PoMno tc.koči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna štrvilka 'J.i ' loVnk. Izhaja : vsakpondeljck in četriek popoldnc. Stanc za cclo lcto 15 L. „ pol lefa 8 „ „ cetrt „ 4 „ Zu inozemstvo celo leto 35 L Na naročila brez do- poslanc naročnine sc ne morcma ozirati. Odgovorni urcdnik: Poldc Kemperle. goMka mti St. 91 V Gorki, v četrtek 27. novembra 1924. ieto vn. Nefrunkirana pistna se ne sprejemajo. Oglusi se ručunujopo dogovoru in se plučajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STfiAŽFS TiiJi Zudntžne tiskarne v Oorici Riva Piazzutia št. 18. Upravu in uredni&tvo: ulka Murneli štev. 5. — (prcj Scuole). -~ obrambo polilicne morale. Oclbor političnega drustva »Edi- nost« v Gorki je na svoji seji due 26. novembra t. I razpravljal med dru- gini tudi o politicnem procesu, kale- rega so vprizorüi voditelji tržaške- ga poliiičnega društva proti tajnlkii drju Josipu Bilezniku in sklenil pri- obeiti nastopno izjavo: 1. Odlodio je treba obsoditi, da je dr. Edvard Slavik spravil vsebino tajnc seje 7. februarja 1924., kl se je vršila med zastopniki obeh politiaiih struj v Oorici, pred italijansko jav- nost in jo pritiral celo pred formn (Irzavnih oblastev. Toliko bolj je tre- ba ozigosati njegovo neodgovorno ravnanje, v kolikor mu je bil večkrat predlagan castni sod, sestavljen od mož naše krvi, kl uzivajo polno zau- Panje obeh polilicnih struj. 2. Drju Josipu Bitezniku. neustra- senemii branitelju pravic mišega na- roda, gre mtša iskrena zahvala in hva- k'znost ljudstvu, da iz narodnv disci- pline ni razgrnil pred državnimi ob- laslvi materijala, ki bi ga bil pred častnim sodom lahko uporalM v svo- io zmagovito obrambo, ter se je dal raje obsoditi, nego da bi razkrival Pred sodniki notranje politicne raz- mere svojega naroda. ). V interesn naše narodne enote ie, da se taka bojna sredstva med Poliiičnimi strujami že v kali zatre- h, zakaj noben odgovorm politik ne ho hio^el v bodoce wc st'tdelvvati z drugimi organizaeijami. ako mu preti nevarnost, da postane vsebina zaupnih sej predmet raznrave pred državnimi oblastvi. S tem se rušijo podlage vsakršne- ga mcdsebojnega delovanja in se demoralizira vse politic no življenje našega naroda v Italiji. * * * Odibor se je nato pečal z napadi uneviiiku »lidinost« in državnega poslanca drja .losipa Wilfana. na s:s- niostojno politično orKaiiizacijo Lo riških Slovencev, razpravljal je o po- lointi »Bänke Adriatikc« v Trstu — ter sklenil iiustopno resolucijo: »Odobrava se odiosen in znača.ien nastop »Ooriške Straže« v vprašanju poiloma »Bajike Adriatike« in se ji izreka zahvala, da se je bila svoje- časno uprla aßitiraiti potom oglasov za i tali Jan ski fašistovski zavod, ki je prinesel toliko Korja našcmu ljud- stvu.« »Goriška Straža« se poziva, naj na nedostojne in surove napade lista i »tlidost« in poslanca drja Wilfana na gorisko politično organizacijo ne od^ovarja temveč naj . vporablja svo.ie ¦dra^ocene sile za pozitivnc razvijaiiijc našega programa v korist naroda. Kakšna struja je na Pravi po^ ti, o tem ne bo odločalo prerekanje drja Wilfana in »Cdinosti«. teinveč zgodovina. v katerc pravičnost tnby i zaiipamo.« Slovenska politiena orqanizacija kliče na pomoč italijanske sodnike. Slovensko javnosi sta ruzburila v zadnjem casu dva politiena procesa l>roti »Goriški Straži«, ker si je upa- l(i ožigosati krivice, ki se gode slo- venskemu ljudstvu. Na podlagi o- vadbe goriskega podprefekta Nicalot- tija so sodniki obsodili urednika Kemperla na 9 mesecev in pol ječe, kar je izzvalo neznansko ogorcenje Wed vsemi zavednimi Slovenci in Hr- vuti na Primorskcm. Danes moramo porocati o treuem t>olitienem procesu, ki nadkriljuje po svoji sramotnosti vse, kar se je gr- üega zgodilo v nasem narodu po sveiovni vojni. To pot ni hihi tožena »tioriška Strata«, ampak glavni iaj- nik xoriske politicne organizaeije dr. Jj>sin mteznik. Ovadbe, oziroma to- f'e ni vložil fasistovski podprefekl "icoloiti, temveč tako zvani prvobo- ntelji tržaškega političnega drustva. Italijanski sodniki, pomagajte nam! Kakor znano obstoji med našo po- "tičrio organizaeijo in ono tržaških ^oboriteljev mičclna razlika: mi branimo predvsem socialite in narod- ^ interest' kmetov in delavcev, oni tjo oa po svoji vzgoji in svoji prete- Vosti kapitatisticnega misljcnju, Mi f]io prepricani, da je njihova politi- ku narodu skodljiva, da je nc'social- I11 in protiljudska. To ljudstvo tudi Cuti in zato jih v vedno vecjih trumah Z(jnusat- Ali niso n. pr. ob polomu >>1{unlzi> Adriatike« ljudje sami kar z r}°k«mi otipali, da je politika trzas- **tia društva pogubna? Kako naj ytusa ohraniti svoje ogrozene posto- tojilie? Sumo ena pot je da na v poli- pi-' pridobiti zaupanje Uudsiva, zanj ('l(tti, dokazati zdejanji, da je tvo- f Politika dobra in post ena. Ljudstvo le ('dini sodnik, ki odtoca. katera po- litika mu koristi in katera mu škodu- je. Drugih sodnikov v poliiiki ni. Politic no društvo »Edinost« v Tr- stu je pa uvedlo v naše politično živ- Ijenje nove navade. Ko je videlo, da ne more prodreti s svojo politiko pred ljudstvom in da se njegov uglcd v očeh naroda čedalje bolj rusi. je po- seglo po zadnjem obupnem sredstvu ter poklicalo na pomoc italijanske sodnike. Ponižalo se je do najbolj sramotnega sredstva, ki si ga more zaveden Slovenec in Hrvat misliti, da pozove iujerodne sodnike, naj oni izrečejo ugodno sodbo o politiki voditeljev tržaske »EdinostU. Sramotna tožba. Človek ne more niti verjeti svojim iišesom, a je vendar resnica, da so tržaški prvoboritelji v borbi nroti na- si politic ni organizaeiji poklicali na pomoč tujerodne sodnike. K temu ni- zkemu srestvu se je ponižal dr. Ed- vard Slavik in v n je govern imenu je vložil tožbo na goriško sodnijo dr. Franc üabrscek- 2al nam je, da mo- ramo razgalUi do nagega pred slo- vensko javnostjo oba moza, toda nie ne pomaga: moramo objaviti glavne odstavke tozbe dobesedno. da bo vi- dela slovenska javnost, kakšna je na- rodna morala naših političnih iui- sprotnikov- y>le delj časa se opaza« pravi dr. Slavik v svoji tožbi »neko dclo- vanje proii meni in dnigim vodite- Ijcm političnega društva »Kdinosti« v Trstu. Vodijo se razni napadi proti naši osebni in politicni noštcnosti. Med drugim nas obdolzujcjo. da smo se duli korumpirati od bank, tako, da je naša politika v prilog bamkani in kapitalizmu, mesto da bi bila v ko- rist ljudstvu. DosU'j ni bilo mogoie dognaii obrekovaicev, četudi smo po- znali vir, iz katerega je izhajala ta agitaeija. V cetrtek due 8. februarja 1924. se je pa vršito y prostorih po- liücnega društva »Edinosü« v üori- ci, (ulica Mujneli 5) seja odposlan- cey goriskega in tržaskegu drustva »Edinosti«, kaiere sv je udelezüo ra- zen mene se osem drugih gospodov. Med debato sem se pritozeval, da so dvignili voditelji političnega drustva »Edinosli« v (iorici proii meni in drugim tržaškim politikom javuo ob- tozbo, da smo korumpirani od bank, da dehnno vsled tega politiko, ki ko- I risti baiikam, mesto da bi vrsili po- j litiko, ki bi odgovarjala intcresom ljudstva. V tem trenutku se je obrnll dr. Biteznik (obioženec) k meni, po- kazal name in zavpil na ves glas: »Res je, bili ste podkupljeni!