vseh bremen, ki se nam nalagajo, je obrtni stan prisiljen, da glasno in javno obrazloži svoje težnje. V interesu 'javnosti pa je, da opozorimo našega lconzuiinenta, da se bo pri nabavi izavedal, da bo v svojem lastnem interesu, interesu države in v interesu našega obrtnika naročal in kupoval naše domače izdelke, javnost naj se pa zaveda v tem pogledu svoje nacijonalne dolžnosti, da pokaže tudi v .našem gospodarskem razvoju svojo naklonjenost in podporo domači proizvodnji in da umeva potrebo vsestranskega razvoja gospodarske utrditve naše države. Naša obrt in trgovina sta ustvarjeni na zdravi, reelni in solidni podlagi, kar nam tudi drugi v naši širši domovini priznajo. To nam priznajo tudi inozemoi, ker vedo dobro, da se pri našem obrtniku in trgovcu proda le solidna in dobra surovina. Vsled tega priznanja smo tembolj upravičeni, da spodbudimo mašo javnost in svarimo pred nabavo tujega izdelka. Kar se pa tiče obrtnih izdelkov, ponovno opozarjamo javnost, naj malo globokeje in natančneje premotri naše izdelke, ne pač morda iz nacijonalnih razlogov, temveč v svojem lastnem interesu. Ugotovila bo in tudi odobravala ta naš apel in opozorilo. Pri vsem tem pa naj bo tudi podprto naše mnenje, da bodemo z našo zavednostjo podprli ne samo našega obrtnika, ampak tudi naše brezposelne delavce. Če bodemo vse doma izdelali, bo tudi več delavstva in drugih nameščencev dobilo svoj kruh. To naše opozorilo naj ne velja samo ža gotove oblačilne in modne stroke, temveč za vse. Pri tem je treba apelirati tudi na javne dobave. Naj ima samo naš domači obrtnik pravico, da .prevzema taka naročila, ne pa tuja podjetja, kakor se je to že večkrat zgodilo. Od gotovih strani so se žal prepogosto forsirale inozemske tvrdke, češ, to je velika reč in treba za to tudi večjega podjetja. Poživljamo pri tem tudi naša narodna društva in vse naše kulturne in sooijalne institucije, da propagirajo v tem narodno-gospodarskem smislu nas razvoj in napredek. Ce bo javnost naše mnenje pravilno umevala in nas v tem pokretu podpirala, bo imnogo pripomogla našemu obrtnemu napredku, kakor tudi v socijalnem pogledu v pro-speh našega delavstva in nameščenstva. Poživljamo pa tudi naše časopisje, 'ki mu je pri srcu socijalni čut za našega malega človeka in skrb za razvoj ter krepitev našega narodnega gospodarstva, da spodbujajo našo javnost in s tem pomagajo k izboljšanju. — Naše obrtnike pa naj veže zavest in naša naloga naj bo, da stremimo neomajno, da naši izdelki ne bodo ostali na tem višku kot so danes, temveč da moramo izrabiti vse naše sile in energije, da bo naš izdelek še popolnejši in res prvovrsten in brezkonkurenčen. Naročnikom! Uprava »Obrtnega Vestnika« naproša vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnino za l. 1930., da to čimpreje store. Josip Kirbisch, Celje. O modernih pekovskih napravah. Leopold Josip Kirbisch, načelnik Zadruge pekov v Celju, ki se je udeležil poučnega potovanja pekov na Dunaj, nam je poslal lepo poročilo o tej ekskurziji s prošnjo, da ga priobčimo. Rade volje ustrezamo tej prošnji, osobito ker poročilo vsebuje marsikatere podatke, ki bodo naše peke zelo zanimali. Poročilo se glasi: Ker uživa dunajsko pecivo, kakor tudi dunajske pekarne svetoven sloves, se je vršilo poučno potovanje na Dunaj dne 7. 9. 