292. številka.
Ljubljana, četrtek 23. decembra.
V11L leto, 1875.
SLOVENSKI__
**^t*t f"™"** P<»n«<iel)*e in dneve po praznikih, ter velja p« peotl projeniao   za avatro-ogerska detel« ta oelo leto 16 gold., na poi lota 8 goid.
aa cotrt 4 goid. — Za LJabljaae brea pošiljanja ua dom «a eeio leto 13 »old.. aa dotrt ieta 3 gold. 30 kr.. aa on meaea I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ee radtina 10 krajo, aa meeeo, 30 kr. aa detrt leta. — Za taja dizale toliko veo, kolikor poštnina Iznaša. — Za goepode uultel|e na ljudskih šolah in za dijake velja ibiIbbu oena In eioer- Za Ljubljano ca dem leta 2 gold. 50 kr., pa pesti preieman aa ootrt leta 3 gld. - Za eznanlla se pladnje od detiriatopne ^ petit-vrete 0 kr., de ee oananilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. še ee tri- ali veekrat tiska.
Dopisi naj so izvolo frankiratf. — Rokopisi ee ne vradajo. — Uredništvo je v LJubljani v Frane Kolinauovej hiši it. 25—26 polog glodlšča v „aveadl". Op ra vnistv o, na katero naj ee blagovolilo poinjati naročnine, reklamacije, nr.?>.»nila, t., j. administrativ ae redi, )e v „NArodm ttsearot" v Kolraanovoj hiši
V   IJulelJuiai 22. decembra.
Mariborski „Slovenski Gospodar- go-Tori v Članka od 16. decembra o prikaznih bndgetne debate in mej drugim povč tudi, da je „ d r. Vodnjak morebiti v najboljšem govorn, kojega je kedaj imel, pobijal centralizem in nstavadko gospodarslFo," ter dalje, da je „dr. Vodnjak tožil o neusmiljenem terjanji da Tko v in vlado grajal, da njeni pravd-niki in okrajni glavarji slovenske liate „samovoljno" tasegajo aLi korjfisoirajo." To ho „Gospodarjeve" besede. Sicer naSim bralcem, ki so celi govor omenjenega slovenskega poslanca Čitali, nič novega, ali de to citiramo kot znak, da „Gospodar" je vsaj toliko politično pošten, da je stvar omenil, in ne smeduo — ignoriral, kakor neki drugi. AH kakor to t zadovoljstvom zaznamujemo, tako moramo odločno popraviti krivico in napako, katero rečeni Štajersko-slovenski konservativni tednik svojim bralcem navezuje, namreč ko pravi o «ir. Vosu jak u besede: „ki je pred par leti v ustavaiki tabor zašel, ga je zapustilu . . . itd.
To je neresnica! Dr. Vodnjaku ni) treba nikoli ustavaikega taborja zapuščati, ker nij nikdar v njem bil, kakor nobeden ne od nase stranke. Kaj je ustavadk tabor? Mi vsi slovenski novinarji smo razumevali pod tem imenovanjem one pristade sedanje ustave, ki so za to njeni privrženiki, da bi slovanski element zatirali, narodu nadomu nespro-' ali. Kedaj nij bil dr. Vodnjak ali kdo iz-mej nade stranke aa slovansko idejo, kedaj protinaroden? Narobe, v tem glavnem programu smo mi ponosni, da smo bili bas % dr. Vodujakoin vselej mej najodloonejfiimi. Torej ustavah Ivo očitati nam, je vedoma iz rečena neresnica, in „Slovenski Gospodar,"
ki veuclar zadnji čas sicer odločuo svojo ., k' nsci vati vini" zastavo nosi, ali sicer z nami ue poleiuizuje nepošteno, kakor nekdaj pred prejšnjim nrednikom, leliko bi tudi tu p od te no roko ua srce dejal in zbrisal tako neiskrena očitanja, vedoč, da uijso resnična.
In če stvar prav iz češkega motoričnega federalizma jemljemo, iu pod imeuom „usta-vaAku vho vzamemo, kar po ustavi politiku je, potem ho pa nadi „louservativui" poslauci, ki so bili in ki so v državnem zboru, zboru-jočem ua podlogi ustave, bolj „nstavadki" nego nadi, kajti ob svojem času so bas* samo jeden nadih nij hotel drž. zbora udeležiti, iu to je bil dr. Zarnik.
Nam Slovencem gre za narodnost. Ustavo bodo prenaredile vidje zjedinjeue moči. Koliko imamo c. kr. uradnikov, ki so na ustavo prisegli, hodimo veseli če morejo kje narodni biti, sloveuski uredovati, in naj bodo sloboduo „ustavoveruiu, saj dandeuos ■e uže nčiteljem pri nas očita, da so „nstavi sovražni", če nijso nemskutarji. In ima veliko resnice v tem, da bi Slovenci smeli in mogli zadovoljni biti, ko bi se ta ustava kakor je, res izvrševala po pravici tudi za nas, na pr. §. 11). osn. diž. postav. Ne močite torej brez preudarka z besedami okolo sebe, gospoda! —-r
Opirate so morda na nekatere nade izjave glede federalizma iu Slovencev. Ali ie dandenes mi na istem stalidči stojimo tudi v tej točki, kakor smo bili vsi Slovenci ob časa taborov. Mi smo ta federalizem, aH le za tak, ki je nadej sloveuskej narodnosti na korist, ne pa za federalizem fraze. Federalizem nam bode pomoček do cilja, a ne cilj sani. Ko bi bil oentralizem Slovan Htvu koristuejdi, pa bi bili mi centralisti. In ker je federalizem po deželah  za nas
Slovence nekorh-trtn, ker izroča korodko In dtajerske Slovence majoriziranju nemdke večine, zato smo mi za federalizem po narodnosti, vsaj kar se nas Slovencev tiče, vsaj kolikor je mogočo, ker končne idejo zjediujenja Slovencev iz vida bodočuosti iz-p u h ti ti nečemo. Veseli nas, da je to tudi poslanec Herman zopet v svoj program vzel, ker v zadnjem velikem svojem govora je uže nekoliko tudi Mpomeuil zjediujenja narodov, ne le dežel iu kraljestev, iu „k o-inogennih" živi je v, kar v' v svojem zna-ueiu smislu razumevamo.