« Cutim se radi te obtozbe moCno užaljenega na svoji casti.« Dr- Slavik predlaga, naj sodnija drja Bitežnika obsodi all naj pa dr. Bitežnik dokaže pred sodnijo resni- čnost svoje trditve. Prvoboritelji so zgubili pamet. Čtovek se vprasa: Kai so hotcli tržaški gospodje s tožbo pred sodni- jo? Zakaj so spravili tajno sejo iz tasa volilne borbe pred javnost in ce- mu so zahtevali, naj se tujerodni so- dniki bavijo z notranjimi razmerami v slovanskem tuboru? Ali sv jim je res že zmesala pamet? Le pomislite mulo, kaj v/ kos pod je prav za prav zahtevali! Oni so zahte- vali od drja Bitcžnika, nai prinese pred tujerodne sodnike seine zapis- : ikk slovanskih polititnih )rguniza- cij, naj pripovedujc sodnikom, kako je bilo na obenih zborih. kukšne so bile razmere pri naših lislih. kaksne so bile zasebne izjave, pisma in de- janja tržaskih voditeljev itd. itd Raz- kriti bi bil moral pred tujerodnimi sodniki no trän je politicne raimcre Nrvatov in Slovencev v Italiii dr je- dru, zakaj le tako bi bil dok'ual, da je politika trzaske gosppde kapitali- stiena in bankirska, mesw da bi od- govarjala interesom ljudstva, Ali vas ni nie sram. gospodje, da ste se podali na to pol je? Prava r.rarno- ta, da se je nasel slovenski odxeUäk, ki je inwl pogum, dati svojo roko k takemu dclu. Prvič pred sodnijo. Prva razprava se je vršila 26. sep- tembra 1924. Sodnik Molinari se je silno zaeudil, ko je videl, za kaj gre. Prigovarjal je drju Slaviku in drju Podgorniku, ki je zastomd drja Ua- brščeka, naj poravnata vendar zade- vo izven sodnije. Dal jima it; razu- meti, da take stvari ne spadajo pred sodnijo- Kakor je v vseh strankah na svetu navada, se taki spori resiijejo kveejemu pred castnim sodom. Sie- det' tem mednarodnim noliticnim o- bicajem, je dr. Biteznik ze pred raz- pravo predlagal castni sod, toda dr. Slavik ga je odklonil. Hotel je na vsak način, da sodijo o slovenski po- litiki ilalijanski sodniki. Sodnik Molinari si je misll. da sta dr. Slavik in dr. Podgornik preveč razgreta in je prenesel razpravo na nedolocen cas. Upal je, da prideta med tem k pamet i in se zadeva resi izven sodnije. Sramota za dva slovenska politi- ka, da jih mora italijanski sodnik u- i'iti, kj je njuna dolžnost. Pamet se noče vrniti. Dr. Biteznik se je jusno zavedal težke odgovornosti, katero vzame nase politik, ki bi hotel razkrivati no- tranje razmere slovenskega naroda pred tujerodnimi sodniki in je zato predlagal se enkrat castni sod. Toda dr- Edvard Slavik je v imenu edino- sti in narodne sloge predlog odkio- nil in odlotno vztrajo! ' ' ' ' pred sodnijo. Take in tako pokvurjenega cuta za odgo- vornost je težko sreCati pri poliükih v zreli moški dobi. Tuku je prislo do druge razprave. Sram nas ie / vence, ko se spomnimo na > >* postave slov. politifcov, ki so nasto- pali v tem procesu. Kako krepko in moško se je dvigala oseba drja Josi- pü Biteznika mul pritlikavo zmedo svojih nasprotiükov! Ko je začela razprava. je tudi ta sodnik zaaulvno gledai, ko ie videl, zki kaj gre. Tudi dr. Zerboni je oä- loc'no ter vztrajno pouieval drja Sla- vika ter drja Podgornika. da se mo- ra jo take stvari rešiti izven sodnije. Dal jima je razumeti, da delajo tako vse sir unke. Vse zum an. Starinsha trma prvukov se ni dala prepričati. Ne zaupajo slovenskemu razsodišču. Kot prvi je zagrabil za besedo pr- vuk dr- Karel Podgornik in zuiel UA- maciti, da oni nimajo vere v castrri sod. Razsodište. v katerem bi sedeli sami Slovenci, voljeni od obeh slo- venskih strank, torej ni sposobno re- sit i politicnega spora med Slovenci. Sposoben je zato tujerodni sodnik. Dr. Podgornik se je obrnil k sodniku in vzkliknil v navduseni besedi: »Mi smo prepricani, da hoste Vi v nuši zadevi popolnomu pruvilno raz- sodili in sma.tramo, da smo našli v Vas pravičnega sodnika. Castni sod bi po našem ne prinesel ugodriegu aspeha.« Te besede ialostnega prvaku drja Podgornika ostanejo vklesane v bro- nastih Crkah na straneh njegove iiv- Ijenske knjige. Res, krasno mnenje ima dr. Karei Podgornik o slovenskih moieh, kate- re bi poslala našu in pa NJEOOVA LASTNA PÜLITICNA ORGANIZA- CIJA v častni sod. Izrekel je našim in njihovim nujboljsim nutzem pred tu je rod no sodnijo javno nezuupnico, s timer si je stekel velike zusluge za slovenski narod- In ta mož. ki ie pred sodniki manisal slovenski ugled, je bil — pomislite, ljudje boiji, slo- venski državni poslanec v rimskem parlamentu. Značajna izjava drja Biteznika Dr. Josip Biteznik je pa pri raz- pravi izjavil pribliino siedete: »Ugotuvljam, da je spor, ki je pred- met današnje razprave, pouolnoma politicne ga znacaja- Moj nastop ni veljal osebno drju Slaviku. temvec nasprotni struji, katere politiko sem na tajni seji odlotno ožigosal. Spori med razlitnimi politicnimi strujami se pa morajo reševati s politic'nimi sredstvi pred politicnim h»rumorn, nikoli pa ne pred sodnijo- Katera slo- vanska politika je prava in katera sla- ba, o tem bo odlotalo edino slovan- sko ljudstvo in ne sodniki. Meni se sodnija ne zdi primerno mesto, kjer bi mogla se bra niti moralna in poli- tiena neoporeenost triaške organi- zaeije in njenih predstuviteliev. Meni je nemogoce, da hi v dokaz svojih trditev pred sodnijo razkrival noiranje razmere svojega naroda, ker se upiru proti temu cut discipline in odgovornosti, ki ga dolgujem slo- venski'mu Ijuds t vu. Dr. Podgornik predlaga 3 do 30 mesecev zapora. K besedi se je ogtasil zom't