1980 in je proučevanje trajalo na Dunaju od 7. do 11 septembra 1930. Te ekskurzije se je udeležilo 12 delegatov pekovskih mojstrov ljubljanske, mariborske iin celjske pekovske zadruge. S pomočjo tajništva organizacije dunajskih pekov nam je bila dana možnost ogledati s v navedenem času prvovrstne modeme dunajske velike in tudi manjše pekarne. Namen našega potovanja se nam je v polni meri posrečil. Videli smo na razstavi, ki se je na Dunaju ravno o tem času vršila, razne pekarske stroje in smo imeli takoj potem priliko ogledati si iste stroje v dunajskih pekarnah in se poučiti o njih ekonomski in rentabilski vrednosti. Mešalni stroji so precej izpopolnjeni in se lahko z dobro vestjo vsakemu pekovskemu mojstru toplo priporočajo; in sicer katerekoliga tipa ali fabrikata. Drugače je z ostalimi stroji. Tako na primer imamo danes že mnogo avtomatičnih strojev za razdeljevanje testa, pri katerih odpade vsako posamezno ali skupno tehtanje. So pa tudi stroji, ki razrežejo že stehtanega testa na 60 enakih delov in nato te posamezne delce vse naenkrat avtomatično oblikujejo s kapaciteto 6000 komadov na uro. Stroji za izdelovanje okroglih žemelj (kaizerc) še niso povsem popolni, kar znači, da si še niso priborili pota v dunajske pekarne. Vsi spredaj navedeni stroji za nas ne pridejo v poštev, ker so predragi in bi bila njih kapaciteta v naših malih obratih neizrabljiva, vsled česar so za nas nerentabilni. Pri pečeh, ki prihajajo za nas v poštev, nismo našli nobenega napredka, katerega ibi naši kolegi že ne poznali. Najbolj nam je imponirala lepo urejena in praktična pekarna gospoda Schamboreka na Wahringerstras-se. Ta pekarna zaposluje 60 pekovskih pomočnikov in 20 pomožnih delavcev. Proda 50 odstotkov dnevne produkcije v domači prodaji, v kateri je nastavljenih 25 prodajalk. Dnevni promet znaša 11.000 šilingov, to je 88.000 Din. Moka, ki jo porabljajo dunajski peki (pekovska moka) je izvrstne kakovosti, posebno zmleta in je po istih cenah kot pri nas, pač pa veliko boljše kakovosti. Testo in pecivo, katero smo videli izdelovati tam, bi se iz naših mok pri najboljšem študiju in znanju ne dalo izdelati. Prepričali smo se pa tudi, da je obrtnotrgovsko stanje avstrijskih pekov mnogo boljše, kakor naše oziroma naših kolegov. Kvas je na Dunaju polovico cenejši, stane 1 kg 2 šilinga, to je 16 Din, pri nas pa stane kvas 31—32 Din kg. Vzemimo na primer, da rabi majhen obrat brez pomočnikov dnevno 1 kg kvasa, znaša letna diferenca Din 6240. Ravno tako je z diamaltom, ki stane na Dunaju 150 šilinga, to je Din 12, v Ljubljani ali v Mariboru pa 24 dinarjev. Če vzamemo tudi to razliko okroglo Din 3000, dobimo letno Din 10.000 razlike samo pri teh dveh predmetih v tem malem obratu. To je naravnost velikanski tribut, ki ga moramo doprinašati karteliranim in z visoko carino zaščitenim tovarnarjem v njih žep. Žemelj v naši obliki na Dunaju ne poznajo. Tam dominirajo okrogle žemlje (kajzerce) ki tehtajo izpečene od 3 do 5 dkg in stanejo pri peku 7 (Nadaljevanje na 3. strani.) KAJ JE NOVEGA. ' Borzna poročila. — Tuje valute »o stale v tekočem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka 13-44, Budimpešta (pengo) 9 88, Curih (šv. frank) 10-96, Dunaj (avstr, šiling) 7-98, London (angl. funt) 274’37, Newyork (dolar) 56-37, Pariz (franc, frank) 2-22, Praga (čsl. krona) 1-68, Trst (lara) 2-96 dinarjev. Minister za šume in rude gosp. dr. Korošec je iz zdravstvenih razlogov podal demisijo, ki jo je Nj. Vel. kralj sprejel ter na njegovo mesto imenoval bana Dravske banovine gosp. inž. Dušana Serneca; banske posle je začasno prevzel podbari