Nam Slovencem se v naroduem obzira tako slabo godi, v .šolah, v uradih, v javnem in privatuem življenji moramo v saće ga posameznega, ki nado stvar moževsko po konci drži, veseli biti, vsak reprezentujo en mali steber na svojem mesta. Iu na mnogih krajih maujka vojnika ua nadom, uarodnem brauikn, marsikdo ne zna, mnogi si ne upa, dragi je premalomaren v delanji in borbi za slovenstvo. Dela je za nas vse več kot dovolj, razdelimo ga a delajmo v glavuej narodnoj stvari jedini — pa ue bajto enkrat b pikanjem. Dosodaj sta se ule vendar prepričati mogli, da je to vam iu nadej skupnoj ideji le na škodo 1
Jugoslovansko bojišče.
J ng o slova uski vstanek dobiva vedno večjo podporo. Iz Iloke Kotorske se piie dalmatinskemu glavnemu glasila „Narodnemuj Listu", da je okolo 8. doc. Lovdov parnik izbarkal za Črnogoro sedem tisoč kov-cegov ali kist vsakovrstnih potrebdčin za vstade, katere je poslal veliki odbor v Pariza. Ta je bilo postelj, odej, kruha, pokrivač in raznih stvarij. — Kakor Francozi, tako podpirajo sedaj vstade iu borilce za svo-
JamiS tcllEe
Literarne razmere za rimskega cesarja Avgusta.
Odločilna bitva pri Akciji 1. 81« pred Kristom končala je krvavo, tolikoletno rimsko revolucijo, a ob enem tudi rimsko republiko. Kar je velikemu, smelemn juuaku Julija Cezarju izpodletelo, posreči se hladnemu boječemu binavca Oktavijaau : v laž njivej obliki republike vpelje on monarhijo. V. i■ m iti so piičue popoluem nova doba v vitji riniNkega naroda. Iz razvalin repu blike je vzraslo uovej drŽavi dokaj slabih in lo mulo dobrih uauledkov. Velika požrtvovanost in vnetost za občui blagor, ki jo dosecluj kiučula iu blažila Uimljauo, umakne so grdej suitiopudnusti v tem času, v kate-
rem je združeno vse delovanje in ves užitek v rokah jedinoga, po vlastnej volji posameznim le drobtine od svoje bogato obloženo mize podeljuj o čega. Verstvo samo, uže prej politiki podvržeuo, zniža se v več ali manj bistroumno igranje z grdko mitologijo. Kar je bilo rimskoj aristokraciji od nekdaj malo zuauo, namreč: pehati se trudapoluim delom, glavuim pogojem vsakega žitja, to postaue zdajci tudi prostemu ljudstvu nepotrebno ; saj je vendar ugrabljeno drŽaviuo premoženje toliko, da more ž ujim samo-vladar laČuo rimsko občiustvo patiti in rediti, ne da bi strodkov kaj posebuo čutil. Kdo ho bode tedaj čudil, tla so se uukrat rimskega trupla sploh kakor kužne bolezni polastile ohlapuost, nžitovuost iu nizko nii-dljouje, vrb tega pa de hiuavHtvo in lizuu-stvo onih, ki so bili v kakej neposrednjoj dotiki z  vladarjem, od katerega milosti ali ne-
milosti so imeli ali dobička ali dkode pričakovati. Vsled tega se razdiri črez vse stanove, da, celo črez slovstvo, nek duh uo-resuičuosti, katerega najbolj spričaje v tem času nastalo vetreuo doklamovanje. Žalostne te razmere je dokaj pospedevala imo-uovuna oiicijalua hinavdčiua, v vsakem obzira se starih oblik in starih imen držeča, da-si je bilo bitje dotične reči Ž njimi v popolnem nasprotji. Kajti moder, kakor je bil, se Oktavijau svojega Kimljauom asilje-uega vladarstva nij kot trinog z mečem v roci posluževal, ampak umel jo vso uredbe in vse uprave republikansko minalosti pridržati in jo polagoma v orodja svoje volje izprotueuiti, tako, da je cela ujegova vladua doba, v kojej razpada staro iu se snuje novo, doba „umiranja republiko in uaradčauju Hamovladarsko moči." Drugi nasledek olicijalne le hiuuvdčiue je ta, da iz
bodo, tadi svobodni Amerikanci. Po poroče-vanji imenovanega časopisa je namreč šel poseben poslanec predsednika eevero-amerikanske repnblike sjedinjenih držav v Cetinje ponnjat kanonov in dražega orožja brezplačno aa upanje za vojsko »jugoslovanske neod-vie»o«t;.u Ta poslanec je imel nle dogovore tadi z vodji vstaje. Vse te novosti se potrjujejo tndi od d ni/.ih strani j.
Nadalje ima isti list iz Dubrovnika te legram, da je sedaj pod f.ancoskim kapitanom v legiji vsesvetskih dobro Voljčev 284 Fran-cor.nv, 300 Italijancev 2 Amerikanca, 1 Sved, 83 Grkov in 22 Nemcev. — Kakor znano, je slovanska legija posebej ustanovljena. Vse to se pripravlja na spomlad.