žtdostrti junak dr. Podgornik in zacel govo- rili sodniku o izmenjavi denarja, o Malern listn, o Jtulranski hunki o na- pudih Gorit'anov na triaslw prvobo- riielje itd. Dokazoval je, da ie dr. Bi- teznik nupadel drja Slaviku eiste ose- bno in da ga je treba strogo Itaziw- Stran 2. HlOtflšKA STRA2A« vati. Na pravdnem odm se ie pojavil kot prva prica veliki narodniak dr. Franc Gabršček, hi je podpiral na vse kriplje obtožbo dr\a Slavika in drja Podgornika. Ko sc ie umaknil narod- #rf borec s pozornice, se ie vzdignil aa oder odvetnik Vtdmar ter votegnil v znamenju edinosti in sloge z obema narodnima prvakoma. Zalostna postava drja Kurlu Pod- gornika je odprla še enkrat svoja usta in zahtevala obsodbo drja Bi- teznika. Njen nastop je bit tužno - re- sen in ogorcen ter jako rodoljuben: aaJitevala je. naj se zgodi za vsako ceno pravica in predlagala. NAJ SE SE DR. BJTEŽNIK V SMISLU ČL 393 KAZENSKEGA ZAKONIKA OB- SODI NA 3 DO 30 MESECEV JEČE ter povrnitev stroškov. Sruinota vseh sramot! Druge besede ni mogoče rabiti spri- So sramotnega prizora, ki ga je nadil dr. Podgornik nasi javnosti. ko je predlagal, naj vtakne državno obla- stvo slovenskega javnega delavca irja Bitežnika kur par let v ieco. Imena dr. Slavik, dr. Podgornik, dr. Gabrščck in odvetnik Vidmar ne bodo nikoli več pozabljena med na- šim ljudstvom. Te narodne prvake in tpostole edinosti bo treba nasliliati, j4h postaviti v okvir ter razdeliti med nGrod' Njifiovi kipi spadajo v Narod- no galcriio. da se bo na njih izgledo- vala mladina. Prvaki zapuščajo osramoeeni sodno dvorano. Državni pravdmk se je oglasil k besedi ter poučil gospode prvake, da gre za spar med dvema politic ni ma organizacijama. Dr. Biteznik je oii- gosal nasprotno politično strujo, ni- kctkor pa ni napadcl osebno drja Slavika. V svoji kritiki je bil le pre- oster, prekoračil je dovoljene meje, ker je rabil psovko. Sodnik je izrekel nato sodbo ter obsodil drja Bitežnika na 250 lir glo- be. Kazen je te pogojna, to se pravi, da je dr. Biteznik ne bo plačal. Ka- zen se mulalje tudi ne vpiše v kazen- ski zapisnik, tako da ostane dr. Bi- teznik nekaznovan. S tern je bil proces pri kraju- Na- rodni prvaki so po storjcnem delu postali popurjeni. Vsi zmedeni in zmesani so zapuscali sodno dvorano. Njifiovi prepadeni obrazi so pričali, da se Jim ie ogUiša vest: »Storili smo neodpustljiv greh iwd lastnim na- rodom!« Prepozno je, gospodje! Kar ste storili, ste storili. svoje sra- mot e ne izbrisete vec. Krizev pot va- se politične organizacije pred itulijan- ske sodnike pomeni Jdavrni konec va- se vodilne vloge med Hrvati in Slo- venci v Italiji. Zdaj ljudstvo ve in zna, kaj pomeni vaše vzdihovanje po edinosti, narodni slogi in dragem na- rodu. Poiitična organizacija, ki si ne upa vcc braniti svoje politike in svo- je časti izključno pred narodom, je sojena in obsoiena za vse case od ljudstva samega. Politicni proces, ki se ie vršil y Gorici, ie dokazal sumo eno: da ni- ste več moralno sposobni voditi hr- vaisko-slovenski w.trod v Italiji. Kaj se godi po svetu? K atera načela vodijo volivno borbo v jugosiaviji? Bivši ministrski predsednik Davi- dovič je s pomočjo voditelju Sloven- cev. dr. Korošea, hotel ustvariti vla- do, kjer naj bi sedeli pripadniki Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Zastopa- ae naj bi bile v vladi tiste stranke, ki imajo največ ljudstva za sabo. Mini- «trstva so dobili voditelj najmočnej- ših sfcraiik v Srbiji in resnična pred- staviteljica slovenskega ljudstva, Slovenska ljudska stranka. Nekaj mestso pa pustili še nezasedenih, pričakujoč, cla bodo Radičevci prišli v Belgrad. 2e se je imelo zgoditi, da bi Jugoslavia, dobila vlado. sestav- ljeno na podlagi enakopravnosti vseh treh narodnosti, kjer ne bi imeli eni nadviade nad drugimi, kar so se pri- stasi srbskcga hegemonizma združili, dobili na svojo stran še kralja in Da- ˇtdovic je moral iti. Ljudstvo pa ni pozabilo prizadevanja bivše vlade, da bi se enkrat ustalil mir y Jugosiaviji s tern, da pridejo vsi trije bratje do enakih pravic, anipak občuti globo-ko, da mora iz Jugoslavije izginiti vsaka misel o nad vladi enega pleinena nad drugim. To je bogata dedščina, ki jo je pustila D?vidoviceva doba za sedanjo volivno lx>rbo. V tern načelu je pa že vključeno tudi sam-(X)dloče- vanje poedinih narodnosti o zadevah. ki se tičejo Ie nje. Borba proti cen- tralizmu in za avtonomijo že objemlje mase- Položaj v Sloveniji. Naravno, da bodo tudi v teh volit- vah slovenski glasovi odločilno vpli- vali na sestavo bodoče vlade. Voliv- ni boj je že v polnem razmahu. Na- stal pa je čuden položaj vsled Radiče- vega nastopanja. Radič je dobil na svojo stran Albina Prepeluka, ki je še pred letom dni vodil slovenske so- cialiste. Pri zadnjih vo'litvah ie v svo- jem listu »Avtonomistu« zelo nasto- pal zato, naj se nikar slovenski vo- livci ne cepijo na majhne strančice, temveč naj oddajo svoje glasove za pravo predstavnico Slovencev, za Slovensko Ijudsko stranko. Poudar- jal je samostojno politično in kultur- no miselnost Slovencev in odkhmjal nadvlado, bodisi s srbske^ bodisi s hr- vaške strani. Ko je pa Štefan Radič sklenil postaviti kandidatne liste tudi v encm delu Slovenije, se je Prepeluh, ki je vedno frfotal sem in tja, usedel na Radičevo republikanstvo. Avtoiiomist Prepeluh izdaja avtonomijo. Štefan Radič je sicer politik, toda v svoji politiki večkrat ne pozna lo- gike. On skusa postati vodia vseh ljudi, ki se bore proti srbski nadvladi, v istcm hipu pa hoče Slovence vkle- niti pod jarem lirvatstva. Za svoje namene je dobil zvestega oprodo, Prepeluha, ki je prej pobijal vsakrsno hegemonijo in se poganjal za samo- odločbo poedinih narodnosti v lugo- Slovenska ljudska stranka zvesta svojemu programu. Vodja Hrvatov pravi, da je bil pri- siljen poseči v Slovenijo, da izpelje svoj republikanski program tudi mod Slovenci. SLS, tako pravi dalje Ra- dič, pa ni republikanska- Ko Radič to trdi, pozablja, da je to stranska s krščanskimi načeli. Kr- šcanske stranke pa se ne sinejo ukLc- pati v formule, ki so odvisne od' tre- nutncga političnega položaja. One morajo predvsem izpeljati svoja te- nicljna načela, ki jih dobiyajo iz kr- ščanstva; to so predvsem social.na pravičnost in vpoštevanje naravnih pravic vsakega posameznika. Če jim nudi možnost za izpeljavo svojih na- čel monarhična oblika, se bodo nje oklenile; če pa republikanska, bodo njo podpirale. Francija je republika, pa je prežeta vsa njena politika bolj s kapitalističnim, krščanskim; nače- lom nasprotujočim duhom. kot v marsikaki monarhiji. Za Slovensko Ijudsko stranko jc vprasanie republi- ke oz. monarhije, vprašanje ljudskih koristi, za Radiča pa je republikan- stvo cilj. Pravilno je vzkliknil vodi- telj Slovencev, Korošec. na nedelj- skem volivnem shodu v Ljubljani:»Mi smo bili vedno resni in dosledni poli- tiki; prvo nam je samostojnost Slo- venije v jugoslovanski državi; centra- lizein in hegemonizem, najsi bosta že v republikanski ali monarhični poso- di, pa pomenita smrt za našo slovon- sko individualnost.