"fri$ka Domovi ima AMfeK. AN IN SPIRIT fOROON IN UNOUAM OW.T KT0. 170 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 6, 1967 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP» ŠTEV. LXV — VOL. LXV Novi grobovi Susan Pierce Včeraj je umrla 58 let stara Susan Pierce, roj. Juratovac Clevelandu, s 16022 Grovewooc Ave., na domu svoje sestre Mrs. Victor (Anna) Udovich, 744 E. 250 St., zaposlena pri Geo. Klein News Co., sestra Matta, Steva, Anne Udovich in Franka. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb nega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas še ni določen. Harold H. Miller Včeraj je nenadno umrl 61 let stari Harold H. Miller s 6211 Glass Avenue, p.d. Gordon, mož Stephanie, roj. Murgel, sin Berthe Kahn (Youngstown, O.), petek iz Zakrajškovega pogreb, zavoda ob desetih dopoldne na Kalvarijo. Truplo bodo položili na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Indija in Pakistan se ženeta v oboroževanju Spor zaradi Kašmirja budi strah pred novim vojaškim spopadom, zato tekmujeta v oboroževanju, ko jima manjka sredstev za osnovne potrebe prebivalstva. _ NEW DELHI, Ind. — Ko del indijskega prebivalstva trpi pra-Vo lakoto in umira na tisoče o-frok in odraslih zaradi pomanjkanja, troši Indija stotine milijonov za nakupe orožja v tujini in za njegovo izdelavo doma. kki tem pa išče v svobodnem in komunističnem svetu podporo 2a svoje narodno gospodarstvo, brat Alice Miller. Pogreb bo v ki se kljub vsemu ne more in he more razmahniti. Amerika 'Pošilja v Indijo že vrsto let ve-kke količine žita zastonj, ko Indija troši milijone dolarjev za Pakup orožja v Sovjetski zvezi. ji to oponesejo, se indijska ^lada izgovarja, da se mora pripravljati ne le zaradi nevarnosti sPopada s Pakistanom, ampak še ^liko bolj na nevarnost novega kitajskega pohoda preko Himalaje na jug. V Pakistanu gospodarske razmere niso nič boljše kot v Indijk četudi tam ljudje od lakote ravno ne umirajo. Stiska je hu-^a tudi tam, tudi Pakistan do-iva redno pomoč iz Združenih držav že skozi leta. Ko so mu te Po vojnem spopadu z Indijo po-eti 1965 ustavile dobave orožja, Se Je ta obrnil na Sovjetsko zve-' 20 in Kitajsko, pa tudi na druge države. Obe državi sta nadomestili iz Sube, ki sta jih imeli v vojni in *“e dopolnili zaloge orožja in poročale svoje oborožene sile. In Jj'a je prav v zadnjem času ku Pda v Sovjetski zvezi štiri podmornice in poslala tja vežbat m^oje mornarje. Zgradila je to--no, ki je prav te dni začela letalStVU dobavljati MIG lovska la> grajena po ruski licenci. Češki pisatelji iščejo Podpore v svetovni T javnosti je ?D0N> VeL Brit- — Sem Sat^v^0 javno Pismo čeških pi-po G ^ev’ v katerem iščejo ti pod-bo^ SVe*0Vne javnosti v svojem , Ju za svobodo proti domači ^mnnistični vladi. sat i an^est češkoslovaških pi-„ 6iev svetovni javnosti” obse-,pr , akdr 1000 besedi in je prišel ■(-g^ 0 meje na skrivaj pr p- eri’ Režimski vodniki so v rovm 0btoženi “preganjanja ča-Vz0 Oglasnih fašističnih bjih1 ’ nasBja nad pisatelji in nja °Vega strahovanja z grož-Port ■' SkuPno je “Manifest” dabLaS.,183 Pisateljev, 69 upo-skih ^°Clb umetnikov, 21 film- . 56 ^ktualeev. češka?feSt” kaže- da se bliža med 0Vaška odprtemu boju hied 0munističnim režimom in 110 zKn'eli§enco’ ki se Je nenad-in Se p da iz svoje ‘^pokornosti” do po °i^e sedaJ naglo dokopati P° ne svobode ustvarjanja. V remenski prerok pravi: Peraf1^110 1:oP^0- Najvišja tem-■Peratura okoli 80. dabli Cev televizijskih ustvarjal-znanstvenikov in drugih Šslska integracija na Jugu še vedno v besedah ATLANTA, Ga. — Šole na jugu naše dežele so v pogledu ras še vedno pretežno ločene, četudi je od odločitve Vrhovnega sodišča, da so ločene šole nezakonite, preteklo že 13 let. Še vedno je okoli 90% črnih šolarjev na Jugu v čisto “črnih” šolah, v treh državah, Alabami, Louisiani in Mississippi u pa celo do 95%. Število črnih šolarjev v razredih skupaj z belimi raste iz leta v leto, toda sorazmerno počasi. Do lani naj bi narastlo v državah “Globokega juga” na 219,-000, letos pa naj bi se povečalo še za okoli 33,000. To je v zadnjih letih najmanjši prirastek. Vzrok zastoju v integraciji šol vidijo v razcepu gibanja za civilne pravice, katerega del se je lotil bolj reševanja gospodarskih vprašanj kot boja za formalno enakost državljanskih pravic. Grki in Turki se bodo pogovarjali o Cipru V soboto se bodo sestali na ffrško-turški meji predsednika in zunanja ministra obeh vlad. Manj smrti v prometu CHICAGO, 111. — Od preteklega petka do včeraj zjutraj je bilo na cestah naše dežele 609 oseb ubitih, nekaj manj kot v istih dneh lani. V državi Ohio je umrlo v prometnih nesrečah v teku teh treh dni 20 oseb. ISTANBUL, Tur. — Turška vlada je objavila, da se bodo začeli prihodnjo soboto v turškem mestu Kesan, 10 milj od meje, razgovori med predsednikoma in zunanjima ministroma Turčije in Grčije o vprašanju Cipra, ki kali odnose med obema državama vse od leta 1963, ko je bila ukinjena v pogodbi o neodvisnosti- določena ustava. Ta je ščitila pravice in avtonomijo turške manjšine na Cipru. Tedaj je predsednik Ciprske republike pravoslavni nadškof Makarios enostavno zadevna u-stavna določila razveljavil in sestavil samogrško vlado. Prišlo je na otoku do spopadov med obema narodoma, v katere sta posredno posegli tudi Turčija in Grčija. Da bi spopade preprečili, so poslali Združeni narodi na otok svoje vojaštvo, ki je prevzelo nadzor nad predeli, kjer so se preje vršili boji med ciprskimi Grki in Turki. Nekajkrati je bil spor tako zaostren, da so Turki že resno hoteli zasesti turški del otoka, ko so Grki govorili o priključitvi vsega otoka k Grčiji. Končno se je Makarios odmaknil od tega cilja in tako prišel v tih spor z Atenami. Prišlo je do tajnih razgovorov med Turčijo in Grčijo, ki so izgleda dozoreli že tako daleč, da so sedaj napovedali razgovore med predsednikoma in zunanjima ministroma vlad obeh držav. Grčija in Turčija sta članici NATO in je zato ta posebno zainteresirana na uspehu razgovorov med njima. Na takem uspehu so zainteresirani tudi Združeni narodi, ki bi radi