Ljubibratič, ki menda nema vsega zaupanja od atranij Cruegore, pojde, kakor brž se popolnem ozdravi v Srbijo in bode na srbsko-hosenskej meji ustrojil četo, ki bode z one strani vznemirjala Torke in tam skušala razplamtiti vstanek.
Politični razgled.
!fotrsaiij* elcutole.
V IJubljanl 22 decembra.
Uže zadnjič smo omenili, da je //**-*p<ni*kn ^hrtmici* državnega zbora zavrgla s 84 proti 34 glasovi, torej z enim samim glasom, nasvet VVildauerjev sprejet v po-slanskej zbornici. Ta nasvet je bil namenjen najprej nltramontanskim Tirolcem, kasneje pa morda tadi dragim avtonomistom v iolskib rečeh državno vrhovno poveljui-fitvo naložiti. Gospodska zbornica nafta je bila vselej, centralistična, vselej hiper-nem-fiko likeralna. Kako da zdaj glasuje zoper iablonsko-liberalno postavo? In ministorstvo isto tako? V vi8jih krogih so siti vodnega draženja, zato bi vlada tega ministerstva pala, ko bi bil VVildauerjev nasvet zakon postal in na Tirolskem novo razburjenost prouzročil. Nemški organi zdaj javkajo, ali vladi oponirati si pa vendar ne npajo. — Glasovanje je bilo imensko. „Zau VVildauerjev centralističen zakon m glasovali mej drnzim Anton Anersperg, Hein, 1 Iye, Lichteniels, Schmerling; „proti" pak so glasovali mej d ružim i Ilasner, Kaiserfeld, Miklošič, ljubljanski škof P o g a ča r.
V drugoj seji je zbornica brez debate potrdila budget kakor je bil v drž. zbora sklenen v poslanskej zbornici.
Rimski list „Fanfula" poroča, da je papež uže dovolil, da se za dunajskega škofa imenuje znani nstavoverec, blagoslovili ikof Kutschker, desna roka Stremajerjeva. — Tudi o hrvatskem škofa Strosma-jerja poroča rečeni list,   da je   imel pri
kuša samovladar, ovado se boječ, svojo hinavstvo tem bolj zakrivati, in da se vsako-jakih sredstev poslužuje, katera so sposobna, pripomoči, da se pretočeno tem hitreje pozabi in novo utvrdi. Tako sredstvo pa je slovstvo, zlasti pesništvo, kakor bodemo iz sledečega razvideli. Razumljivo je tedaj, da je Avgast ravao ono vsoj ruočjoj podpiral in na razne načine pospeieval. „Ingenia saeculi sni omnibas modis lovit/' pravi Ži-votopisec Snetoa v svojej „vita Augusti." Jako važno pospeševalo slovstva je bilo prvič za razširjanje umotvorov skrbeče knjigo-trdtvo, koje se je ravno za Avgusta lepo razcvetatl jelo, drugič pa javne biblioteke, katerih so tri v tej dobi nastale. Jedno je ustanovil Asiuins Pollio v 1. 39 ali 37, dve pa, OktavijanHko in Palatiusko, Avgust sam v 1. 33. in 28. pr. Kr. Odpirajo vsakemu zaklade vseh literatur, izpodbujale in vabilo
papeži avdijenco, v katerej se pa o politiki nij govorilo.
VnUMje elrfrev«?.
It Oetinja se javlja, da je Črn** f/ora vzela 5 milijonov frankov (ne le I 1 , milj.) na posodno. Garancijo je dal sam črnogorski knez iu še nek taj u i garant je, kakor telegram dunajskega „Tagbl." trdi.
Od i »•«»HcitskiU 73 do ponedeljka voljenih senatorjev je 9 generalov, 3 admirali, 1 ober8t, i) udov nčenjaskih zavodov, 4 profesorji, 1 prelat, 1 škof, več pisateljev iu  vele h obrtnikov.
&pnnjski general Jovellar pride za guvernerja na Kubo. Qu<:Hada bode prevzel ministerstvo vojne.
1*iih<i vlada je zavrgla papeževo imenovanje katoličkoga škofa v Aten ali, češ, da to je skrunjenje pravio grške države.
Dopisi.
Iz NvetlnJ pri Ormožu 20. dec. [Izv. dop.J „Slov. Narod" je uže omenil potrebo razširjatve naše šole, kor je število za šolo godnih otrok narastlo preko 300, a v šolskej sobi je prostorja jedva za kakih G0. Govorilo se je o novej doli uže mnogo. Ljudstvo povprek želi, da se šola razširi. Tadi dež. iu okr. Sol. svet silita na to. Da je reč tako dolgo zastala, bila je kriva močna šoli sovražna stranka prejšnjega kraj. dol. sveta, katerej pa je zdaj vendar enkrat za vselej odklenkalo. Včeraj naturoč si je izvolil naš šolski svet g. Leopolda Peto-varja za načelnika ter g. Jožefa »Simouica za namestnika. Oba dva sta posestnika v bankovcih, ter sta vsak po nokaj let obiska-vala realne dole. Upanje imamo veliko, da bo novi načelnik za razširjanje naše šole vse mogoče storil. Samo eno vpruJauje še je ostalo vprašanje, namreč: kdo bo šolski ogleda. Predložena sta baje dva. Eden vrl naprednjak, pa tadi drugi je prijatelj učiteljev, boče in želi jim po mogočnosti pomagati, da bi bili zopet mežnarji, ter da bi beračili od hiše do   hiše   kakor nekdaj.