« Dejstvo pa je, da se SLS vsled ob- stoječili razmer nagiblje k republi- ka nstvu. Temeljna načela pa ostane- jo kljub temu ista! Kakšni izgledi so? Mogoče se bodo pri volitvah v par- lanient odcepili od Slovenske ljud'ske stranke tisti, ki so poprei volili z njo, čeprav niso bili njeni pri st a si. Izguba 2 ali 3 inandatov pa ne bo odloceva- la., katera stranka predstavlja lnišlje- nj,c slovenskih volivcev. "Slovence bo prej ko slej predstavljala Slovenska ljudska stranka, lirvatc Radičeva, Srbe pa zmerna radikal na stranka. Ko bodo vsi trije sestavili pravo jiiga- slovansko vlado, takrat se lw> rešilo tudi vprašanje: republika — nionar- hija. DNEVNE VESTI. Naročnihi! Leto 1924. gre h koncu in z njim tudi narocnina za »Goriško Stražo«. Zato Vas vabimo, da obnovite naroc- nino za leto 1925 cim prej, da ne bo prislo ob Novem Ictu vse naenkrat. Dnigače zastaja delo na posti in vsled tega pri upravi in naročniki reklami- rajo — zastonj. Poverienike in pri- jatelje Usta, zlasti pa naše vrle mla- denke prosimo, da nabirajo narocni- ke od hiše do hiše in nam potem skupno doposljejo naročnike in denar. Mi pa jim sküpno doposljemo »Go- riško Pratiko« zastonj, če plačajo na- ročnino 15 lir za leto 1925. naprej. »Goriška Straža« je Vas prijatelj v dobrih in težkih okoliščinah. Od- prile dobrcmu prijatelju vrata v vseh hišah. Naj ne bo slovenske hiše v na- si državi brez prijatelja, svetovalca, naj ne bo hise brez »Goriške Straže«. Promocija. Te dni je promoviral na vseučilišču v (iradcu naš rojak g. Sipko Vrtovec iz Velikih Zabelj za doktorja vsega zdravüstva. Castitamo! Načrti, načrti, načrti... Nazadnji seji izredne kraljeve ko- misije za upravo furlanske province, so sklenili, da bodo pristojneniu mini- strstvu predložili načrt za progo Aj- dovščina-Postojna. Koliko bo sc ta- kih »zadnjih« sej in predtogi predno fc> želpznica drdrala iz Ajdovščine proti Postojni? To naj bi tudi gospo- dje sklenili. Sram jih je! Iz Trsta prihajajo vesti. da je ne- ka italijanska družba kupila razva- line »Narodnega doma« v Trstu- Ze takoj po barbarskem Činu. so prina- šali veliki inozemski list] slike in ob- jave o požigu »Narodnega doma«; vjsiak tujec, ki so ga zanesila pota v Trst je postal pred žalostnimi znaki strankarskc, ne narodne zaslcplje- nosti. In glas o tern se je širil vedno dalje. Da bi sramotni pcčat ne bil ta- ko viden, so z deskami in tramovi skrili pogorišče. Fašistovski listi pi- šejo zdaj, ko so razvalitie kupili in se bo nad1 njimi divigala stanovanj- ska hiša, da bo zdaj vendar izginil žalostni spomin. Da, bo zginil s ti- still par kvadratnih mctrov na Ober- dankovem trgu, a ne iz tisoč in tisoč sre tistih, ki ste jih hoteli iwnizati! Kulturni boj v Jugosiaviji. Kakor srno že poročali. je novi prosvetni minister, framason I^ribi- čevič prepovedal dijakom državnih šol članstvo pri Marijinih kongrega,- cijah. Odlok je, razumljivo,- izzval posebno pri Slovencih in Hrvatih sil- no ogorčenje. Za preteccno nedeljo so sklicali zojxir tak odlok, ki ga-mo- re skovati le srednjeveska miselnost, velik protestni shod v Lju'bljani. Ta se pa ni vršil, ker je šolska oblast dala na znanje, da se ta odlok ne bo izvajal. Mi moremo vzklikniti le: »H vail a Bogu, ker jc našim za sedaj za sedaj prihranjena Ijuta borba, vsi- ljena jim od tujih, nenarodno mislc- čih clcmentov.« Za vojno se družijo. Belgrajski listi pišcjo, dai so skle- nile jugoslovanska, rumunska in ita- lijanska vlada konvencijo- Dvomimo, če se bo s kanoni mir teh držav dol- go vzdržal. Tržaške financarje so potegnili. Dolgo časa so opažali financarji v Trstu, da izginjajo iz nekega skladi- šča v prosti luki velike množine ka- ve. Straže so se pomnožile; vse ni nič ponuigab. Sedaj so šele odkrili podzcuieljski rov do skladisča, ki so si gü tiliotapci zgradili. V deželi je red in mir. Prcteklo nedeljo je blizu Napolja ustrelil v prepiru miličnik Urmenio nekega komnnista. Po storjenetn dejanju je zločinec pobegnil in ga do danes še niso našli. Za mesečnih 10.000 frankov je menjal prepričanje! Opozicioinalno časopisje pravi, da je bil sedanji ministrski predsednik Mussolini podkupljen od Francozov, da je ustanovil »II Popolo d'ltalia« in v njem hujskail za vstop Italije v svetovno vojno- Kakor znano je bil Mussolini prej urednik socialističnc- ga glavnega glasila »Avantija«. Razorožujejo se? Nn podlagi tlo^ovorov na washing- tonskj razorožitveni konferenci ' so ameriske Združene države uničile nckaj vojnili Iadij v vrcdnosti 152,404.000 dohnrjev. V istem času se pa vrše pregovori med Rusijo in Ameriko, glede priznanja Sovjctov. Amerika se brani jih priznuti. Stvar je taka le: nek ameriški petrolcjski konceru je imel velikanskc pctrolcj- ske vrelce na Kavkazu. Rusija> Ji'1 je nacionalizirala. In sedaj pritiska upravni svet tc dnižbe na auieriško diplomacijo, naj Rusija prej vrne tiste vrelce, potem jo Amerika pri- zna. Tako nastajajo neva.rnosti, 'n. koje bi določil stalni odbor, se- ^jivljen iz Ijudskih zastopnikov in yfokovnjukov. Ta odbor bi imel na- l()Ho določiti način in cenik za vstt de- ll (lelitve; stal mil bi ob st rani stro- 'iovnj(ikoni ter šeitil pravice Ijudstva. A. V. Citajte — Širite .Gorisko Stpozo1! GOSPODARSTVO. Za naše kletarje. Ako sodi puščajo, zamaši jiii z niaziloiii. ki ^u napni- viš iz 60 g prašičje masti. SS g be- lega voska in 40 j? navatlnc soli. To troje raztopi v kozici nad žerjavico in ko je vsc raztopljeno, dodaj tej i az- tüpiiini še 40 ^ presejaiicj^a pepela. Le z ^orkim niazilom zamaši pnšča- joča niesta, ki pa mora.jo