umaknili svoje čete s Cipra. ------o------ AID ima 1,500 ljudi v Južnem Vietnamu NEW YORK, N.Y. — Znana federalna Agencija za mednaroden razvoj (AID) zelo aktivno posega v delo pacifikacije vietnamskih vasi, ki smo o njem že večkrat poročali. AID pošilja namreč svoje uslužbence v posamezne vasi zunaj mest, da tam pomagajo izvrševati naloge, ki si jih je pacifikacija postavila: pomagati ljudem do večje izobrazbe in jih poučevati, kako je treba racijonalno gospodariti in živeti. AID ima že 1,500 uradnikov v vietnamskih vaseh, imela bi jih pa rada še enkrat toliko. Poleg tega imajo njeni uslužbenci pogodbe za dobo 18-24 mesecev, se torej primeroma hitro menjajo. Služba ni slabo plačana: od letnih $5,000 za tajnice do $19,000 za visoko kvalificirane strokovnjake, povrhu pa še obrobne koristi. Je pa služba tudi težka in pri tem večkrat nevarna, čeprav vietnamski komunisti do sedaj še niso načrtno napadali AID u-službencev. Poleg tega je treba služiti na osamljenih mestih, kjer so zveze z zunanjim svetom le redke in povrhu slučajne. Pri vsem tem pa uradniki AID upajo, da se bo za službe potegovalo kakih 9,000 kandidatov. Vsak med njimi mora biti najmanj 5 let ameriški državljan in izpolnjevati vse pogoje, ki jih razpis navaja. Službena pogodba traja do dveh let, se pa pod gotovimi pogoji tudi lahko podaljša. HUD RDEČ NAPAD ODBIT Z VELIKIMI IZGUBAMI Okoli 2500 rdečih je napadlo s podporo metalcev min pokrajinsko glavno mesto Tam Ky, 30 milj južno od Dananga. Prodrli so že v samo mesto in požgali nekaj hiš, pa bili nato prisiljeni k umiku. Na bojišču so pustili preko 200 mrtvih. SAIGON, J. Viet. — Včeraj in danes so se vršili obsežni in hudi boji okoli pokrajinskega glavnega mesta Tam Ky kakih 30 milj južno od Dananga. Ameriški marini so od ponedeljka bili zapleteni v boj s kakimi tisoč rdečimi severozahodno od mesta. Skušali so jih zajeti in v celoti uničiti, pa so se jim izmuznili. V boju je padlo po uradnem poročilu 180 rdečih in 54 ameriških marinov, 104 pa so bili ranjeni. Danes zjutraj so rdeči, njihovo moč cenijo na o-koli 2500, napadli od petih strani glavno mesto pokrajine Tam Ky samo, kjer je poleg sedeža pokrajinske uprave tudi skupina ameriških vojaških svetovalcev, poveljstvo vietnamskega pehotnega polka in važen most na glavni cesti št. 1. Rdeči so že prodrli v samo mesto in zažgali nekaj hiš, ko so jih vladne čete pognale v beg. Napad rdečih je pomagalo ' V Ohiu 1,336,600 »fcogih Iz Clevelanda in okolice Britanske zlate rezerve se krčijo LONDON, Vel. Brit. — V preteklem mesecu so se britanske zaloge zlata in tujih valut zmanjšale za 33.6 milijonov dolarjev na skupno $2,758,000,000. Angleži preusmerili svojo politiko do Južne Arabije LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija se je po vsem sodeč odločila preokreniti svojo politiko do Južno-arabske federacije, ko je vlada te pod pritiskom nacionalistov razpadla. B r i t s k i vrhovni komisar H. Trevelyan je priletel sem na razgovore s predsednikom vlade Wilsonom in z zunanjim ministrom Brow-nom, pa se po komaj 36 urah vrnil v Aden. Napovedujejo, da bo začel razgovore z Narodno osvobodilno fronto, ki jo podpira Egipt. Njeni pristaši so prevzeli oblast v vsaj 12 od 17 članic federacije. zavrniti letalo C47, opremljeno pol ducata težkih stropnic, ki so bruhale jeklo na rdeče, ko so po odprtem svetu skušali vdreti v mesto in se po njem zopet umikali. Preko 200 jih je obležalo na bojišču. Izgube vladnih čet so bile sorazmerno lahke, ker so se branile iz pripravljenih zaklonišč in utrdb. Do večjih bojih na tleh je prišlo tudi na raznih drugih področjih Južnega Vietnama, tako v pokrajini Tay Ninh 54 milj severno od Saigona, kjer so rdeči napadli eno četo 25. pehotne divizije v bližini pobočja 3000 čevljev visoke gore “Črna devica”. Napadeni ameriški četi je prišla na pomoč druga in obe sta s podporo topništva in letal pognali sovražnika po skoraj celodnevnem boju v beg. Ame-rikanci so imeli 3 mrtve in 33 ranjenih, med tem ko izgube rdečih nizo znane. Nad Severnim Vietnamom je bilo nebo prekrito večinoma z oblaki, zato so bili letalski napadi na vojaške cilje v Severnim Vietnamu omejeni. V ponedeljek je bilo pri teh napadih sestreljeno letalo F4 Phantom, 673. nad Severnim Vietnamom po ameriških uradnih podatkih od začetka letalskih napadov nanj. Rev. V. Cimperman prestavljen— Rev. Victor Cimperman, kaplan pri Sv. Vidu, je bil imenovan včeraj za župnika fare Kristusa Kralja v Akronu. Od Sv. Vida se bo poslovil v nedeljo. Seja— Carniola Hive št. 493 T. M. ima nocoj ob sedmih sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Politični sestanek— Demokratski klub 32. varde ima jutri, v četrtek, ob osmih zvečer sejo v Slov. delavskem jdomu na Waterloo Rd. Govoril bo župan R. S. Locher. Farno romanje— Župnija sv. Vida priredi v nedeljo, 10. septembra, farno romanje k Lurški Materi Božji na Providence Hts. na Chardon Rd. Ob četrt na tri bo molitev rožnega venca, nato kratek govor COLUMBUS, O. — Zvezni u-' rev. Hobarta, sledila bo sloven-rad za gospodarske priložnosti ska Marijina pesem in govor je objavil, da je v državi Ohio rev. Faleža v slovanščini. Sledile 1,336,500 ubogih, to je ljudi, ki; bodo pete litanije z blagoslovom, nimajo dovolj dohodkov za red- R°marji so prošeni, da prinesejo no življenje.. Po številu ubogih s seboj knjižice “Naša daritev”, je država Ohio na šestem mestu j N romanju so vabljeni tudi Slo-v Uniji, po osebnem dohodku paivenci drugih fara. na petnajstem mestu. Urad srna-! Sestanek Marijine legije— tra za uboge družine, ki za 4 čla-1 Marijina legija v Clevelandu ne nimajo več letnega dohodka irna v nedeljo, 10. septembra, v kot $3,000. St. John’s College na 1007 Su- Od ubogih jih živi 65.9% v Perior Avenue ob treh popojdne mestih. Urad za gospodarske ^ predavanje rev. McGratha. Po priložnosti ima v vseh okrajih j Predavaniu bo debata o legij-Ohio v teku razne programe, v skih vPrašanjih, ob šestih večer-okviru katerih dobe potrebni za- G e ne ral De Gaulle na obisku v Varšavi CLEVELAND, O. — General De Gaulle gre ta teden