gosp. dr. Pirkmajer. Za balkansko konferenco, ki se bo vršila med 4. in 12. oktobrom t. 1. v Atenah ter razpravljala med drugim tudi o važnih gospodarskih stvareh, ki se tičejo balkanskih držav, je bij imenovan kot delegat tudi znani naš gospodarski strokovnjak, zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič. Dr. Korošec je odpotoval v Dalmacijo ter dospel te dni v Split in Dubrovnik. Grafično razstavo priredi v Zagrebu od 4. do 13. oktobra Savez grafičnih delavcev, ki bo razstavil tiskarske izdelke iz cele države, nek splitskih obrtnikov, ki &o pa sklenili, daj ne morejo sprejeti takih pogojev, kakor jim jih stavi uprava, sprjeti takih pogojev, kakor jim jih stavi uprava. Gradnja Trgovske akademije T Ljubljani, ki bo gotovo ena najmoder- j nejših šolskih zgradb v državi, je zar gotovljena, ker je trgovinsko mini- | strstvo v ta namen določilo v proračunu gradbeno posojilo 4 milj. Din. Heimwehrovsko vlado v Avstriji sta sestavila bivši minister Vaugoin •in bivši kancler Seipel, kar znači, da je Avstrija krenila na pot nacionalističnih stremljenj ter zavzela afront proti socijalni demokraciji. Načrt zakona o vodnih silah, ki bo velikega pomena za naše gospodari stvo, osobito za izgradnjo obrtniških in industrijskih vodnih naprav, je izdelan in predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zborovanje delegatov Zveze mest se je v ponedeljek v 'Ljubljani v zbo-rovalnici Zbornice za TOI ter obravnavalo predvsem avtonomna davčna vprašanja. Gradnja cestne železniške mreže na ljubljansko periferijo lepo napreduje in so dosedaj dovršili izkop in surovo polaganje tračnic že daleč v šiško. Rusko žito dovažajo že v Jugoslavijo, in sicer so po časopisnih vesteh pripeljali velike količine v naše luke, kjer ga ponujajo po izredno nizkih cenah, ki konkurirajo domačemu blagu. Velika tujskoprometna razstava se namerava vršiti prihodnje leto z jesenskim velesejmom, pri čemer bo po došlih vesteh sodelovala s svojo pomočjo tudi banska uprava. Za znižanje davka na avtobusni promet, je intervenirala pri podbanu gosp. dr. Pirkmajerju posebna depu-tacija avtobusnih podjetnikov Dravske banovine, ki so organizirani v posebni strokovni zadrugi. Tujski promet v Jugoslaviji raste od leta do leta, kar dokazujejo pravkar obavljeni statistični podatki, po katerih je znašalo število tujcev v letu 1924 še 155.000, leta 1926 pa že 220.000 in v letu 1928 je naraslo na 324.000. Veliki čevljarski tovarni znanih znamk Salamander in Mercedes sta se pred kratkim združili ter je večino delnic prevzela družba Salamander. Sladkorna proizvodnja v Jugoslaviji bo znašala letošnje leto 10.000 vagonov, doma pa se bo porabilo od tega samo 9500 vagonov, tako da nam preostaja že 500 vagonov za izvoz. Kako uničujejo Italijani slovensko šolstvo, kažejo podatki, po katerih so zaprli v zasedenem ozemlju 530 «Ho~ venskih §61 z okoli 90.000 učenoi, -ki seda j" nimajo prilike, da bi uživali pouk ' v svojem maternem jeziku. MEDIČ - ZANKL tvornlce olja, firneža, lakov In barv (boja) <1. E o. z. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: LJubljana-Medvode«Domlale Podružnice In skladlSča: Maribor, Novlsad Lastni dom. proizvodi: laneno olje, Brnel, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistita, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Neraklu in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb grošev, to je 56 para komad. Naša Zeffllja tehta izpečena 5 do 7 dkg in prodaja po 50 para. Kruh čim, ržen stane 1 kg v našem denarju okroglo Din 4-44, ali normalni hleb, ki tehta pečen 1-26 kg, 70 grošev ali Din 5-60. Imeli smo priliko ogledati si tovarno diamalta tvrdke Hauser & Sobot-ka A. G. Stadlau. Bili smo najprej po gospodu inženjerju Sobotku prijamo sprejeti, nakar smo bili deležni poljudnega strokovnega predavanja. Nato se nam je razkazalo izdelovanje dfflamalta od surovega ječmena do gotovega, za ekspert pripravljenega dia-malta. Omeniti moramo da izdeluje tovarna sedaj na novo za izboljšanje ornega kruha takozvami »brotomalt«. Konečno smo dospeli v obsežen laboratorij, v katerem (tudi ne (manjka poskusile pekarne z nastavljenim pekom. Od tod nas je peljala pot v tovarno kvasa Wolfrum A. G. Stadlau. 'Kakor v prejšnji tovarni, tako smo kili tudi tukaj deležni izredno prijaznega sprejema, kateremu je sledilo Po gospodu tehničnem ravnatalju temeljito predavanje o procesu proizvajanja kvasa. Kvas se je pred svetovno vojno delal iz žita. Vsled pomanjkanja žita medi vojno je ta važna panoga produkcije doživela temeljito spremembo, oziroma revolucijo. Danes se iz-delu kvais v celi Evropi iz »melase«.' Melasa je odpadek, ki se ga dobi pri Produkciji sladkorja, oziroma sladkorne repe. Popis o poteku te produkcije je zelo obširen in mora tu radi pomanjkanja prostora izostati. Ob tej priliki smo izvedeli, da izide neka strokovna poučna knjiga še letošnje leto, ki bo vsebovala vse, kar mora dober pek vedeti in poznati, dia bo razumel tudi kemično snov svoje obrti. Namenjena bo ta knjiga tudi za poduk v obrtni nadaljevalni soli za pekovske vajence in jo bo izdala zveza pekovskih sinov v Avstriji, tiskana pa bo najbrž v strokovnem listu za peke (»Fachorgan der Ba-ckermeister in Oesterreich«). Treba bo to poučno brošuro preskrbeti tudi pri nas in po možnosti vsebino prestaviti v slovenščino, to pa bi bilo tembolj potrebno, ker nimajo peki Pri nas še nobene tozadevne poučne knjige. Kolikor imamo do danes takih strokovno poučnih knjig, ki popisujejo žito, mlinsko industrijo in produkcijo kruha, so nemškega izvora, ki našim razmeram ne odgovarja-jajo. Zahvaljujemo se pri tej priliki obrtni zbornici v Ljubljani, katera je z obljubljenim prispevkom omogočila potovanje tudi gmotno slabejše, situiranim pekovskim mojstrom, da se je mogla ta ekskurzija sploh izvršiti. IZ ORGANIZACIJ. Obrtna zadruga konjačev za Dravsko banovino v Ljubljani. Poročilo s seje odbora, -ki se je vršila 28. septembra t. 1. ob 10. uri pri načelniku. Sejo je otvoril g. načelnik ob 10. uri ter pozdravil vse polnoštevilno navzoče odbornike. Takoj se je prešlo na prvo točko dnevnega reda: Ureditev stalnih plač vseh konjačev z občinami. Po daljši debati, v katero so posegli vsi navzoči, se je sklenilo soglasno, da zadruga pošlje kr. banski upravi spomenico, katere načrt je bil predložen odboru. Spomenica je bila nato točko za točko soglasno odobrena z željo, da bo na merodajnih mestih pravilno tolmačena in s tem upoštevan težak položaj konjačev, ki je nastal posebno z ukinitvijo stalnih prejemkov iz okrajnih oziroma sedaj iz banovinske blagajne. Spomenica se glasi: »Vsem srezkim načelstvom Dravske banovine! 1. Podpisana zadruga konjačev za Dravsko banovino sporoča srezkemu načelniku, da bodo z novim letom ukinjene vse plače konjačev, ki so se izplačevale iz okrajnih oziroma sedaj iz banovinske blagajne, kar po novem zakonu o zatiranju kužnih bolezni, pade v breme občine.. Vsled tega naj srezki načelnik ukrene vse potrebno ter pozove vse občine v svojem srezu, da nirede ko-njačem primerno letno plačo. 