biti kolikor niogoče si-ilia. Kako čuvanio slabo vino ? Sodi iia.j bodo vcdiio noliii. Na vsak hl viiia vzamemo 6 ¦/ k natri- jeve^a metabisulfita, j(a dcneino v inajhno vrecico in obcsimo na veiio- Paziti moramo na največjo čistost v klüti. Pölze preienenio iz klcti s trosen.iem žive- kra apna. Duh po plesnobi se vinu odpravi, ako se dene v sod na vsak lil % kjj: bukove- jia ali hrastove^a oylja in pusti v so- dn skozi (>--8 tednov. iuikar se vino prctoči. Razumen kletar ninia v svo- jem vinn nikdar dnlia po plesnobi, ker sod po nporabi zažvepla, zabije in hrani na sirliem. a ne vetrnem pro- storu. Vino in solnce. Ne niislimo tu na učiuek solnčne tojilote na vino, ki je vsakeniu vino- ^radniku poznan; misliino na^ vpliv solnčnili žarkov. Solnčniin žarkoin je seveda p-od- vrženo le vino v steklenieali in tako vino dobi v par dnch okus po starem vinu in neki poscbno prijeten okus (buket). Belo vino dobi runienkasto barvo. Solnčni žarki po:'( slona, ki ga caste k)i i:njvis.ie bitje. Glavno mesto Baugliok je prav; ču- dež raznih kujx)l in tjmpljev; ker je sezidano na vodi je podobrio Bcnet- kam. Tja, kdor hoče obogateti, ne v Ameriko; toda naj pazi, da mu Ma- lajci in Indijci ne spustijo prevec krvi. „Katoliški Misijoni". Ali |X)znaš že ta list? Ne? Sramot- no je to, kajti ta list je edino splosno in najbolj razširjeno misijonsko gla- silo na Slovenskem. Izhaja v 15-(KXJ izvodih, zaslužilo bi pa 100.000 na- ročnikov. Ta krasni list prinaša p<>- učne članke o vseli misijonskib zade- vab. Jma zveze z vsemi slovenskimi misijonarji in objavlja nji'bova izvirna poročila iz misijonskih dežel. Porcjca o vsein katoliškem misijonskem gi- banju dorna in v misijonskih dezelab. Prinasa lepe resnične dogodke iz mi- sijonskih dežel, v katerih opisuje \m- žrtvovalno delo katoliških misijonar- jcv in izpodbudno življenje iiovo- spreobrnjencev. Vsaka številka ima nainianj 4 5 slik. Ta list ima zveze s 160 katoliškiini misijonskimi caso- pisi. Stane 4 lire in se naroča pri u- pravi »Katüliskili inisijonov«, Ljub- ljana, Tabor 13. Zlasti oni, ki so pozabili. da se ima- mo krsčanstvu zahvaliti za vso kul- ttiro naj bi se naročili na »Katoliške misijone«. Pogled na obupno stanje milijard p<>ganov in na ustvarja.joče in prerajajoče dtilovanje notranje si- le krščanske misli bi jim rnorda ven- dar odprl spoznanje, da ima rrioder- no človeštvo velike dolgove napram naši sv. veri, ki jih pa, žal, poplaeuie le s preobjestno nehvaieznostjo- Toplo priporočamo tudi 1. zvezek Misijonske knjižice: »Prvj slovenski misijonski tečaj v Ljubljani 1924« Na- roča se istotako v Ljubljani, Tabor 13 pri upravi »Katoliških misijonov«. Po tej knjižici naj bi segli predvsem izobraženci, ki se se niso ovedli so- cialnih in verskih dolžnosti, ki jih imaino do poganskih rodov. Komur je inisijonska misel deseta briga, naj ne govori o kršcanski Ijubezni do bližnjega, da se ne osmeši. Dr. M. II. Gerovščkov gospod ^vijenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenČiČ) (Dalje.) 1>r<)ti koncu šolskega leta je zlasti ]. ilvgustu pritisnila huda suša. Zem- 5 Po poljili jc zijala v širokih raz- -st 4l1 '" vsc ]C bil(> OŽKJino* V m€~ ^jU samcm je zmanjkalo vode. Vro- '!^ Je bila neznosna. I J(> vseh cerkva.li so se obdržava- ^iolitve za dež in prirejali so pro- q.5!1^. Učcnci vseli sol so se učili te- n'lJ iHJti Staničcvo: Pcsem za desli ^li, pošli iiain, oh pošli nain !$og Ijubi hladni dež! ^inesi revnini grešnikaiii, ^tij naše reve vcš! ^i cut'mo tvojo šibo. Siiš' nam poljc konča! [^i, pošli nam, oh pošli nain '*<>g Ijubi bladni dež! ^^uionik jo je prestavil v nemšči- ii^ ^a Je bila vsem dostopna in jas- Drj ^^> so v drugi polovici avgusta Hij'x>(Jili v skrajni sili največjo procc- • S(> se zbrali učenci vseh šol ze ob 4. zjutraj v svojih razredih. odkoder so sli v parih s profcsorji in učitelji v stoluo cerkev, odkoder se jc raz- zvila procesi.ia na mcstno pokopali- šče. V cerkvi so »dvignrli svetnike«, v srebrnih doprsnih kipili shranjene relikvije oglcjskili svetnikov. in jih nesli v sprevodu. Dolgo, dalgo se je vila procesija nestetih Ijudi, glasno moleč tu in tarn, mladina je pa pela prisrčno prošnjo Staničeve pcsmi: Ach, sende Oott, ach sende Gott Den Regen bald herab! Verschone Sündern in der Noth, Die Krde wird zum Grab! etc... Kanonik je ginjen poslušal svojo pesem iz mladili grl in ko jc po pro- cesiji Bog res posla 1 dež in-okre|)čal in prenovil zeinljo, ni pozabil mladili peveev. Nekega populdne je ixwabil vse pcvce na dvorišče v Gironcolije- vo liiso, kjer je stanoval. in spet so mu moraii zapeti ono pesem in še druge, potem pa jih je pogostil z do- brim. črnim vinom in kruhom.... Kmalu po procesiji se je bližalo šolsko leto h koncu. Ne samo šolci, tudi mešca.ni so ga radovedno čakali brez razlike stanov in izobrazbe. Za- nimala jih je najsijajnejsa slavnost v šolskem letu — razdeljevanje pre- mijcv — daril in nič maui niso bili radovedni na periolie, v katerih so bili po razredih in uspehu označeni z vsemi redovi od «emineneije«, »ac- cidens ad eminentiam« in 1, 2, 3 (od- lično, jx)livalno, zadostno. nezadost- no, slabo) vsi Studiosi. Olxlarovani so bili po trijc najboljši v vsakem razredu in so bili tiskani na častnem niestu posebno izrazito. Periobe so bile popolnoma latinske, a vendar jih je vse razuinelo!... Dne 7. septembra je bila slovesna zahvalna maša. Daroval jo je viksi ogleda šol kanonik Stanič. Po maši se je zbral profesorski zbor z ravnatcljem, okrajnim glavar- jein in prefektom ter giiunazijsko mladino v veliki in lepi Stabilejevi dvorani na Travniku in sprejemal povabljene gostc: Knezonadškofa, vikšega ogledo šol Staniča, kanonike in še druge odličnike iz meščanstva, ki so jih vodili na prvi mesta v ospre- dju v bližino zeleno pogrnjene mize. Drugo občinstvo je stalo v ozadju za študenti. Profesorji so delili tried povabljen- ce perioho »iuvcntns c. r. Gvmnasii accademici goritiensis - et moribus et literis censa - exeunte anon scho- lastico 1839.« In se so razdelili drugo knjižico, na kateri so brali: »Oratio (de modo quo adolescentes stud'iis) vacare o- portet (in solennem Praemiorurn di- stributionem in c. r.) Gymnasio Aca- demico' Goritiensi (exeunte anno scholastico MDCCÜXXX1X (haben- da) Klucubrata) a) Matthaeo Zigalle (discipulo) secundae humanitatis classis) Goritiae Typis Paternollia- nis.