na obisk v Varšavo k poljski vladi. Obisk bo trajal skoraj ves teden, napovedan je bil že pred meseci. Takrat pa ni vladalo zanj tako zanimanje kot danes, vsaj ne v Varšavi, Bonnu, Moskvi in Parizu. Za razlog je poskrbel general samo s svojim — obiskom v Kanadi. Tam je namreč tako zelo razburil ne samo Kanado in Francijo, ampak tudi politične kroge po svetu. “Branil je namreč “interese francoskih Kanadčanov” na način, ki ni v navadi pri obiskih državnih poglavarjev v tujih državah. Generalov obisk v Kanadi bo torej plaval kot nevidni duh tudi nad njegovim izletom na Poljsko. Povzročil bo pa več skrbi kot veselja, vsaj v Varšavi. V Varšavi se namreč bojijo, da bo zopet našel kljuko, kamor bo obesil kako svojo izredno idejo, ki ne bo ravno v skladu s ciljem njegovega o-biska. Podal se je namreč v deželo, ki ne mara ne za Moskvo, ker se boji ruskega soseda, in ne za Bonn, kjer Poljaki še zmeraj vidijo svojega nasprotnika, ako že ne sovražnika št. 1. General smatra Nemčijo za svojo zaveznico, Moskvo pa vsaj za prijateljico. Njegove izjave bodo torej drugače odmevale v Varšavi, drugače v Moskvi, drugače v Bonnu. General je sicer mojster v slikovitem go-varjenju, toda treba mu bo najti veliko spretnosti, da s svojimi izjavami ne bo nikogar zadel. Naj na primer samo začne govoriti o Evropi od Atlantika do Urala, pa se bodo v Varšavi namrdnili. V taki Evropi bi bili namreč Nemčija in Rusija prijateljici. Kadar so pa Nemci v dobrih stikih z Rusi, se Poljaki ne počutijo dobro. Večina Poljakov se namreč še dobro spominja, kako je bilo to prijateljstvo vir njihove nesreče v drugi svetovni vojni. Francoski pregovor pravi: Čim bolj se kaj spreminja, tem bolj ostane nespremenjeno. General lahko preko meje poudarja slavno zgodovino poljsko-francoske-ga prijateljstva. S tem se ne bo prikupil Nemcem, ki bodo hitro vedeli, kam pes moli taco. General lahko poudarja stike med poljsko in francosko kulturo, to pa zopet ne ,bo veselilo Gomulkovih somišljenikov v Kremlju. Pa tudi v poljski domači politiki lahko general napravi zmedo Recimo, da bo v Krakovu ogledoval stolnico in pri tej priliki bo skoraj moral govoriti z novim poljskim kardinalom Woytilom. Ako bodo o tem poljski časopisi poročali manj kot francoski, bo general vihal nos. Če bo govoril z Wojtylom v Krakovu, bo skoraj moral govoriti tudi s k a r d i nalom Wyscynskim v Varšavi, pa bo poljska informacijska služba prišla v podobno zagato. Če bo preveč govoril o svobodi, se bo prikupil poljskim kulturnikom, ki ravno sedaj bijejo srdit boj s tovarišem Gomulkom. Go- mulka postaja namreč star in z leti zmeraj bolj zaverovan v tradicij onalni komunizem, ki je seveda trn v peti voditeljem sedanje poljske kulture. General bo dalje obiskal o-stanke zloglasnega koncentracijskega taborišča v Oswien-činu, kjer bo moral počastiti kosti Poljakov in Francozov, ki so tam trpeli in umirali za svobodo. S tem se gotovo ne bo prikupil marsikomu v Nemčiji, ki ga smatra za svojega prijatelja. Kolikor toliko si bo lahko privoščil “Angl o-saksonce”, toda tudi tu mora računati, da ogromna večina Poljakov ne vidi v njih takih nepridipravov kot on. General bo torej hodil na Poljskem po zelo ozki brvi. Ravno zato bo njegov obisk predmet pozornega opazovanja v mednarodni politiki. U-pajmo, da se pri tem ne bo spodrsnil, kar bi bilo končno v škodo ravno tistim političnim ciljem, ki jih s svojim o-biskom na Poljskem hoče doseči. noslitev in priložnost, da se izučijo za kako strokovno delo in si s tem izboljšajo možnost stalne zaposlitve in boljšega dohodka, ki jim naj pomaga iz revščine. Ti programi so zajeli 594,000 oseb in Urad za gospodarske priložnosti je porabil za nje $104,-181,000. Uporni najemniki v Kongu krenili proti letališču na sv. maša, nato pa prigrizek. Člani Marijine legije z družinami vabljeni. Slovenski priročnik Marijine legije je še na razpolago pri F. Kaminu na 1125 E. 72 St. in v župnišču sv. Vida. Asesment— Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 5.30 do 7. ure v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Dolga doba— Jutri praznujeta John in Louise Flaishman, 6400 St. Clair KINSHASA, Kongo. — Upor- Avenue, 63. obletnico svoje poni beli najemniki in bivši ka- roke. John je star 84 let, Louisa tanški žandarji pod vodstvom J. pa 80 let, vse od leta 1915 živita Schramma so krenili iz mesta na sedanjem mestu. Visoko ob-Bukavu, kjer se drže že en me- letnico bosta obhajala v družbi see. nroti kraiu Goma, 80 milj svojih treh sinov in njihovih neverno od Bukavu, kjer je mo- družin. Čestitamo in jima želi-derno urejeno betonirano letali- mo še mnogo zdravih in zado-šče. Domačini so iz kraja pobeg- voljnih let! nili preko meje v Rvando, da ne ------o______ bi prišli v ogenj, če in kadar se bodo uporniki udarili z vladnimi kongoškimi četami. Uporniki naj bi hoteli zasesti letališče v Gomi, da bodo lahko tam pristala letala z novimi najemniki, ki bi pomagali v boju proti kongoški vladi. Indijski zunanji minister odstopil NEW DELHI, Ind. — Zunanji minister M. C. Chagla je odstopil, ker se ne strinja s predlogom uzakonitve treh uradnih jezikov. Doslej sta bila le dva: hin-duščina in angleščina. Indijski nacionalisti so dosegli še pred leti, da je bila za edini uradni jezik proglašena hindu-ščina, pa so rabo angleščine, ki jo razume zlasti vsa inteligenca in jo redno tudi uporablja v svojem govoru, le morali podaljšati. Hinduščino namreč ne govori niti polovico indijskega prebivalstva. — V belem krompirju je od 11 do 22 odstotkov škroba, ostalo pa je voda. Zadnje vesti DETROIT, Mich. — Razgovori za novo delovno pogodbo med Unijo in Fordom so se včeraj nadaljevali, pa bili ob sedmih zvečer prekinjeni do danes dopoldne. To je prvič, kar pomnijo, da pogajanja ne tečejo neprekinjeno, ko se pogodba steka in je napovedan štrajk. Vsi pričakujejo, da bo Unija nocoj opolnoči začela štrajk v vseh Fordovih lovar-naj v 25 državah. Skupno je v njih zaposlenih 159.001) ljudi. CLEVELAND, O. — Po raznih mestih in okrajih so ostale včeraj šole zaprte, ker so učitelji na štrajku ali pa z njim groze, ko se je začelo novo šolsko leto, pa nimajo še sklenjenih in podpisanih delovnih pogodb. C AS TE L GANDOLFO, It. — Zdravje papeža Pavla VI. se je včeraj popravilo in zdravniško poročilo trdi, da ga je vročina popustila in da 8» v nekaj dneh sposoben opravljati redno svoje delo. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z-a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^>83 No. 170 Weds., Sept. 6, 1967 Amerika - zdrava ali bolna družba? Ves naš narod, ne samo njegova politična plast, po staja nemiren. To vidimo na vsakem koraku. Ocenjuje vsak dogodek po tem, ali je dober ali slab, ali je dovoljen ali ni Etika in morala sta začeli na tihem zmeraj bolj vplivati na našo presojo. Ne zadovoljimo se več z ugotavljanjem, kaj je potrebno, kaj je koristno, kaj je škodljivo, kaj je odveč hočemo vedeti, ali je dobro ali slabo, ali se spodobi ali ne ždi se sme ali ne sme. Težko je reči s par besedami, kako je prišlo do tega da smo se po zadnji svetovni vojni tako spremenili. Gotovo je k temu mnogo pripomogla najprvo korejska, sedaj pa vietnamska vojna. Žrtve in bremena, ki nam jih vojskovanje naklada, ne donašajo ničesar, kar bi se dalo ceniti dolarjih. Počemu so torej potrebne? Ker ne najdemo od govora, se začenjamo spraševati, ali je vojna sploh potreb na, ali je upravičena, ali niso cilji vojskovanja zgrešeni Podobna vprašanja nam vsiljuje tudi vsak drug dogodek v našem življenju, ki ima kaj pomena za nas. Tako se po grezamo v brezno vprašanj, ki nanje zastonj iščemo odgo vora. To nas pa spravlja v slabo voljo, v nezadovoljnost, v razočaranje, v zagrenjenost, v sumničenje, v pobitost, pa tudi v obup, zagrizenost in podobne strasti, ki jih je na kupe. Sedaj pa kapajo v tako razpoloženje še takele dnevne novice: 1. 1964 so bili izgredi in nemiri le v 15 večjih ameriških mestih, 1. 1966 v 38 mestih, letos so jih imeli že do sedaj v 18 mestih, malih in velikih, na prvem mestu je seveda Detroit. Med 1960 in 1966 je prebivalstvo narastlo za 10%, zato so pa zločini za 62%, umori za 21%, ugrabitve za 51%, napadi za 52% V 1. 1950-1966 je število mladega ameriškega rodu narastlo za 19%, število zločinov med mladim rodom pa za 54%, umorov za 45%, napadov za 115%. L. 1940 je bilo število nezakonskih porodov 4.8% od vseh rojstev, 1. 1966 pa 7.7%. Take in podobne številke slišimo vsak dan in se sprašujemo zakaj? Najdemo morda še odgovor, ki zadovolji nas same, toda ne odgovora, ki bi zadovoljil vso deželo. Zato smo tudi tako otopeli za vse, česar ne odobravamo. Omejimo se za kratek čas na obsojanje tega, kar nas draži, ropov, tatvin, umorov, požigov, streljanja iz zased, potem se pa skušamo znebiti spominov na vse to. Pa se nam to ne posreči. Pri takem stanju morajo seveda v nas pešati vse tiste lastnosti, ki so nam potrebne, da postanemo in ostanemo dobri pripadniki lastnega naroda. Ali je pa ta zaključek tudi pravilen? Morda je, morda ni. Kdor je optimist, ne bo obupaval, kdor je pesimist, bo naslikal vraga na steno. To se na svoj način izraža na vsakem polju javnega življenja, prav posebno pa v politiki. Predsednik Johnson je na primer optimist. Le optimizem je mogel roditi v njegovi glavi idejo o veliki narodni skupnosti, ki naj dviga vsakega Amerikanca, bogatega in revnega, na višjo stopnjo ne samo življenjskega standarda, ampak tudi njegovega duhovnega življenja. Kot politik ve, da javna uprava ne zmore vsega, zato je svoje načrte omejil na čim večjo aktivnost federalne administracije pri iskanju poti do večje sreče vsega naroda, posebno pa revnih slojev. Je celo prepričan, da na tako smer njegove politike ne more in ne sme vplivati niti vojskovanje v Vietnamu, kajti Amerika je dosti močna in bogata, da premore stroške za veliko narodno skupnost in za vietnamsko vojno. Kaj mu na to odgovarjajo pesimisti, ki jih vsaj na duhovnem polju vodi senator Fulbright? Senator ne oporeka, da ne bi Amerika imela toliko bogastva, da bi zmogla stroške za vojskovanje in za graditev velike narodne skupnosti, toda ni prepričan, da je pri volji, da bi to storila. “Sredstva za oba cilja imamo, toda manjka nam moralne sile, ki bi nas gnala na potrebne žrtve in bremena”, tako nekako trdi Fulbright. Zato je po njegovem naša dežela pri vsem svojem bogastvu vendarle “bolna družba”. Morda je to najhujši očitek naši deželi, kar smo jih slišali po zadnji svetovni vojni. Senatorju naravno ne manjka dokazov za pravilnost njegovega stališča. Najde jih povsod, v vseh družbenih plasteh. Med glavne prišteva splošno željo po izmikanju obvez, ki nam jih sedanjost nalaga. Izmikajo se pa vsi, bogatini in reveži, zato pa želi vsak po svoje izkoristiti vse, kar iavna unrava more ali bi vsaj morala nuditi. Če bi Fulbright ostal na tej poti, bi res lahko sprožil že davno potrebno debato o ciljih naše domače in zunanje ski vojni. Njo je treba končati, pa se bo vse obrnilo na bo- v opravilih tu in tam pri služ- Ije. Da jo je treba čim preje končati, vemo vsi, da bo pa potem bolje, o tem pa marsikdo dvomi. Pri tem pride Fulbright zelo blizu končnemu pravilnemu zaključku: Amerika naj se ne uveljavlja na svetu s svojim žepom, s svojim bogastvom, s svojo močjo. Pokaže naj tudi vse svoje duhovne vrednote in vrline, ki jih ima, toda so zasute pod gomilo raznih namišljenih narodnih interesov. Amerika naj se torej postavi v prve vrste, tam, kjer duhovno življenje pomeni vse, naj sveti s svojim vzgledom in ne predvsem s svojimi oboroženimi silami. Debata med Johnsonovim in Fulbrightovim stališčem ima svoje korenine že v davni preteklosti ameriške politične zgodovine in ne bo končana koncem javnega dela bodisi Johnsona bodisi Fulbrighta. Se bo nadaljevala tudi po njihovem odhodu. To pa je dober dokaz, da nima prav Fulbright, ko govori o bolni ameriški družbi, da pa je prevelik optimist tudi Johnson, ako misli, da se v prvi vrsti z denarjem in kanoni da doseči vse. Kot zmeraj, bo Amerika tudi sedaj našla svojo srednjo pot, ki ne bo zadovoljila ne optimistov ne pesimistov, pa jih tudi ne popolnoma razo- čarala. CHICAGO NEKDAJ rrt<- /y' VČERAJ Križišče