IX NI. .Iiirjis pri Cel ji 20. dec. [Izv. dop.J Kakor se jeažev zadnjem dopisu od tukaj naznanila sprožena misel o osnovanji „bralnega * društva", tako den es kot uapredek poročam, da se je 15. t. m. zbralo — ne morem reči prav obilo število — vendar okolifičinam primerno i prvej potrebi zadostilno število ndeleiiteliev, osnovateljev „bralnega društva", ki so ho kot društvo konstituirali.   Pravila so   se pretresovala z
so te biblioteke k literarnemu delovanju, tem bolj, ker so se izvrstni literati imeli nadejati časti, da bodo njihovi kipi tamkaj hranjeni.
Rekli smo gori, da je bila Avgustova vlada doba, v katerej je staro razpadalo in se novo snovalo, v katerej je umirala republika iu ae krepila vladarska moč. To časovno dvoličnost opazujemo lchko tndi skoro pri vseh možeh te dobe, ki so izvrstnimi svojimi nmotvori neumrljivo slavo dosegli. Le malo jib je bilo Avgustu ali takoj z začetka odanih (kakor na pr. prozaist C. M a tius, pesnik L. Varius ltufns, jui ist Trebatius Testa, arhitekt Vitrnvins Pollio), ali popolnem neutralnih (kakor na pr. pesuiki P. Vergilius, Ticidas, Publilins Svtub). Semaujše je čislo onih, ki bo kot nasprotniki monar-hičnega principa značajni in do smrti dosledni i ostali (kakor na pr. jurista Cascellius
natančnostjo in navdušeno. — Mimo grede naj opomnim, ka bo nekateri gospodje, da si so skoz in skoz domoljubi, vendar nekako bojazljivo (»gibljejo domače, slovenske besede. Se ve da so te naravno prečantne navade bi rekel — zopet več ali manj nasledki poaemčevalne in brez pedagogične šole prejšnjih dob. — Hvalevredna je rado-darnost nekaterih adov, ki so naetajočema, še slabotnema drnštvu mnogovrstne časopise v porabo obljubili.
V odbor bili so voljeni gg. dr. G. Ipa-vec, predsednik, — V. Jarc, učitelj, tajnik in predsednikov namestnik, — M. Moneti železniški uradnik denarničar — Fr. Kartin in N. Rfipschel, odbornika.
Pravila se kmalu podi jej o si. vladi v potrditev. Potem pa društvo začne takoj svoje delovanje,  ko  se  potrdijo poslednja.
Vrloznani skladatelj in domoljnb slovenski g. dr. Benjamin Ipaveo v Gradci, je za narodne dole uglasil več pesen   kakor :
Mačkinja kazen od P. Grosa; Veselo počitnice od J. T. ; Pesen od šivilje; Veseli otrok od J. T.; Otrokom za novo leto. V posnemo od P. Grosa; Blfd od Jv. G.; Božična.
Tako pravi narodu jaci tudi v „uem-dkem" Gradci marljivo delujejo za napredek slovenskoj mladini I
Iz Kllarr«:kl»n 21. dec. [Izv. dop.J Medjimurje je bilo od leta 1851. do leta 1867« politično in cerkveno s kraljevino Hrvatsko zjedinjeno. Politična zveza raztrgala se je uvedenjem dnvalizma in ustvarjenjem samostalne ogerske države. Medjimurje vte-lovilo so je meni nič, tebi nič enostalnim poveljem v obseg ogerske kraljevine. Cerkvena /.ver/.a je pa de nadalje ostala. Medjimurje je namreč od nekdaj spadalo pod dijecezo nadškofi je zagrehdke. Magjarom nij po volji, in njihovej narodnoj politiki protivno, da bi gojenci zagrebškega semenišča, se ve da sami koreniti Hrvati, zasedali žap-niske stolice v Medjimurji, ter Medjimarce branili magjarskema raznarodovanja. In res, Mag j ari so nže večkrat tožili, da hrvatski duhovni po Medjimurji „panslavizam" širijo. Začela se je agitacija proti zvezi M ed j i mii ija z zagrebSko nadškofijo, in denes je ta zadeva javno vprašanje postala. Iz najboljšega vira morem poročati, da je to vprašanje zadnje dni na flkodo nade nadškofijo rešeno : Medjimurje je od nje odtr-gauo in v škofijo somboteljsko vtelovljeno.
in Antistius Labeo). Večina izmed njih pa se je s prva ne samo peresom, ampak tndi mečem za republiko zoper Oktarijaoa borilo (omenjam le pesnika A. FT orači j a in govornika Messalo), a vendar je nahajamo pozneje kot samo vladarja udane prijatelje. Milostno in modro njegovo vladanje je je časoma ž njim sprijaznilo in spravilo. I kdo bi se tudi nad tem s podtikal ? Vsaj je vendar Avgustova vlada rodila dobo mirn in zunanjo sreče, dobo, katera je bila s prejšnjim viharnim in neugodnim časom v silnem nasprotji. Tako se je tedaj nže Avgast sam mnogih nasprotnikov iznebil, pridobivdi jo svojoj milostjoj i modrostjoj, nekatere jo pripeljala v njegov tabor politična izprevid-uost i prepričanje, da je z ozirom na tedanje časovne razmere njegov vladarski princip najboljši, i obilo število dragih pokosila m u je zvesta njegova zaveznica ne-
Tako Magj ari komad po komad trgajo od naloga hrvatskega državnega teleta, Ktka in Medjimarje, ta dva bisera hrvatska, sta postala, od kar smo % Magjari nagodbo sklenili, magj arska teritorija! Kdo je temo kriv? — Naj bo kriv kdor si hoče, faktom je, da narodna stranka in Mažaranićeva vlada niti jednega, niti drugo obraniti nijsta upala. Odtrganje Medjimurja od nase nadbiskupije je uprav atentat na naše državno Življenje. Nij čnda, če se opazuje v naroda negodovanje, če se čuje nejevoljno mrmranje. „Primorac" je našo vlado in naše zastopnike v Kudim-Pešti uže dosta grdo ošteval zavoljo njihove neopravedljive nemarnosti in došne ohromelosti in molčečnosti, pa vse zastonj: Medjimurje je izgubljeno!