« Ko so vse razdelili, je stopil pre- fekt Venceslav Jožef Klinzel za ze- leno mizo in pozdravil navzoče od- ličnike, na kar je pomignil Mateju Cigaletu, ki je riekoliko bled pristopil, se poklonil in zaCel govoriti svoj la- tinski sermon - go vor. Uvodoma se je spomnil vladarja, ki skrbi za vzgojo mladine in se je poklonil njegovi sliki, ki je bila na prednji strani stene okrašena, nato se je zahvalil profesorjem in vsem, ki se trudijo in skrbe za uCečo mla- dino. In je potem prešel k stvari, kako in zakaj se morajo učenci učiti. Res- no, vstrajno. Z razumom imajoč pred (x:mi koristi, ki jim jih nudi sola. (Dalje pride.) Stran 4. •'ÜORISKASTKA2A. Ponudba. Prva mlekarska zadruga v V o 1 č a h, ¦ rodaja svoje odlikovano centrifugi- .1110 maslo t. j. čajno maslo tiajbolj- -e vrste, katerega izdeluje od 25 do M) kg na dan skozi celo leto Poniulbe za leto 1925. sprejeina do JO. decembra t. 1. Naslov: Prva mlekarska zadrusu Voice — Volzann OULJUk Pohištvo Basin Anton, Gorica, Piazza S. Antonio 9 (Stari trg) v'clika izbera vsakovrstnih mizarskih ,/delkov, popolne spalne sobc. kakor iudi posarnezni kosi: otnare, postelje, predalčniki. mize itd. po konkuren- čnih cenuh. — Priporoča se slav. : : občinstvu : : Kavarna Principe Umberto in sladščičarna lastniU; O' ATRI MARIJ Corso Verdi 1. (Hiša Marzin v Oorici) Klegantno shajališče, dvorana z bi ; ( < n: Najboljša kava espres, napolitanske slad- ' Čice, izvrstno pecivo, najboljša čokolada. likerji prvovrstnih tvrdk. Delikatese domačih in tujih kolonij. Fotograf Anton Jerkič "T CORSU VERDI 36 (prej Yia Giardino). — TRGOVINA Z JESTVINAMI z dobro vpeljano gostilno zraven po- btak v Alariboru je na prodaj. Podje- tje izvrstno, dohodck zagotovljen. Naslov pove uprava lista. LUDVLK ZOTTER, brivcc na Travniku St. 17, priporoča sl- občin- stvu v rnestu in na dezeli svojo hi- ^ijenično brivnico. Ne pozabite na staro do- niaco tvrdko, ki prodaja za casasejtnapo znižanih cenah! JAKOB ŠULIGOJ urar, zlatar in optikar Gorica Gosposka ul. štev. 19. Modna hiša Gorica, Corso Witt. Em. St. 9 razprodaja svojo veliko množino ženskih klobulcov po najnižji ceni. Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI ^-^ Gorica, Piazza Duonio St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev \i svetovno znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoies znamke orig. „K0LUMB1A", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. BrezplaCen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). Sirite „Goriško Stražo"! Teod. Hribar (nasio « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Poso>) Vßliha zQloga češhega plstnu iz znane touarne Rcgenctiart I Haymsnn, usako- vrstno blago za porofience hahor tudi velika izbira moshepa in 2enshega sukne. Blayo solidno! Cene zinerneS Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajccv, mačk, veveric, ja/.beccv i.t. d. i.t. d. Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjacino. Delavnica za strojenje in barvanje. Nihee nima ])iavicc kupovati zame. - — ^s Walter Hindspach - Eoricü Via Carducci štev. B. Pozop na izpremenjeni naslov! 0 c A 0 u ¦Ö (8 2 Akoželite nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni obrnite se edino na domačo tvrdko Andrej Mavrič Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3 Tam dobite blago po sledečih cenah: Družinsko platno 150 cm. . od L. 8.— naprej Madonna 150 cm..... „ „ 8.•¦¦- „ Madonna 80 cm......' „ „ 3.50 Madapolan Reclam 80 cm. . „ „ 3.— „ „ Sposalizio 80 cm. „ „ 4.50 Kuhinjske brisače..... „ „ 1.90 „ Prtiči......... „ „ '2.50 „ Brisače........ „ „ 3.-- „ Odeje volnene...... „ „ 34.— „ finejše vrste . „ „ 65.-- "......... » » ^0. „ Posteljna pregrinjala bela in barvana....... „ „ 25.— „ Gradl za postelje..... „ „ 3.20 Zephir za srajce..... „ „ ".3.-- Perkali rožasti..........3.20 - „ Krminsko za srajca . . . . od L. 3.50 naprej Saten črn in barvan .... „ „ 3.50 „ Naglavne rute...... „ „ 2.50 „ Panama *za srajce boljše vrste „ „ 4.80 „ Popelin za ženske obleke . . „ „ 14.50 ,, Volno fina Gaberden ... „ „ 23,- „ Moške hlače...... „ „ 14. „ srajce...... „ „ 15. spodnje hlače ... „ „ 9. Zenske srajce...... „ „ 8. Zamet moški...... „ „ 9. ¦ „ Hlačevina....... „ „ 4. Moške obleke...... „ „ 60. „ Obleke otroške..... „ „ 30. Izgotovljene strain ace ... „ „ 50. „ Velika izbera moškega sukna. „ „ 10. „ Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. MM hrojacnicfl, hotera sprejine vsoha nsrocilo fbp go izvrši tocnii in po zmernih cenah. ^^----1^=^^^".^--==; Za vsako naročilo se jamči. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREI MAVRIČ - trTOVeC 2 si) a (0 cr 0 1-4 ^OORIŠKA STRATA« Stran 5. Kje je večna pomlad? Quito, ^rlavno m-2s"o rcpublikc K- 'todor v Juziii Auierki je cdino ine¦ s[° na, svetu, ki leži ravno na zemtlj- ^em ravniku ali I^Avatorju. Zato vz- tok tam solncc skozi celo leto ob 6. 5r' in ob 6. tudi zahaja. Mesto, ki je "?50 in (kot naš Triglav) nad mo- r'eni, iina večno pomlad. Trgovska vzajemnost. Priliodnji niesec bo vceja skupiiia ^'iaiiski'li trgovcev obiskala važncj- j? trgovska središča v Jugoslaviji. wmJadi bodo pa Jugoslovani obisk j^ili v Italiji. Kdo bo imel korist od le'i obiskov? ^azvoj pomorstva v Jugosiaviji. Kljub svoji lepo razviti dalmatinski j^li si ni Jugoslavia1, še doslej znala Jfenieljiti svojega gospostva na Ja- r{Jnu. Kriva je bilo temu delonia ne- '?°sol)nost, deloma tudi centrailistiq- J1 sjstc.m -l^oslcj so se naliajala, jugo- S1°vanska pomorska oblasta v Bel- jradu- Sedaj so skLenili. kar je edino '^stiio, da sc prenese v Split. O- .^nografski istitut (zavod za preis- °vaijjc niorja), ki se namerava ustar °viti v Splitu, je še vedno le v na- r^u- Kljub lnnogim nasvetoin, poseb- I od strani ljubljanskega universi- r1]a profesorja Gavazzija, da je ta- J1 UvStanova prepotrebna za pomor- . v°, šele odstnpivši minister Kulovec ^nal to potrebo in določil za to J^bno svto. Dal Bog, da bi Jugo- ^vüni kaj kmalu uviddi. kako pre- pjebrio je, da si s pomorsko močjo /s'gurajo lepši razvitek mlade dr- Mestne novice. Fozor siosonski sforšiI ^estna šolska uprava v Gorici dolpeila, da se bo poučevala lj,Qvenščina v dodatnih urah in ICer po štiri ure »a teden v soli uHci della Cappella za dečke ^,y soli v ulici Mameli, za de- j| Ice in to za dečke in" deklice l^enske narodnosti vseh ljudskih Ij ,v Gorici. Vsled tega se poziv- i*i° vsi stariši, da prijavijo n e- ,j|pdoma, ako tega §e niso sto- fcl> svoje šolo obvezne otroke k l1^11 pouku, naj obiskujejo sicer terokoli ljudsko šolo v Gorici. Pvvsko in glusbeno drnštvo v Gorici je 0 due 3. oktobra t. 1. svoj rcdni občni ijr [ Pri obilni vdele/.bi člatiov in prijatcljev , stv'i. Iz poročila tajništva posncmarno, ^ic v/,držcvalo dru.