Amerike * SVET JE POLN PREPIHOV IN ZMEŠNJAV — ljudje jih pa še povečujemo in širimo! Morda ne vsak, a mnogi jih povečujejo. Vsak tako zgleda. Ob narodnem prazniku, ki ga obhajamo Amerikanci 4. julija, so bili veliki izgredi za malo mestece vsaj, za Lake Geneva, gori kakih 10 milj nad illinoiško mejo v Wisconsinu. Mladi “smrko-lini”, tako bi jih naši slovenski očanci “stare sorte” imenovali in to po vsej pravici, so razgrajali, metali kamenje v izložbena okna trgovin, gostiln in drugih raznih podjetij. Škode so napravili za več tisoč. Ameriški listi ni ne krompirja ne kopriv! Prav tedaj, ko sem bral tisto poročilo, so divjali izgredi malo preje v Detroitu, malo pozneje v Milwaukee ju in še po drugih krajih. To so bili rasni izgredi. Tudi tu so vzroki in razlogi za to. Največ zavlačevanje, malomarno reševanje in preprečevanje istih. Na tem polju rasnih zadev čakajo deželo še obilne težave, kakor zgleda. Odgovornost visi na ramenih vseh. Največ na ramenih onih, ki imajo glavno besedo v Washingtonu. Tam se največkrat daje temu celo potuho, namesto da bi se temeljito in učinkovito nastopalo in govori bah božjih. Ne trdim, da niso na mestu in prave. Ampak, kako jih ljudje sprejemajo, to imam v mislih. Koliko prerekanja in mnoge se še ne da prepričati, da so spremembe na mestu in potrebne. Upam, da s temi omembami nisem nikogar ranil. Tako je, tako se vse vrti, pa če nam prav ah ne. Je še dosti drugih sitnosti in težav. Saj če jih ni, si jih ljudje pa naredimo, da brez njih nismo nikoli. Sprejemajmo tudi spremembe. Tisti, ki jih proučujejo, vidijo in se jim zdijo potrebne. Ravnajmo se po tistem ribniškem rojaki, ki so ga pred dolgimi leti vprašali, kaj meni o vsem, kar nas papež uči? Pa je rojak odgovoril: “Kar je za papeža dobro, je dobro tudi za mene! Amen.” Vse lepo pozdravlja R. VESTI Razstava uspela CLEVELAND, O. — Ob odhodu v New York je kipar France Gorše sporočil, da je njegova razstava v Clevelandu moralno in materialno lepo uspela. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljuje za širokogrudno naklonjenost Ameriški Domovini ž oglaševanjem, prav tako tudi WXEN-FM slovenski radio-od-daji, zlasti pa dr. Mihu Kreku in njegovi nadvse ljubeznivi go-spej Malki, ki sta mu nudila gostoljubno streho za časa razstave v Clevelandu. Prav lepo je ob odhodu naročil pozdrave vsem prijateljem in znancem. AD so o tem poročali. Tako so nam lo. Kar sejejo, to bodo imeli in slikali vse takrat. Zdaj je že dva meseca in več tem, zadeva se je že skoro pozabila. Saj v Ameriki, ko se dogodki tako naglo vrstijo drug za drugim, se marsikaj hitro pozabi. Pa še toliko jih je, menda skoro več kakor zvezd na nebu in to več slabih, kakor dobrih. Zdaj po skoro dveh mesecih pa je posijalo sonce na te zadeve, pozno sicer, pa vendar dobro, da je vsaj le posijalo. Kako, na kak način je posijalo? Chicaški vodilni list je pred kratkim objavil poročilo, kako in na kak način se vršijo rajanja in veseljačenja po nekaterih gostiščih okrog jezera. Da ob večerih ob “week-endih” privabijo več gostov, prirejajo vse vrste nastope. Nekateri imajo dostoj ne prireditve. Izborni orkestri svirajo, plesalci plešejo dostojno, pevci nastopajo. To nekateri. Zopet nekateri pa drugače. Ti pa poskrbijo za take umetnice in umetnike, ki nastopajo vsaj za krščansko moralne ljudi malo pregrdo in nemoralno. Ob polno zasedenih barih tu in tam in ob omizjih skačejo na pol nage, nekatere še bolj nage ženske, se zvijajo in migajo pred gosti s svojimi telesi. Gostje pa, morda ne vsak (in če kak, tak ‘ne vsak’ med njimi), drugi ploskajo in jurišajo takim nespodobnim plesom. S takim “kšeftom” in s ta-“umetnino”, ki ni niti za pse priporočljiva, delajo marsikje ‘kšeft”. Kaj se s tem ustvarja, ne pomislijo. Nekateri, in to mnogi mislijo, da še umetnost razširjajo s tem. To gre nekaj časa. Včasih dalj, včasih manj. Končno pa On nad nami le “sto-v grm in ureže palico in to v takem grmu,” da se prilega na marsikak hrbet, kakor je to znal temeljito povedati v svoji go-renjščini pokojni pisatelj Franc Finžgar. Yes, ko sem prebral poročilo, tako vodijo nekatera gostišča s takimi nastopi in prireditvami, nisem mogel ubraniti misli: je to pot tudi tam On nad to bodo želi. * PA TUDI NA DRUGIH PO LJIH je vse polno zmešnjav. To skoro v vodstvih vseh raznih stanov in poklicev. Naši chicaški listi, pa menda tudi drugoc po Ameriki so prinesli prvo soboto v avgustu vest o “novem katoliškem katekizmu”. O tem je zelo težavno kaj govoriti in razpravljati, kajti oni na vrhu so občutljivi. Zopet je pa težko iti mimo tega kar tako, kakor ob kakem novem mesecu (luni) o kateri smo prej poučeni že davno, kako se obnaša. Ne mislim in ne trdim, da ni na mestu, kar “novi katekizem” priporoča. Je vse na mestu. Vprašanje je le, če so ga postavili pred javnost in v javnost ob pravem času? To je vprašanje! In to vprašanje je kritično. Za take probleme in spremembe, ki se jih hoče vdahniti ljud stvu v duše in srca, je treba časa in priprav. Kar naenkrat brzim “mobilizmom” se to ne da naenkrat doseči. Človeški um in razum (vsaj velike večine) še ni predelan in prilagojen nekaki jet hitrosti”, da boš kar na gumb pritisnil, pa boš naredil iz včerajšnjega Janeza nekega novega Boštjana, da bo mislil z “jet brzino” in sprejemal vse, kar se postavi predenj. Jaz se še dobro spominjam slučaja, ki sem ga doživel prav ameriški “Beli Ljubljani” v Clevelandu, nekje v Collinwoo-du. Na agitacijskem potovanju pridem do zelo dobre družine. Mati je bila navajena seveda na stare šege in izraze. Res verna žena je bila. To je bilo nekako v času ali pred zadnjo vojno ali med vojno. Prav tedaj so začeli priporočati v slovenskih verskih publikacijah, da naj se začne u-vajati molitev “Češčena Marija” z novim naslovom ali imenom: “Zdrava Marija”. Koncem koncev je skoro eno in isto, četudi v besednem izrdzu se sliši malo drugače. Tako sem ji tudi jaz razlagal. Pa mi je dejala: “Že, že, Marija je vedno zdrava, am- nami stopil v grm po palico, ka- pak češčena je premalo!” Vidite, politike, o naših narodnih interesih, o ameriški odgovor- kršno je omenjal pok. Finžgar.! tako ljudje sprejemajo izrazne nosti pred svetom. ‘'J W ^ (Vsaka reč ima svojo soboto!