Vest o izbom glasovitoga Slovenca Huhmajerja vrhovnim vodjem cele bo-seoske vstaje in o odpravljenji Petra Kara-gjorgjevič i iz vstaškega tabora, je pri nas z občim zadovoljstvom sprejeta bila. Uub majer je oprav ljubljenec našega občinstva. Njegovo ime postaja vedno popularnejše.
V oboroženo intervencijo Avstro-Ogerske v Ilosni in Hercegovini se pri nas sploh verjame. Neki, ki so blizu Mollinarvja, trdč celo, da je intervencija uže toliko kot gotova.
Domače stvari.
— (Poslanec Andrej \V i n k 1 o r) jo postal c. kr. dvorni svetovalec pri dežel-nej namestniji v Trstu. Upamo, da se bode odpovedal poslanstvu, naredil prostor neodvisnemu možu, ali če ne, da bode na svojem vplivnem mestu vsaj malo bolj skrbel, da se sloveuščina na goriškem Slovenskem čuva in ne zameta.
— („8 r baka Zora0) se aove nov ilustriran srbski list, ki bode v novem letu izhajal na Dunaji (III, Pragerstrasse, 13) prinašal ilustrovano romane, povesti iu razue spise in veljal za Četrt leta 1 gld. 20 kr.
— (Vabilo k VIII. ob ču o m u zboru) političnega društva „Edinost", ki bo v nedeljo 2G. decembra na sv. Štefana dan ob 2 '/a nTl n» Kazovici v g. Vrahčevi dvorani. Dnevni red: 1. Uranje iu potrjeuje zapisuika zadnjega občnega zbora. 2. Odsekovo poročilo o časnika. 3. Prošnja do si. mestnega svetovalstva, da bi pri napeljavi vode Keke v Trst na zgorno okolico ozir vzelo ter z omenjeno vodo preskrbelo od Kuzovice do sv. Križa.   4. Posemezni nasveti gg. udov.
preprosljiva smrt. Na tak uačiu postali so sovražniki monarhije slednjič redke, posmeha vredne prikazni, katero je cesar z začetka velikodušno preziral. So le v drugej dobi svojega vladarstva, ko je Avgust uže ti duo stal i i/previdel, da se mu nij treba več lili niti i siliti, ko se je postaral i zapuščen od vseh prijateljev iu svetovalcev svojih mladih let po izgubi onih, katere je ljubil, obdan od takih, katere je sovražil, siteu iu nestrpljiv postal, Še le zdaj ga prevzame oni duh, ki mu je bil pred leti misel krvavih prošlu i(i c 11 vdihnil, oui duh, ki ga je tudi sedaj nagibal i uaguol, vse nepripravno iu neljubo siloj iztrebiti, £še le zdaj jame osoruo postopati proti pisateljem, ki so ua kak način njegovo nezadovoljuost provzbudili. Temu duhu pali ho kot žrtvo v 1. 8. po Kr. rojstvu pesnik Ovid, govornik ('assius Soverus i zgodopisec Titus   Labicuus.   Prvega je ii
5. Volitev enega odbornika. Opomba: Ako bi vreme neugodno bilo, zborovalo se bode ob tisti ari in v ietem kraja na sv. treh kraljev dan. Vsi oni gg. adje, kateri so z plačilom zaostali, naj blagovolijo poravnati vsaj do konca tega leta, drugače se iz društva izključijo.   Pri sv. Ivan poleg Trsta
6, dec. 187f>. Odbor.
— (C i t a i n i c a v Senožečah) napravi 26. dec. t. 1. veselico s petjem, igro, tombolo in plesom. — Tudi jo imela 10. t. m. občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor, izvoljeni so bili: g. Sežek, kot predsednik, g. Okorn, kot blagajnik, gg. Blaž, Demšar, pl. darzarolli, Pin in Suša kot odborniki. Pričakujemo, da hode novi odbor vso pozornost na prid naroda in kratkočas-nih večerov obračal.
— (Čitalnica v Pob to j n i) bo imela 20. dan t. m.  zvečer ob šesti  uri občni zbor,  h   kateremn   se uljudno  vabijo vsi njeni udje.
— (,.Litih. Tagbl att") naznanja, da bode še izhajal, pa celo haba, da je jedini neodvisni list na Kranjskem. In to kljubu še veduo nerazjašnjenoj štempeljskej historiji, katero smo vlani ob bndgetoem posvetovanji mi sprožili prvi, ogledovaje številke dohodkov štempelja in številke vplače slovenskih listov, kjer pa „Tagblt." c. kr. štempelja nij bilo čutiti uračuujenega ? Sicer pa to nij poseben kompliment vladi od strani njenih branite! jev, če so tako podviza vajo in ponavljajo zagotavljati, da so „neodvisni" od nje. — Ob lednem „Tagblt." naznanja, da bode imel od novega leta naprej drugo redakcijo. To smo tndi mi čuli. Ker „Tagblt." po cele tedne nij nič izvirnega prinašal nego samo izrezke iz druzib novin, bilo je nezadovoljstvo mej njegovimi podporniki. Sedaj pride ne kov mlad invalid z imenom Zupančič za urednika. Uže ime kaže, da je pravi sin Tusneldin.