štvo v lctti 1923-24 glas- ;,°_ Solo za gosli in glasovir, v katero jc ^Uo -12 učcnccv. Prircdilo jc tekom lcta Stevilo konccrtov: v oktohru 1923 dva 1||t J^()vsčini. januarja 1924 dva v Oorici, 19. ;,, ca Vodopivčcv vcčcr in 25. jnnija koncc- sl( \ Concert. V počitniških mesccih je na- l'| zl)or v Dornbergu in RilicmberRii z !i()'iln)i prircditvami, 28. septcmbra pa je Ki a' J)r' VLSeMC' ^falnt'^a in pevskega y,. va v Šlandrc/.u. Društvo stopa v pctin- ,'Js^io lcto svojcKa obstoja, kar hoče pro- I'm z vrsto koncertov, tndi s pomočjo ju- L Ov;niskili umctnikov. Blagajnik pnroča ik ;e društvn zadosti dobro prcinasalo fi- (m "e tcžkočc lanskcsa lcta. Za to sc mora 1^ «ilitj svojim zvestim članom pcvccm in M. Utn in onim članom, ki so redno plačc- K p'^narino, tcr podpornikom, osobito de- \ ^ zavodom, ki so podprli društvo z de- %^'] ^r'sP^vki. Na podlajfi doscdanjih tjj SenJ upa društvo, da bo uspch •— matc- dc l!'" 'Tioralni -- tudi v bodočcm lctii ujjo- tij ' ^dobri] se je tudi proračun za priliod- \ Lt() i» vzelo na znanjc poročilo liiSncKa ^L..°^arja. Pri volitvali so bili izvoljcni z ^'koiii: predscdnik dr. Karol PodRornik, '0Univki: SK- Bratuž Rudolf, dr. Birsa Ka- J(,j Cržcn Ljudinila, Knapič Ivan, Levpušček iii,,' "l'd.. Lukežič Ludovik. Vidmar Franc: lirt !|st»ika: Delpin Josip in Strukclj Josip; \v Otl"ika računov: Kačič Ivan in Kozman 'l'iu St> ^ru^tvu čcstitajo k njcRovcmu jubl- \\ ?'astopniki Zvcze prosvetnih drustcv, t)^ Cll1ičncna fcrijaliifjja društva Adrija in . latiCncca krožka v Oorici. 'i u • Miklavi v Gorici. Ncdolžno vescljc ^jv.^Pno pričakovanjc vlada v našili ^1- Povsod iskieic oči in ncbroj vprasanj: Kdaj bo prišc! sv. Miklavž, kam pride in kaj mi princse? Da bodo naši sta- riši vcdcli odRovoriti radovednim otrokom, jiin javljamo naslcdnjc: Sv. Miklavž bo prišcl due 5. deccmbra ob pol 9.1) zvečer v jjledaliSče Verdi» Passa^gio Kdling št. 4. Tarn vprizori na§a »Mladikü* prekrasho zimsko idilo: »Iiratvc in scstrica«, pri ka- tcri nastopijo otroci in odrasli, zbor vil in palčkov, angeli in Miklavž. Igra .ie sijajna, polna očaiujočih slik in prelcpih naukov. Sodelujc orkester, solopcvci s spreml'cva- njcin klavirja in skupina vil z rajanjem. Vabinio vsc dru/.ine in prijaU-lje otrok, naj polnoštevilno posetijo to prireditev in pri- pi'ljcjo svoje malčke s scboj, da se uživc v poczijo ncdolžnili otroških sanj. Cene scde- žem so naslednjc: scdcž I. vrste L 8, II. vr- ste L ö, III. vrste L 4, sedc/.i na galeriji L 4, stojišča L 2. Otrokom od 3—6. leta je v spremstvu dovoljen brezplačen vstop. Kain naj se pošljcjo darovi in kje se dobe v pred- prodaji vstopnice, povemo prihot'ni;č. Igra se bo ponoviia v nedeljo dne 7. dec. ob 4.1i pop., na kar opozarjamo zlasti oko- liSka društva. * Gospod. ki je pomotoma zamenjal v knjiKaini K. T. D. ovoj s čevlji, naj «a bla- Kovoli vrniti. * »Dratnatično društvo« v iiorici vpnzori v soboto dne 29. t. m, ob 21. Tučičevo dra- mo v trcli dejanjih »Oolgota-i. Ta igra jc doscgla do sedaj sc na vseli gledališčih vc- likanske uspche in iipamo, da tudi v Gorici uspch nc izostane. Za to igro so dcloma tu- di novc kulisc naslikane. Igro rcžira gosp. Ciril Bratuž, ki igra ob eneni tudi glavno vlogo. *Zaji'ja bolvzi'iu Med zajci na Krasu sc vedno bolj iširi neka bulczcn, na kateri jc žc več divjačine poginilo. Ni izključcno, da sc lit bi taki zajci prodajali v mestu. Najsi- gurneje, da kdo ne kupi na bolczni poginule zverjadi, je, čc se kupi Ie ustrcljeno /Jval. * Sploš. slow žen. društvo v Gorici je otvorilo dancs svojo že naznanjcno razsta- vo ženskih ročnih del v pritličju »Trg. d.«, vliod čez dvoriščc. Razstava bo odprta do' m.delje od 10.—12h in od2.—5h. Vstop jc prost, a iivalcžno sc sprejme vsak, še naj- manjSi dar, ki se ga porabi v prid božični- ce. Za žrebanje so natn šc poslali; Oospa Plcsničarjcva 1 punčko, ) prtičck; g. Rcja 1 košck za kruli; g. Justina Podgornikova 1 prt, 6 prtičev, 3 robčke; g. Lukcžič 1 6r- niluik, 1 denevnik, 2 prtiča; g. Pavšii 1 b'a- zino; g. Mannolja torbico za servijete; g. Škctova 2 sličici, torl>ico za ščcti, 1 prtič; g. Zalka Mcdvcšček 1 čipkan ovrat'nik; g. Makuc 1 blazinico; g. Levpušček 1 volncno oblekico; g. Cukova 1 blazino. * Boletni vcčcr. Očna. Wissiakova prirc- di v družbi z g. Vlčkom v Qorici v Trgov- skem domu dne r>. dec. zvcčer in dne 7. dec. popokinc plcsni koncert Na vsporcdu so fjounod, Debussy, Dclibcs, Oricg, Chopin, Dvorak itd. — (jčna Wissiakova jc izšla iz znanicnite Dalcrozovc sole v Draždanih in velja dancs za najodličncjšo slovensko kon- ccrtno plcsalko. Vspored objavimo. V pon- | deljek na scmenj sv. Andreja se vprizori Molicrova veseloigra v treh dejanjih: »Na- mišljcni bolnik«! Kdor se hočc dan »fejst« nasmejati naj pride v Trgovskj dom ob 15. uri. Prosvetna zveza. Okrožni predsedniki naj se v ne- deljo dne 30. nov. ob 2h popoldne go- tovo udeleže zvezine^a sveta. Naš čolnič izide začetkom decern- bra. Dopise je treba. poslati vsaj do 30. novembra- Po vseh društvih in vaseh naj se določijo stalni agitatorji in agitatorice za širjenje »Čolniča« v bodočem Jetu. Opozarjamo ponovno na organiza- torično - telovadni tečaj, ki se bo vr- šil dne 26., 27. in 28. dccembra> v Oo- rici. Pojasnila v Čolniču! Cene na izvoznem trgu v Gorici dne 26. XI. 1924. Drva. trde m:i L 60.—. drva inehke in' L 40.—, maslo kg. L 14.—, jajca komad 90 v, inleko liter 1.20 I, jabol- ka kv. od 60 v do 100— 1. hruske zimske (vahtence) kv. 80 1. orehi kv. 280.— 1, krompir kv. 60.— 1. repa sladka kv. 12.— 1, fizol kv. 250,— 1, seno kv« 18.— 1, slama kv. 16.'— 1, o^lje kv. 40.— 1. Darovi. :|t Godbenvmu krožku v Uorici daruje Lit. KiO.