^ spremembe tu in tam. Fulbright vidi glavni vir vse naše nesreče v Vietnam- Brez virov ni nič. Brez semena1 In zdaj, koliko sprememb je Gospej Ani Požun k njenemu častitljivemu rojstnemu prazniku čestitke sv. očeta ljubljanskemu nadškofu Dne 25. julija 1.1. je minilo 40 let, odkar je sedanji ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik “25. julija 1927 v Innsbrucku sprejel CLEVELAND, O.. — Po večerji sva mnogokrat z blagopo-kojno ženo ostala pri mizi in zlasti zadnji dve leti, ko je revi vid skoraj popolnoma odpovedal. Ob takih večerih me je žena o-bujaje spomine na mnoge dobrotnike in posebno dobrotnice Slovenke v Ameriki in na dobre Tirolce prav pogosto opozorila in prosila, naj se teh tudi po njeni smrti, ako se bo prej preselila v večnost, ne pozabim spomniti z vso hvaležnostjo ob raznih prilikah. Pokojnih dobrotnikov in dobrotnic beguncev, ki so neustrašeno izpolnjevali drugo največjo božjo zapoved “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”, pa naj se vsaj z enim očenašom spominjam pri službi božji. Nato me je spominjala najprej na vse že pokojne dobrotnike od mnogih teh, ki so nam iz lastnega nagiba nudili prvo pomoč v Tirolah pod najtežjimi grožnjami takratne zasedbene oblasti Angležev, rekoč da morajo biti vsi begunci nastanjeni v taboriščih, ker sicer Tito ne bi imel teh “dipijevcev” pri rokah, da se more prepričati teh “zločincih”, ki so radi “Hoje za Kristusom” vse prepustili komunistom. Vseh teh od pokojnega gospoda okraj nega glavarja v Liencu in do župana zadnje tirolske občine in vmes dobrih žena Tirolk in praktičnih katoliških žena že pokojnih se je uboga žena, v kolikor jih je s svojim dobrim spominom dosegaj s hvaležnostjo spominjala v molitvi. Za še živeče dobrotnike in dobrotnice, ki nas niso samo videli nage in lačne, ampak so se točno ravnali po sv. pismu “Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli...”, pa se jih je stalno spominjala za vsako priliko domačih praznikov vsaj s pozdravno kartico. Vsak hip bo minulo 17 let, odkar smo posedli svobodno Ameriko in skoraj nekaj tednov po našem prihodu je žena z menoj hvaležnosti obiskala ne samo dobrotnike in dobrotnice, ki so hujših časih, ampak vsako družino, za katero je zvedela, da je naše pravično begunstvo pravilno razumela. Kako sva bila z ženo veselo presenečena, ko sva pri najinih obiskih tudi Vas našla v stanovanju na St. Clairu, kjer ste se počutili, kakor bi bili v Vaši domovini. Z Vašimi nama razodetimi občutki “Kakor bi bili v domovini” ste nama odvzeli velik kos domotožja. Pri težjem gospodinjskem delu sva Vas našla, ko ste ravno bila zaposlena pri pranju perila. Vse ste odložili in naju najljubeznjivejše pozdravili. Kmalu sva od Vas po ovinku zvedela, kako se trudite z zbiranjem paketov in gotovine za resnično potrebne begunce. Do takrat ste menda kar nekaj sto paketov zbrali in odpravili na razne naslove preko morja v razna taborišča. Iz pogovora sva povzela, da ste bili beguncem v Clevelandu vsakikrat v pomoč pri iskanju službe, stanovanja in pri vsem, kar človek, ki je vse izgubil, potrebuje. Postala ste z mojo ženo naj bližnja prijateljica, zlasti ko ste spoznali, da imata glede izpolnjevanja ljubezni do bližnjega obe enake praktične nazore. Od prvega obiska že sta se trajno zanimali za usodo najine družine. Kot praktična katoličanka in zvesta Slovenka niste zamudili nobene slovenske prireditve, ki so jih pripravili zlasti Slovenci begunci. Pri vsaki prireditvi ste skrbeli, da ste se sešli z nami, zlasti z mojo ženo. Koliko koristi našemu preizkušenemu narodu ste doprinesli, ko ste stalno Vaši Ijubeznji-vi hčerki takorekoč, ker je rojena v Ameriki, predstavili visoko kulturo našega naroda ob vsaki prireditvi. S tem ste dosegli, da je gospa hčerka po Vaših poizvedbah polno razumela usodo dela slovenskega naroda — beguncev in da je ta del naroda pravo seme za porast našega naroda v vse smeri svobode, vere v ~ od Gospoda sladek jarem duhovništva”. V zvezi s tem jubilejem mu je sv. oče Pavel VI. poslal čestitke in apostolski blagoslov, ki ga je raztegnil tudi na vse škofijske in redovniške duhovnike in redovnice, pa tudi na vse vernike. Tatvine po cerkvah Kakor poroča ljubljanska “Družina”, je bilo zadnji čas vlomljeno v toliko cerkva, da je vse težko našteti, n. pr. Ravnik v župniji Hotedršica, Planinska gora v župniji Planina pri Rakeku, Otok v župniji Mošnje na Gorenjskem, Sv. Jakob v župniji Velika dolina. Tatovi kradejo predvsem umetniške starinske kipe. Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani upravičeno sklepa, da gre pri tatovih za “strokovnjake”, ki vsak vlom skrbno pripravijo in potem za seboj ne puščajo sledov. Večina plena po najrazličnejših kanalih izginja preko državne meje v tujino. Zaradi močno povečanega priliva tujcev v državo, ki praktično onemogoča vsako u-činkovito kontroliranje na mejnih prehodih, je — po pisanju “Družine” — možno pričakovati še nadaljnje povečanje tovrstnih tatvinj Pred tatovi so najbolj v nevarnosti cerkve v samoti. Prva čistilnica v Ribnici Pred nedavnim je zasebnik Zalar odprl v Ribnici prvo kemično čistilnico, katero so si Ribničani in okoličani že dolgo želeli, ker so morali umazane obleke dajat čistit v Ljubljano ali kam drugam. Geologi na ekskurziji v Beli krajini Koncem junija je dr. Rajko Pavlovec spretno vodil ekskurzijo Geološkega društva iz Ljubljane po Beli Krajini. Na posameznih področjih so tolmačili: prof. Drobne, dr. Vraber, Ger-movšek in prof. Simonič. V Gaberju nad Semičem so se pridružili geologom mladi jamarji s tovarišem Klepcem ter povedali veliko novega in zanimivega o belokranjskem p o d z e m skem kraškem svetu ter pokazali pre- Boga in v srečno bodočnost | cej slik, posnetih v jamah. Geo-domovine. Vse to so Vaša izreč-1 logi so obiskali velik peskokop no dobra dela, ki se kar kupičijo pri Birčni vasi, premogovnik in še danes, ko obhajate Vaš ča-1 stitljiv 83. rojstni dan. Kako bi