2. Da konjaču urede skupno mrho-višče, če ga konjač že ima, iste popravijo, za njegov svet pa ga primerno odškodujejo. Da napravijo konjaču orimemo lopo, v kateri se bodo shranjevale poginule živali, ki čakajo uradne secije. Da nabavijo potrebna razkužila im železni kumik za polovljene in za opazovanje na steklini sumjivih psov. Ako je vse to konjač sam že napravil, naj se ga za to primerno letno odškoduje. 3. Vsem orožniškim stamicam in županom naj se izda strog nalog, da imajo paziti, da nihče sam ne zakopava poginulih živali. Vsak tak slučaj naj se ovadi srezkemu načelstvu, katero naj vsakega krivca strogo po zakonu kaznuje. Ne pa tako, kakor po starem zakonu, ko se je tak slučaj Milko Krapež, Ljubljana: Na Triglav! (Nadaljevanje.) Peneči hudournik, ki prihaja izpod sedla Luknje ter se1 v dolini izgublja v peščini, je bil že za nami. Spenjali smo se polagoma po prodnatem pobočju. Nekam molčeči smo bili. Vsak je pač premišljal, kako bo. Kmalu nam zastavi pot skalovje, razjedeno po malih hudournikih in precej strmo. Ker smo zapustili za seboj dobre pol ure hoda brez oddiha in se mi je zdelo, da bo treba privaditi nekatere novince na pogled v skalovje, sem odredil družbi kratek počitek. Treba je bilo tudi sleči in olajšati- odvisno ob-bleko, da bi bila hoja udobnejša. Saj nas je čakalo mnogo vročega potu, pireden prelezemo Prag. -Čas počitka sem porabil za to, da Beni odredil vratni red naše kolone. Največ prerekanja je bilo z našim Petrom, ki ni hotel niti med prve niti med zadnje, in je vse kazalo, da bi se bil najraje potuhnil in jo popihal nazaj v varno zavetje Aljaževega doma. Toda moje budno oko ga ni spustilo ■iz vida in hočeš-nočeš, moral je takoj za menoj. Nato je sledil naš vrli krojač Ivan, potem prijatelj ključavničar France, stari planinec za hribe šmar-nogorske vrste Miha, po poklicu elek-troinštalater, za njim čevljar Smola i. it. d. Zaropotale so okovane gorske palice, zaškrtali so žeblji na gojzarjih in naš karavana jo je mahnila v skalovje. Kmalu so nas pozdravili prvi železni klini. Prerivali smo se sedaj po razdrapanem žlebu, pa zopet po skalnih stopinjah, opirajoč se na popolnoma varne in trdne prijeme. — Prvotna malodušnost je vidno prenehala. Celo Peter, ki je sopihal za menoj kakor kovaški meh terv začetku molčal, ali le tu pa tam pridušeno za- kaznoval po 20—30 Din, največkrat pa sploh nič. Na ta način se bolezen le razširja, ne pa zatira. Tudi kože od poginulih živali nazaj od konjača jemati, naj se sploh prepove, ker jih ljudje okolu doma vlačijo in okrog prodajajo ter s tem živino okužujejo. 4. Vsako zasilno klanje brez živi-nozdravnika naj se strogo prepove, ker ljudje v največ slučajih že poginulo žival kolejo in potem šele kličejo domačega mesogleda ali pa sploh nič in tako večkrat kužno meso prodajajo okoli po vaseh, kar je mnogokrat tudi človeškemu zdravju opasno in celo smrtno nevarno. Na ta način se tudi raznašajo kužne boležni med živino. A domači mesogledi večinoma sploh ne poznajo, dali je živinče zdravo ali ne, ker nimajo za to potrebne izobrazbe. 5. Srezki načelniki in veterinarji naj gredo konjačem kar največ mogoče na roko, ker je konjaška služba zelo težavna in opasna njegovemu zdravju, kakor tudi njegovi živini, bodisi pri pospravljanju ali seciranju kužnih živali. Isto je pri zatiranju stekline, lovljenju psov in mačk je konjač v večni nevarnosti. 