— ga. Marica Kačič. Hvala! Za Slovensko sirotišče: P. n. Anton Mi- kuž, Sv. Lucija, 25 L rnesto evetja na grob dr. Pavličck-a, umrlcga .ia Jcscnicah. Pri poroki g. Franca Frančeškina z g. Kristino Scbclja od Šebeljev nabrali svatjc 9 L 20 st. Na mnoga lcta! V sari Sv. Križ na Vi- pavskem so nabrali 8 kvint. krompirja, 5 kvhit. rcpe, 4 kvint. koruze, 1 kvint. fižola, pol kvijit. zclja in pol 111. vinu. Izrekamo prav srčno zahvalo preč g. župnikti I, Rcj- cu in vscmu ljudstvu svetokrj/.k.: fare Boc poplačaj vsem! Za Alojzijevišč: VIC. g. dr. I. M Kržišnik, dekan v Trnovcni pri IIirs-;i Bistrici, nubral L si učila slovensko.« Toda čujte in strmite! Cez par tednov niso več bili naši malčki tako veseli. ko so prišli domov in pravili: »Gospodično so poslali v Kaprivo k Furlanomi in zdaj imamo učiteljico, ki ne zna pove- dati nič po slovensko kakor prejsnja gospodična.« Ubogi učitcljski stan! Slovenka, ki ima skušnjo za itu.li- janščino, mora v Furlanijo in učite- ljica, ki ne zna pomožnega jezika pa pride sem. AH je to morda sad Peter- nellijevega oprode, gospoda Pelle- grini ja, ki nam je polcg drugega za- gotavljal na shodu zadtije dni marca, da bomo dobili več slovenskih sol, kakor smo jih imeli v tisti barbarski državi? Zdaj vidimo, mi stariši, da hočejo iz naših otrok vzgojiti anal- fabete- Tudi tisti zaslepljenci, ki so si pustili sipati pesek v oči in so od'da- li pri nas »snoparske glasove«, izpre- gledujejo. Ljudstvo se ne da več slc- pariti. »Oori.ška Straža« jih zc do- bro poduči! Valuta. Dne 25. novembra si dobil : za 100 franc, frankov 121.25 do 121.75 Lir za 100 belg. frankov 111.— do 113,— Lir za 100 švic. frankov 444.— do 447~- Lir za 100 češ.-slov. krön 69.W do «9.90 Lir za 100 dinarjev 33.35 do 33.70 Lir za 1 sterling 106.(50 do 106.80 Lir za 1 dolar 23.— do 23.10 Lir za 1 zlato marko 444.— do 447.— Lir za 100 avst. kron 0.0320 do 0.0330 Lir Beneške obligacije. Dne 25. novembra: Srednji kiirs L. 82.28, v Trstu 81.97; v Milanu 82.25, v Rimu 82.20 L. Za božič in novo leto dobite veliko lzbero razgled- H nic okraskoy za b o ž i č n o St drevo, svečic, tintnikov, al- ffl bumov in raznih druqiii prcd- ffi metoy za božična darila pri 0 znani domači tvrdki - - - - fg Knjiqarni K. T. D. (Katolftki m knjiqarni) v G o r i c i, Via Š Carducci 2, Založili smo nov S molityenik (škofa Dobrile) ¦ v raznih fincjših vezavah pri- ffi merne kot dariio za božič in Si novo leto. ===== JO2EF MAREQA, urar Via Ra- batta 7 sprcjema vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. V zalogi ima vsakovrstne ure iz najboljših to- varn, za katere jamči 2 leti. Vozni r^d avtomobilov od 1. novembra t. 1. 10.— 16.50 17.45 18.05 19.— 16.— 16.30 17 — 17.20 17.30 TRST—POSTOJNA. odh. Trst 10.— Sežana 9.10 Senožeoe 8.15 Razdrto 7.55 Postojna odli. 7.— TRST—KOMEN. odh. Trst Prosck Nabrežiiui Gorjansko Koirnen oidh. 9-15 S.45 8.15 7.55 7.45 TRST - IL. B1STRICA - REKA. 17.— 17.40 18.30 19.05 19.45 20 — 21.— odh. Trst Bazovica Sv. Kancijan Ribnica Bistrica-Trnovo .1 el šane Reka odh. 9.- 8.20 7.50 -7____. 6.20 6,— SV. LUCI.JA. KOBARID odh. 4.15 15.45 Kobarid 11.25 4.30 16.— Idersko 11.10 4.45 16.15 Kamno 11.— 4.50 16.20 Sclišče 10.55 5.— 16.30 Voice 10.45 5.05 16-45 Tolniin 10.30 5.25 17.05 Sv. Lucija 10.— 5.35 17.15 Sv. Lucija 9.50 ' odh. Op- Iz Tolmina vozi posebna kori- jera ob 11.30 na postajo Sv. Lucija. Vrača se od Sv. Luci.ic ob 14.3S. Pri Sv. Luciji zvcza z vkiki. V Kobaridu zveza s korijero proti Bovcu. 22.25 22.20 22- 21.55 21.40 21.30 21.— 20.58 IDRIJA—SV. LUCIJA. odh. 4.— 15— 4.10 15.10 4-15 15.25 15.30 15.50 16.— 16-10 16.30 16.40 17.— 17.15 17.30 4.25 4.40 4.50 5.— 5.10 5.20 5.25 5.30 5.40 Idrija Sp. Idrija Luznik Otalež Želin Reka Stopnik Tribusa Slap Idrija Sv. L. post. Sv- Lucija 11.45 11.30 11.20 11.15 11.— 10.50 10.40 10.30 10.25 10.10 10.— 9.20 odh. 2?.40 22.30 22.20 2210 22__ 2L50 21.40 21.25 21.10 21— 20.50 20.30 Op. Zveza z vlaki. TRST—VIPAVA-AJDOVŠCI- NA—IDRIJA. 15.— odh. Trst 8 30 15.45 Sežana 8.05 16.15 Dutovlje 7 45 16.30 Kopriva 7.35 17.30 Vipava 6.45 18.— Ajdovščina 6.15 19.30 Cmivrh 5.20 20.20 Idrija odh. 4.— Op. V Ajdovščini zveza z avtoko- rijero Oorica—Postojna. QORICA—KRMIN--CEDAD. odh. 12.15 14.20 Oorica 12.55 15— Krmin —.— 16,— Cedad V nedeljah ne vozijo. 10.— 14.10 9.20 13.35 8.20 — .— odh. OORICA - BILJE - MIREN. Iz Gorice prcko Vrtojbe v Bilje in Miren: 12.30, 17.— odh. Oorica Miren odh. 7.50 14.25 Ob nodeljah korijere ne vozijo- Vo- zi samo Korijera na pokopališče na Mirenski cesti ob 15.— uri od kavar- ne »Teatro«. (iORlCA—AJI )OVSCINA~ PO- STOJNA. odh. 6.20 6.35 6.40 6.50 7.05 7.10 7.20 7.25 7.30 7.55 8.— 8.16 8.30 9.10 9.20 9-35 9.45 V odh 16.30 16.45 16.50 17.00 17.15 17-20 17.30 17.35 17.40 18.— 18.10 18.20 Oorica 9,- Aiševica S.č Ozeljan 8.2 Šempas 8.1 Černiče 81 Selo 7.č. Kainnje 7.4 Dobravlje 7.4 Sv. Križ 7-3 Ajdovsčina 7.2 Lojr 7.1 Vipava 7.- Št. Vid Razdrto liruscvlje Hrastje Postojna odh. nedeljah ne vozi. Zvezc: stojni z vlaki proti Trstu in LjubUa' ni, v Ajdovščini in Vipavi s korijcs0 Trst—Idrija. OORICA - ČEPOVAN. + * odh. 7.-- 14.— 7.15 14.15 7.49 7.45 8.— 8-30 •4- 14.40 14.45 15.— 15.30 Oorica Soil k an Prcval % Orgar Fovski Kal Čepovan doli. 8.30 20.- 8.15 19- 7.50 \9f 7.45 I?-*5 7.30 \K 7 _. 18.30 * V nedeljah ne vozi. C3ORICA - OSLAVJE - DOBROV0' 13.— 13.15 13.25 13.35 13.45 14.— 14.05 14.10 14-20 14.30 odh. don. Gorica Pcvma Oslavje Steverjan Hum Kojsko Vrhovlje Smart no Biljana Dobrovo 7.50 7.40 iß 7,20 7'J5 odh. 7.-" V nedeljah ne vozi. + * odh. 3.— 14.30 3.19 14.49 3.24 3-48 4.— 4- BOVEC - KOBARia A- doli. Bovec 12.30 2K |a,a. 12.11^ 14.54 Srpenica 15.12 Trnovo Kobarid 11.30 p ' Vozi ob četrtkih in nc-dclje'1- Vozi o'b sredah in sobotah- 15.30 GORICA - KOMEN. Iz Qorice preko Mirna in Opa gasela in nazaj voxi korijera: 15.— odh. Oorica Komen odh 9.- TH' QORICA - TURJAK. Iz Oorice po Dolu do Tržiča v rjak: 13.30 od'h. Gorica q Turjak odh. h GORICA - BILJE. Iz Oorice preko Mirna v Bil'e- 7-10 odh. Oorica .75O Bilje odh. OORICA - ŠTANDRE2 - SOV0'}' NJE - TR2IC. K V kratkem bo vpdjana zvcza ^ Oorico do Tržiča preko Staflj^ ^r. Sovodnji, Rubij, Ouibriji, Dola d° žiča- Urnik bomo objavili. Naznanilo. 7* Podpisani naznanjam slavnemu obcinstwu, d3 C 9a sem na novo otvoril bogato manufakturno trgovin^ { 9, v Gorici, Piazza Corno (v hisi K. DRAŠČEKA-) C Pi Pripopočam se za obilen obisk v ft Stanislav Vend r a mi"1*\