bila moja pokojna žena danes vesela Vašega rojstnega dne, kakor se ga je veselila vsako leto, ker pade ta Vaš lep domači praznik vsako leto na isti dan, 7. septembra, kakor rojstni dan moje nepozabne drage žene, s prav istimi značajnostmi kakor Vi pri Vaših dragih. Zdi se mi, da boste kmalu prejeli sporočilo iz domovine od Vaše nad vse Vas ljubljene hčerke redovnice, ki Vam bo darovala za Vaš rojstni dan kopico sv. roženvencev, sv. obhajil itd.... Prav gotovo tudi v imenu moje drage pokojne žene in mojih mladih družin Vam želim, draga gospa Ana, k Vašemu častitljivemu rojstnemu dnevu mnogo božjega blagoslova v zdravju in zadovoljstvu, da bi Vam že na tem svetu od Vaših resnično dobrih del bilo od Boga povrnjeno. opekarno v Kanižarici, kamnolom pri Nerajcu in slikovito pokrajino z rdečim boksitom na Perudini. Skozi Zilje so odšli na Preloko, od tam v Adlešiče ter Gradac, kjer so si ogledali gra' daški marmor (mimogrede so videli še kamnolom pri Grmo) ter skozi Metliko odhiteli proti Ljubljani. Iz vseh Vaših dobrih del sem povzel geslo, ki ste se strogo po njem ravnali: BOG, NAROD, DOMOVINA! Dokler je Bog dal nam Slovencem take skrite junaške žene, ki kljub zavisti ali 'grožnjam strogo izpolnjujejo drugo najvišjo zapoved “Druga je tej e? naka, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”, se ni treba bati pogina našega naroda. Lepo pozdravljena, Vaš hva- njeni družini bili v pomoč v naj- ležni Rudolf Lukež, st. lazfsojilišfvs na laški Sardiniji vsakdanjost! RIM, It. — Italijanske policij' ske oblasti imajo težke ure v boju z razbojniki v južni Italiji, na Siciliji, posebno pa na Sardiniji-Razbojniki veljajo tam še vedno za nekake junake, ki jih domačini ščitijo delno iz privrženosti delno pa iz strahu. Sardinijski razbojniki so v preteklem avgustu ugrabili 9 °' seb in imajo 3 od njih še vedno v rokah. Za nje zahtevajo skupno $384,000 odkupnine. Dve od svojih žrtev so ubili. Na Sardinijo sta prišla koncem tedna sam policijski načelnik Italije Angelo Vicari in ge' neral karabinerjev Carlo Cigli' eri, da doženeta, kako da ni moglo 2,500 državnih policajev, & jih podpira še 1,500 vojakov, preprečiti teh ugrabitev in ve izslediti razbojnikov. -— Kruhova plesen uniči letno okoli 150 milijonov funtov kr11' ha. ^ooooo<==^o<=>o ^aks Metzger: l .. Monika potuje na Madagaskar ^oo()<^>oo<=>oo<=>oo<=r>o()<=>o ^ tem hipu pa je dal redar Znamenje za odprto pot. Tedaj a se oba nasmejala, si porna-in kričala: “Au revoir -^a svidenje!” kot da sta naj-prijatelja. . ariz je vedro mesto. Vožnja 1 tako važna, tudi hoja ni tako ^.2riai najmanj pa še zmerjanje. k®1, je na ulicah tako hudo za-vavn°, ne posedajo ljudje radi Notranjosti gostiln, temveč n°go rajši ob majhnih mizah oa Pačnikih. Tu lahko iz bližine ^Pazujeg mimoidoče. Tu sedijo ^2godnji pomladi in pozni jese-ko ne pride v Nemčiji niko-i. r na um, da bi sedel pod mi-1111 Nebom. In niti nahod se jih ^ *°ti. So namreč tako živahni, vedno pomalem gibljejo z rp Ni telesom, kadar govorijo. . 0 jih govorjenje greje —srca kosti obenem. Tudi jed ni reveč važna. Dobiš cel kup ajhnih jedil v majhnih skle-sa Nobenega ni toliko, da bi najedel, ampak le za po- se skuš: Njo. Toda če si vse poskusil, Naenkrat sit — in tega skoraj °Paziš ne. K temu jedo ra- Niti kleb, skor, obed vesei si kc ol kruh z velikimi luknja-toga lahko sam poješ cel In rdeče vino, kateremu aj vsi primešajo vode. Tak te tako malo teži, da že z Ieni misliš na drugega, ko le L°1Tlai Prvega pospravil. Atek 2 N že doma vedno učil: “Prav Prav bi morali nehati jesti, Nam ravno najbolje tekne.”. ri . rž so tudi Francozom tako njih očetje. n ° Boulevardih sta prišla v Nlic I10 se prnvi Kraljeva Se a' enem konon te ulice Se v^§uje tempelj, h kateremu g0vV2Penja mnogo stopnic. Moko r stebri mu nosijo stre-klari 6 cerkev in se imenuje: La Nira'6^116’ ie nnkam PodCna in zaprta, toda okoli 2l^ka stoje cvetličarke. Vsa-katlrtla Voz^ek pred sabo, na kraerei^ 50 nagromadeni naj- 1Nisl]v'’Si ŠOpki> ki si Jih moreš iz s ^ ^sak šopek ima ovratnik sto^žnobelega papirja. Vozički rast6 ^rug tik drugega, tako da Vrj.^ s^vi kamniti tempelj sredi krač Samib šopkov. To je tako asNo, da ga ne moreš pozabiti, Nra^3 vi(iei' Vekk 'leVa ukca se odpira na Placeanski trg, ki se imenuje tHeni v ki so videti kot ZaradiU ^e’ tn\ ljudje, kateri so ^aNstv SV°i® lepote postali bo-čerNi k& ln pravij° mnogim tiso-io pg^1 ith hodijo obiskovat, da di, ki ° na zemlji — v srcih Iju-cih ljudStVariai° leP0to, in v sr- Na" ki lepoto ljubijo. sloge strani prehaja Trg V^sokem S^roko nlieOj ki vodi k 2°Ve ChU s^av°loku. Ta cesta se ?0liane t Ps E1ysees — Rajske ift ^ 'to je ena najkrasnejših ip pra° ičnejših ulic na svetu arile> ki gotovo raj za pariške Zijo D Se lepo opravljene vo-itl avt°^0^ne v odprtih vozeh kariški0l^0bilih po tej ulici v ^le BoZlVa^Sb^ Vr^’ k^ se lme' jezdijo °1S Boulogne. Druge SpreNiliana,.lepih konjih tja, P°dje v''0 pa elegantni gos- d°, da Se1 se smehljajo, ker ve-0 lepe in da so še lepše, kadar se smehljajo. Če greš po Kraljevi ulici naravnost čez Trg sloge, prideš do lepega mostu, ki se spenja prek Seine. To je široka reka, ki teče v velikem loku skozi Pariz. Mnogo mostov drži čeznjo in na ;sredi reke je otok, na katerem se dviguje stolnica, ena naj starejših pariških cerkva. Imenujejo jo No(tre Dame — cerkev Naše ljube Gospe. V tej cerkvi se žari nad glavnim oltarjem velikansko okroglo okno iz glo-bokomodrega stekla, notri pa je zlato vejevje. Njegove barve so tako krasne, da je bolj podobno nebeškemu kot pa cerkvenemu oknu, in gotovo so poslali ljudje skozi to okno mnogo vročih prošenj proti nebu. Globoki mir, ki lije skozi to okno, je zato zakra-Ijeval v srcih molivcev. Z modro barvo kliče Bog ljudem: “Bodite mirni in ne bojte se!” Drugo jutro je imel atek mnogo posla, da si je priskrbel zemljevide Madagaskarja in nekaj knjig, ki jih je še potreboval za svoj študij. Tudi majhna knjižica o orhidejah je bila med njimi in glej — macroplectrum sesquipedale je bila tudi naslikana notri. Poleg je stalo, da je to vrsto najti v