6.-Pri izdajanju konjaških koncesij itd. naj se vedno pozove oziroma obvesti konjaška zadruga, da poda svoje mnenje v vseh vprašanjih, ki se tičejo konjaškega stanu. V nadi, da se naši upravičeni prošnji na merodajnem mestu ustreže ter se nam nudi . vsestranska podpora, se podpisana zadruga naslovu že v naprej zahvaljuje.« Druga točka dnevnega reda je bila: Odobritev stroškov obeh pripravljalnih odborov. Stroški pripravljalnega odbora za bivšo ljubljansko oblast so se odobrili in znaša vsota Din 439. Po daljši debati je odbor soglasno reduciral predloženi proračun stroškov za bivšo mariborsko oblast in odobril upravičene stroške v višini Din 476 50. S tem so bili računi pripravljalnih odborov likvidirani Pri slučajnostih je odbor obravnaval razne prošnje in pritožbe tovarišev. Ob 12-30 je zaključil načelnik sejo ter, se zahvalil odbornikom za polnoštevilno udeležbo. Načelnik: Matej Joras 1. r. • • • Vajenska vzgoja. (Nasvet Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani vsem obrtniškim organizacijam.) Iz lastnih izkušenj posnemamo ob vsaki priliki, da si vajenec tekom svoje učne dobe ne pridobi tiste teoretične in praktične naobrazbe, ki jo mora imeti kot pomočnik še bolj pa kot poznejši mojster. To zlasti lahko ugotovimo pri pomočniških preizkušnjah. Eden glavnih vzrokov temu je prepičla šolska predizobrazba, ki si jo je pridobil vajenec pred vstopom v učno dobo. Saj se sprejemajo vajenci v učno razmerje z dvema ali tremi razredi osnovne šole, kar nikakor ne zadostuje za učno podlago in to zlasti pri stavbnih in tehničnih obrtih. Velika krivda na tem pa je tudi vzgoja vajenca, bodisi v delavnici, šoli ali v njegovem prostem času doma. Zaradi teh'razmer moramo polagati na vzgojo vajenca največjo paž-njo in pozornost, da ga ohranimo na pravi poti, posebno v današnjih povojnih časih, ko le prepogosto zahaja v razne družbe in društva, ki so njegovi vzgoji škodljiva. Pri tem zanemarja sebe, mojstra, predvsem pa svojo strokovno naobrazbo in učenje. Da se reši to pereče vajensko vprašanje in dvigne moralni nivo našega vajenca, smatramo za umestno, predlagati smernice, ki bi se jih bilo držati v vzgojnem oziru in sicer v treh glavnih točkah: 1. v delavnici, 2. v obrtni nadaljevalni šoli in 3. v prostem času izven delavnice. 1. V uk naj se sprejemajo le oni vajenci, ki so lepega vedenja in na dobrem glasu ter s primerno šolsko naobrazbo. Z vajenci naj se ravna primerno strogo, vendar pa z vso dobrohotnostjo in uvidevnostjo. Vsak mojster je odgovoren za primemo strokovno naobrazbo svojega vajenca in mora gledati na to, da bo vajenec po končani učni dobi dober pomočnik. 2. Obrtna nadaljevalna šola ne nudi vajencem vedno tiste teoretične in praktične strokovne znanosti, ki bi si jo moral vajenec prisvojiti tekom njegove učne dobe in da sedanji pouk ne ustreza svojemu namenu. Vzrok temu je ta, da poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah še vedno mnogi taki osnovno-šolski učitelji, ki o do-tičnih panogah nimajo zadostne usposobljenosti. Umestno bi bilo, da bi se obrtno - nadaljevalnim šolam dodelili kot učitelji tudi obrtniški mojstri, ki imajo dovolj teoretičnega in praktičnega znanja v svoji stroki. S tem se bo šola približala svojemu namenu in dala vajencem čim več vpogleda v njihovo stroko. 