— (Neusmiljenost.) Od Save se nam piše: IG. t. m. grem zjutraj skozi neko malo mestice ob Savi. Hudo je zima pritiskavala ta dan. Vidim da peljeta dva žaudarma, človeka železom zveza -uimi rokama v Noro mesto t. j. S ur hoda daleč. To je barbarstvo. Človek ostane zini roiu Še Človek iu če mora tudi mej dvema „augljema" hoditi. V takoj zimi kakor je ta dan pritiskavala, zebe najbolj zime vajenega človeka v roke in ta Človek se je noža v it i m i rokami vodil.   Kadar mu železo
uzroka, še daudeues ne popoluem jasnega v mesto Tomi progual ; enaka kazen je zadela druzega zaradi njegove prostosrčuosti i drznosti, tretjega zgodovinsko delo pa je dal iz istega uzroka javno sežgati, čin ki je bil do tedaj v Kimu še nezaslišan, i ki je pisatelja, sile se boječega tako prestrašil, da si je raje sam smrt zadal. Koučuo nam poročajo zgodovinarji, da je Avgust okrog leta 11. po Kr. Še več slovstvenih del po iskati i zažgati ukazal, ter njih spisatelje strogo kazuoval. Na ta način je slovstvo kakor se je v prvej dobi « d vladarske sa-inopašuosti pospeševano, nakrat na vrhunec svojega razvoja povzdviguilo, tudi hitro z Avgustovo smrtjo i uže prej propalo, ko jo, ne trobeče voČ v njegov rog, izgubilo tndi njegovo milost.
(Daljo |irih.)
snamejo, pojde koža zraven doli. — Tako ravnanje nij dostojno našega časa. Živine ne smeš trpinčiti, človeka pa predno je obsojen ! Žaudarm je brez krivde v takih sin čajih ali višje mesto bi moralo malo pogledati na termometer in kako drugače kaj nkazati. Ko boljše žival biti, nego človek! Za žival bi se v navedenem slučaji kmalu kak „Thierschutzvereiner" našel. Kakor izvem, zakrivil je ta eskortiran mlad človek strašne reči: prišel nek nij kot reservist k vajam ali kotrolnem zborovanjem. 24 ur bode zato zaprt in tak aparat so pokliče na noge! Kodite ljudje vsaj vi, ki ste po šolah hlače trgali, bodito ljndoljabi!
— (K orači moriloi.) Ondan je bilo poročano, da je nek berač umoril v Žir oh pri Idriji ženo in moža, ki sta ga prenočila. Zdaj se jo nekaj enacega zgodilo pod Ljubljano. Na Selili pod Šmarjem ua Doleujskem stoji ob cesti zidana hišica, v katerej je več let uže bival črez 70 let star vdovec in si je tudi sam stregel. Ponedeljek 13. t. m. ga najde nekdo, ki je k njemu prišel po opravkih, v sredi hiše ua obrazu ležečega v luži krvi. Sodnijska komisija, ki se je po naznanilu Županovem brž podala iz Ljnb lja*ie ti ju, spozna, da je bil starček zavratno umorjen, ker je imel na strani glave črepinjo vso razbito. Tik njega je ležalo mizarsko orodje, s katerim ga je bil morilec tako močuo po glavi mahnil, da se je udarjeni moral pri toj priči na tla zgruditi. Vrh tega so našli v hiši še srajco polno uši in raztrgano heraško suknjo; oboje to kaže, da je moral hudodelnik biti kak vlačngur ali planšar, in da se je po krvavem Činu v hiši preoblekel, ter vzel soboj umorjenega trdno in dobro sivo suknjo. Kaj je Še druzega pobral, se še ne vć : denarja menda ne, ker starček nij slovel za bogatega. Umor se je bil moral zgoditi v ponedeljek na vse zgodaj, kor je bil umorjeni uže popolnem napravljen v delavno obleko in ker si jo hudodelnik v sredi soho na tleh naredil ogenj s trsek, da je mogel iskati po hiši plena. Dozdaj ga še nijso dobili.
Vabilo na naročbo.
„Slovenska knjižnica," zbirka izvirnih in prestavljenih romanov, po vest i j, dram itd., začne v Ljubljani tiskom „narodne tiskarne" po novem letu izhajati.
Prvi zvezek, nov izviren Jurčičev roman „Doktor Zober," izide 10. januarja in potem izide vsak mesec ali dva ali jeden velik zvezek.
NaroČiti se je mogoče najmenj na prve 3—4 zvezke (znašajoče 40 tiskanih pol).
Vse gospode naročnike, nabirateljo prosimo, naj pošljejo naročniuo 2 gld. za tri resp. štiri zvezke (preračuujeuo po G kr., za dijake po f> kr. tiskano polo), administra-eiji „narodne tiskarue".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti ho prosimo brž, da vemo koliko iztisov založiti, ker je prvi zvezek nže v druge; poli v tisku.
DoSedaj se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da se bode tisk iu papir plačal, tedaj se zanašamo, da bode še mnogi na uovo oglasil se. Uredništvo.
Vsem bolnim moč in zdravj« brez leka in  lm'z stroškov po izvrstni
EeialesciBre Ho Barrr
t' Hoiir/ttMM.
3" ki uie > nij ' .Ip7.f1, ki bi jo ne bila ozdravil« tu prijetna zdravilna hrana, pri odra&conih i otrocih DTM medicin in .stroškov; zdravi \m bolezm v ielodcu, na Uvela, miljo prsno, inajoLrah; Umi i naduho, bolečine v ledvicah, joti k o, kafie|j, nopro-bav(jenjes w»pr*'e, prehlajenje, nespanje, ilabuati, zlato •/.ilo, vodenico, uirzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glav«, šmncnjo v nsesih, slabosti in hlevanje pn nosečih, otoinost, diabet, trganje, s b nj sanje, bledicico in pro-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojnicino mloko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi aprl-čevala proteaorja Dr. VVurzerja, g, V.benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angolstoina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dedci, Dr. IJ rd, f^rurlnjo Caatlo-atuart, Markizo do Brohan a mnogo dmzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno »aht« vanj o zastonj. Kratki izkas is 80.000 Nprićevatov. Spričevalo zdravilnega avetnika Dr. VV ur zor j a,
Bonn. 10. Jul. 1852. Hevalosciore Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. PoBobno koristna je pri uriati in griži, dalje pri acnaliiih in obistnih boleznih a L d. pri kinini j u, pri prisadljivom a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolj o in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in suionji v grlu. (L S.) lin d. Wu r/.i»r, zdravilni avetovaloo In (len mnogo učenih druitev.
W i u o b ii h t. o r, Angleško, 3. decembra 1842. Vafta izvrstna KovaloBciero jo ozdravila večletne i nevarnostno  prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne 6utnice in vodenico. Prepričal eeui ao aaui glode vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J n m os »bore lan d, ranooelnik, %. polka, Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angolstoina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrokain g I odo Kevaleaoiere da Barry vsestranako, najbolju spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni aanit svotovaloc »pričevalo it, 76.921. Obor«! m j)o m, (Badcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo nže bolehal 8 tod nov za ■traft-nimi bolečinami v notic jeter, ter ničesar pouziti nij mogel, je v sled rabo Vaše Revaloscičro dnBarr/ po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranooelnik. Spričovalo it 72.618. I.a Boohe inr Yon, :«). julija 1868. Vaša Bovaloscičre ozdravila me je popolnem atrašnih žolodčnih in čutnionih boloznij,  katere no me deset let mučile.
(Gospa) Armauda 1'revoit, poaeatuica.
Bovaloscičre jo 4 krat točnojia, nogo meso, ter »o pri odrasčonih in otrocih prihrani 50krat več na coni, ko pri zdravilih,
V plohaatih puiioah po pol funta 1 golil. 60 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr.. fi funto v 10 gold., 12 fantov 20 gold.. 24 fantov 36 gold. — RovaJoaoiorc-Biacuitea v puiioah in tabletah ta 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., 43 ta* 4 gold. WJkur., v praha za 120 taa 10 gold. Prodaje: Dn Barry a C o m p. na Duaajl, Wall3sek. asasse itov. 8, kakor v vaeh most-h pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poilnib nakaanioah ali povzetjih. V IJnblJanl Kd M a h r, J. Svoboda, lekar pri »zlatom orlu", v Kelti pri lekarju J. Pr o damu, v Celovcu pri lekarju Ki rn bao herju, v N|»l|«-<ii pri lekarju A I j i no vicu. v Trata pri lekarju Jakobu Sorravallo pri drogeriatu 1'. Uocci in J. Ilir sobu, v Zadru pri And ro vicu. (287)
Vrine cone
v LJubljani 22. decembra t. 1. Plenica 5 gld. 10 kr.; — rei 3 gld. 80 kr.;
— ječmen 8 gld. f>() kr.; — ovoa 8 gld. 10 kr.; — ajda 3 gld. 30 kr.; — proso 2 gld. 70 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. HO kr.; — fižol 4 gld. DO kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 40 kr.; — ipeh Iri.šoii — gld. ."ti kr.; — ipeb povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 2'/, kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednin« funt 27 kr.; — tolotnine funt 26 kr.: svinjsko me.su, iunt 86 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 8 gold
— kr.; — uiebka 5 gld. 40 kr.
B re-P-P
Bil * 1f
ČL CD   O* O. H
B <2.p. ?■ h
;     3 o S
2 to • & ao
MM«
|PJrTB<
3
atrtift
8
I.
Oi«i cd J3 •   ■ ■  a ■
0>-jmoo
Samo v
Pollak-ovej
najstarojšej in slavnejaej
27
kr,-
II ali ar II v JJulilJtaiit
od 17. dO 20. dec. : Marija č'rno, 2 L, doto mesarja za convitlsioir — Ivana Brate, 2 I,, doto delavcu, za davico. — Jak. Vidervol, 30 i., sa uirtoudom. — i .mro Muco k, *>1 I., v bolnišnici za utrpljnnjom črev. — Apoloni j a Kulbauok, 32 1., v a mrtoudom. — Andreja »karja otrok, utar f> minut, v s li krščon. — Ferdinand 1\ ip 36 1., v bolniinici, za oteklino nogo. — Dia,-Cjiruiek, f» tednov, doto črovljarja za davico. — M. Japelj, tloto kovača, & L za davico. — Franjo Puc, dt:to okrajno slugu, vslod vročo glavo,
Tujci.
21. docuLubra: JBvropa: r. . \ iz Sinka
Pri BIsHIOl: Oberl.i iz Dunaja.
Pri Zamorci : Zajoc iz Coienjukoga. — Pancc-iz I/oke.
Kndor, Dekor, Kelt le r, Voda k
Prazno stanovanje
za oddali  v.sak dan.    l»oInje  l'oI|aiit   al. 01.
mm^^.^^^^____(448 1
JTdrfij u   ur«-tnik Jos:p Jn rti t
univerzaliiej
zalogi blaga
na Dunaji,
MarialiilTepstimso 1,
prodaja so kakor jo u£o občo znano z najzventojšo garancijo najboljšo kakovosti in pravosti blaga vodno najnovojio blago na debelo in na drobno.
Ovojr-ioluaic oblačilne »nove,
najliueJHo in modernejšo, za vsako sai-Hono v vsakoj barvi, glailko, progaste, jednojne in thitsko karirano in sicor: liiHtiT, rl|is. pliiitl-nih»\ I, «llago-nal, llanel, Chevlot (siikiueno obla-čika) in poleg šo mnogo drugih stvari}.
Cltatiia, vsako vrsto prta nw mi*e iz evilha iu tlauitiMiu, gntill, bel in barvast, pregrinjal«, clilflon '/4, colo n/4 široki; perkal, turitkl kreten poleg tisoč družili ročij.