3. Največjo pažnjo pa moramo polagati n® to, kako in kje izrabi vajenec svoj prosti čas, da ga odvrnemo od slabe družbe in društev, ki kvarno uplivajo na njegovo vzgojo. Predvsem predlagamo prirejanje vajenskih sestankov bodisi od posa- brundal in zaklel, ako se je bilo treba malo krepkeje privzdigniti, je naenkrat postal zgovoren in prav dobre volje. Pot nas je že dobro zalival, ko smo se priborili preko prvega skalovja na lepo travnato polico. Tu je steza zavila na levo položno navzgor v smeri zelenice, ki se je dvigala v podnožju tik pod Severno triglavsko steno. Veličasten pogled se nam je nudil nazaj na dolino Vrat, na nasprotno stran proti Stenarju in razdrti Škrlatici, še posebno pa v vrtoglave navpične stene Triglava, ki so izginjale v nebotične višine pod triglavski ledenik. Pošastni Črni graben v Severni steni je vzbujal naravnost grozo. Res, neverjetna je volja in sila človeka, ki premaga tudi take stene ter se smelo dvigne preko njih. Seveda pa ti prepadi objemajo v svojih skalnatih grobovih tudi mnoge, mnoge smele žrtve, ki jih je odtrgana skala, zdrsela Sto- pinja ali trenutna slabost -neusmiljeno pahnila v globel na stotine metrov in jih pogubila. Razložil sem tovarišem, kje gre čez to slovito steno slovenska pot, nemška in gorenjska smer itd. Toda treba je bilo urno dalje. Solnce je stalo sicer še visoko in žgalo precej hudo. A na zapadni' strani nad Stenarjem se je od Križkih podov sem plazila siva meglica. Postajala je vedno večja in pa temnejša. Obhajati me je začela zla slutnja, da brez nevihte ne prelezemo Praga in prav zelo sem si želel, da bi bil s svojo družbo na ledeniku ali pa vsaj pod steno Begunskega vrha, kjer izvira znameniti studenec in imaš vendarle za sik« zavetje pred nevihto. Vzpodbujal sem družbo k naglejšian korakom. Priznati moram, da so mi sledili prav dobro. Bili smo že visoko in se bližali zopet skalovju, ko je nad Stenarjem zagrmelo. < “(Dalje prihodnjič.) meznih zadrug ali pa v večjih krajih za oel okoliš. Na sestankih naj predavajo obrtniški mojstri in strokovni učitelji o poučnih in koristnih, vzgojnih in strokovnih stvareh, pa tudi o dostojnem vedenju v delavnici in izven nje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je že pričela s to akcijo in prvi vajenski sestanek v Ljubljani, ki se ga je udeležilo nad 500 vajencev, je krasno uspel in napravil najboljši vtis in navdušenje med vajenci. Vzgajali moramo vajence tudi v tem pogledu, da postane dober patrijot in državljan. Seznaniti ga v poljudnih predavanjih o tehničnem napredku in razvoju v tu- in inozemstvu. Prirejati eventuelne vzgojne predstave v kinu in predavanja s skioptičnimi slikami. Prirejati moramo po možnosti poučna potovanja in ekskurzije ter zabavne izlete. Socijalno šibkejši in podpore potrebni vajenci naj se po možnosti podpirajo s preskrbo obleke itd. Za izvedbo tega načrta pride seveda v prvi vrsti v poštev finančno vprašanje in bi morala v ta namen prispevati država in banska uprava iz fonda za preskrbo vajencev. Zelo umestne bi bile tudi vajenske knjižnice, kjer naj bi dobil vajenec dobro in koristno čtivo za razvedrilo in naobrazbo. Končno pa moramo nuditi vajencu tudi primemo duševno razvedrilo. — Pri tem bi prišli v poštev skupni kratki izleti, eventuelno zmerna turi-stika, prirejanje družabnih iger, primernih zabavnih večerov, božičnice i. t. d. S tem bi .našega vajenca odvrnili od slabih potov in ga privadili že v mladosti družabnosti v lastnih krogih in delovanje v obrtniškem pokretu. C