Popolna zaloga |»l«'<eiie«n blna*t savrtaZiillcov za goHpode in gospo.
Naj voda zaloga avllnaslla in *«-uietastlh trnkov v vsakoj barvi in iirokosti. Oveje-volnate in blond-tipke tudi oiiMito z biaori, kakor tudi Bploh vso v to stroko spadajoče stvari in to
v*«fc le |io
27 lcraoc_
Kazpošiljatve proti poštnem povzetku tajok. lzglodki in zaznamek blaga zastonj in franko.   (326—19)
Pod učiteljska služba
na naroduej ioli na IJubnem z dohodki IV. razreda in prostim stanovaojem se razpisuje. Proaitelji imajo svoje prosuje potem predstavljene Bolske gospodske vpoalati do 25. decembra 1875 krajoemu Šolskemu svetu na Ljubnem (Post Laufeu).
Okrajni šolski svit Gornjogradski,
14. novembra 1875. (4:i7_8) Predsednik : Mina* 1. r.
Dr. J. N. Orozel
advokat, dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odprč B. proaenoi 1^7**, odvetniško pisarno v
SUŠ
DvJ[ai*il>oi7ii
hišna štev. 22, Graškega prodmestja,
iu sprojine
avaeVeaas<'jr#«>i n#M<7/«« a«m«*/**j<'«'« i»
i Zill'jt'tlftlil lt»-i'l»»X<ll€'4t.
(458—1)
Dve
(v najboljšem stanui        (451—2) s Dušicam! na tarčo streljati, sta  radi raipolSenja etrol|ekeaadraitva oend ta prodati, Natančneje povei H. >l«>Kllf. učitelj na Vranskem t fian/, h, (
OU 1000
prav lepega brinja je la kupiti v Zagorji ua Notranjskem uri
(450-2) Alojs Domicel-ju.
Josip Uass
kr.
v Malijovoj hiši, na starem trgu v Ljubljani.
Novo d osla
velika posiljatev najboljšega in najlepšega
blaga iz kineskoga srebra
iz jodne najstarejšo fabrike na Dunaji. Cene t
6	malih žlic za kavo   . poproj gl. 3.25				sodili gl. 1.40>	
B	nožev ali vile   .   . .			(J.50		. 2.85
6	žilo ......			ti.HO		n 3.—
6	dosertuib noiov ali vile	n	n	5.90	i.	n V™
6	žlic za otroke   .   . .	it		6.—		u 2.80
i	kleščico za sladkor .	n	n	2 —	a	„—.90/
i	velika žlica za prikubo	n	n	3.—	n	, 1.40
i	velika žlica za smetano	n		2.90		n l-4fr
i	>katlja za maslo   . .		n	3.50	n	n l.ao
I	finih podložnikov za nožu posoda za sol in popor	n	n	7.80	•	n 4.60
i			n	1.—	n	.40
■Mm l*o.aoliiB€> mo opozori
ter jo tudi za
božične i novoletne darila
jako prilično i prelepi usnjeni etui, v kat.orom jo: nožev, G vile, (i žlic in i i malih žlic za kavo,
val 24 komadi namesto 2.r> gld. samo lo gld.
Nož, vilee iu /lici, popolna uprava za jedno* osobo z etui namesto gld. 3.50 samo gld. 2. TTk^^B*^"" Nadalje: mnjolko sta 6isJ, presen« ■Ull^V^P tiru« Ihki', Hliraiuho sa mobo-trt'bce, plMkc>rekl za gorčico »neiiol), akiat-ljlee la slatlkor, poalpalrl za i»oper* ko-aaroi sa Jajca* uiocea-illee, raireiaine priprave itd. Itd.
Tudi bo bodo prodajali po nam ozn i komadi iu na zabtovanjo dalo tudi garam-ijiii Ust.
Naročila Iz okolino |»i<n-incijn Itvriovnlo se bodo proti pofftnoin povzetku takoj in solidno.
(44f>—2) JoH. IVlkNM
v Malijovoj hiši v Ljubljani.
Za zamasenjo oilili zob
nij nobeno sredstvo prospušnejo in boljšo, nogo zobna ploisibta od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. U. Poppa na Dunaji, v mestu, HognerstrasHo št. 2, katero ai moro vsaka osoba sama prav lohko in brozboloatno doti v otli zob, ki su potom trdo Bprimo z ostalimi čkrbinjaini in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje iu lajša bolooino.
Anatherin — voda za usta
od dr. .1. 0. Poppa, c. k. dvornega sobnoga zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognurgasso št. 2, jo najizvrstnejšo sredstvo pri rovinatič-nomu zohoholu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno moBo pri zobeb, ki ho maje, očisti zobč in zobno moso vsib škodljivih tvarin, listam pak podeli prijetno čvrsto.st, ter odstrani a njih neprijetno sapo užo po kratkej rabi.
Anatherin — zotrna pasta
od dr. J. 0. Poppa, o. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava obrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu toga podeli zobćui bol., i e.s kočo barvo, (dirani, da so no pohabijo in okrepi zobno mojo.
Dr, t/. O. Vojtpov
rastlinski zobni prah.
Zobe »»čisti tako, ako ho rabi vsaki don, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vodno večjo helinjo in nježnost. (854—37)
V zalogi jo v i. j iti* i j it d ■ v vaoh lekarnah, kakor tudi pri Antonu Krisperjti, B d u a r d .M a b r u , ,1. K :\ ring o r j u & K a š u, K. M. Schmittu, V. Po tri čiču, sploli pa v vaoh lekarnah, parfumerljakih in gaiantorij-.ikiti Utaounah na Kranjskem.
ran
Lastuina in tisk „N<*rodue '.<*'< u-.i".
0054