gozdovih na južnem koncu Madagaskarja poleg drugih za otok značilnih vrst. “No, če so v knjigi, bodo tudi v gozdu,” je menil atek, poln zaupanja. “Kar je natisnen, je zmirej prov’, pravi gospa Do-brulja. In če so v gozdu, jih bova našla.” “Kajpada,” je odvrnila Monika in se veselila na svojo zlato goro. Popoldne sta se peljala na enem izmed malih parnikov, ki poživljajo Seino, v Saint-Ooud. To je majhno mesto na zelenih obrankih, ki omejujejo Pariz na zapadu. Skozi krasen park sta se vzpela na visoko teraso, s katere moreš pregledati ves Pariz. Dve velikanski jelki stojita tu, že kar črni od starosti, s širokimi vejami, ki se težke pripogibajo k tlom. “To so cedre,” je pojasnil atek in Monika ju je pobožno gledala, tako molčeči, tuji in resni sta bili videti. V častitljivi okvir njunega vejevja se vdela slika milijonskega mesta s svojimi belimi hišami in ravnimi strehami. V sredini se dviga gora s poslopjem, na katerem so mnoge kupole. Podobno je skoraj gradu na morskem otoku, ki ga je bila Monika videla v sanjah. Gori je ime Montmartre, zgradba pa je cerkev Sacre Coer — cerkev presv. Srca Jezusovega. V večernem soncu je žarela bela kupola, reka pa, ki ob vznožju gore polaga svojo petljo skozi mesto, blešči srebrnkasto. A kmalu je zakril mesto nežnomoder meglen pajčolan. Samo bela kupola cerkve na gori se je še svetila in Eiffelov stolp, ki je videti, kot da je oddajni stolp v Berlinu njegov mali sinko, je stal tu kot fina črna risba na modrem pivniku. Nato je postalo vse tako višnjevo, kot so vijolice, ki rastejo na južni obali Francije in katere prodajajo v Parizu majhni dečki lepim damam, kadar se smehljaje peljejo po cesti Rajskih poljan v Boulc ,n:ki gozd. In luči mesta so zqža: ele v mestu, kot da se veselijo, da se lepe dame zopet vračajo, da bodo plesale v njih žarkem soju. “To je bil Pariz,” je dejal atek. Zvečer sta ostala v hotelu in pisala mamici dolgo pismo. V njem sta ji poročala o vsem, kar sta bila doživela v letalu in v Parizu. Nato so prišle razglednice na vrsto. Vsak prijatelj in vsaka prijateljica je dobila eno, Prvi komentarji o knjigi “Slovenija - včeraj, danes in jutri” WASHINGTON, D.C. — Kolikor je avtorju znano, so doslej (konec avgusta) o knjigi Slovenija — včeraj, danes in jutri samostojno komentirali naslednji slovenski in drugi listi v svetu: Naš tednik v Celovcu, Katoliški glas v Gorici, Klic Triglava v Londonu, Mladika v Trstu, Glas SKA v Argentini, avstrijska časopisa Kleine Zeitung v Gradcu in Kleine Zeitung v Celovcu, nemški dnevnik Mann-heimer Morgen v Porenju in Hrvatski glas v Kanadi, glasilo HSS v svetu. Domala vsi začetni komentarji so knjigo razumeli in sprejeli kot aktualno in konstruktivno razpravo o slovenskem vprašanju. Predvsem poudarjajo, da .je jedro knjige v iskanju možnosti razvoja k uresničenju slovenske državnosti preko konfederativne preureditve na pogodbeni osnovi in vzporedno s tem k novemu političnemu pluralizmu. Kakor avtorju knjige, tako je nedvomno tudi njenim zgodnjim ocenjevalcem dobro poznano, da je ta dvojni razvoj — čeprav je nedvomno v zametku — poln ovir in negotovosti že zato, ker se mu vztrajno upira zakrknjeno centralistično jedro komunistične partije. Toda stoletni razvoj na Zahodu, pa tudi razvoj v komunistično zavojevani Vzhodni Evropi, predvsem v Jugoslaviji, je pokazal, da dejanska družbena evolucija ni marksistično ali drugače nujno in enostavno predeterminirana, temveč je zavestna in mnogostran-sko dinamična ter sili izven ideološkega in prisilnega okvira partije. Boljše nove možnosti so nakazane. Treba pa jih je odkrivati z informirano in veščo analizo dogajanj ter uveljavljati z zavestnimi pristopi in pritiski v vse prepoke in odprtine, ki nastajajo. Zato so o konkretnih oblikah in razpletih te razvojne dinamike možna različna gledanja. Teh drugotnih različnosti se prvi o-cenjevalci knjige niso dotaknili v zavesti ključne važnosti prvenstvenega vprašanja: Ali vodi k ciljem slovenske suverenosti in državljanskih svoboščin kaka zanesljivejša, hitrejša — ali sploh kaka druga pot kot je trda, aktivistična pot zavestne evolucije, ki jo knjiga osvetljuje? Dosedanji odmevi na knjigo, se zdi, soglašajo v tem, da take alternative na obzorju stvarnih možnosti ni videti. Izjema je oddaljeni argentinski Glas Slovenske kulturne akcije, ki razvojno reševanje zavrže, toda ne na osnovi vsebinske celo gospa Dobrulja, toda Janko Šuster je dobil dve. (Dalje prihodnjič) kritike dvanajstih poglavij in desetih dodatkov knjige, temveč na osnovi kritikove argumentacije proti nekemu, od njega samega namišljenemu “sožitju” z nekim vsemočnim, neupogibnim in nesprejemljivim, absolutnim “komunizmom” — kakor da bi knjiga zagovarjala tak življenjski nesmisel. Ko je tako odpravil svojo lastno, iz trte izvito konstrukcijo in na tej podlagi proglasil svoj protirazvojni non-sequitur, pa kritik v Glasu niti ne pove, kako alternativno rešitev on pričakuje oz. svetuje Slovencem v Sloveniji. Naj morda kot “rešitev” razumemo njegovo uvodno omembo “vztrajanja v negativizmu do kraja”? Kako je Glasov urednik nezanesljiv celo v svojih redkih specifičnih navajanjih, ponazoruje naslednji važen primer. Piše Glas: “Očividno bi (po žebotovi knjigi — op. C. A. Ž.) partija o-stala nosilec državnega ustavnega reda...”. Knjiga pa pravi: “Pluralizem in tekmovalna izbirnost stališč in kandidatov (pa) predpostavljata enakopravni obstoj in delovanje vsaj dveh medsebojno neodvisnih političnih organizacij” (str. 113); poleg tega pa je v knjigi prav o tem ključnem vprašanju še več, nič manj jasnih formulacij (str. 25, 36, 46, 53, 54, 58, 81, 90, 100, 113, 114, 116). Mimo ne-predmetnosti Glasove polemike z mojo knjigo pa moram v imenu elementarne avtorske pravice, da ga kritiki vsaj pravilno citirajo, protestirati proti petim prikrojenim oz. celo narejenim “citatom”, s katerimi je urednik Glasa “podprl” svojo polemiko. V tem oziru je Glas podoben prvemu napadu na knjigo v ljubljanskem Delu (16. junija), ki je ponaredilo oz. si izmislilo sedem “citiranih” trditev. Škoda, da je urednik Glasa zapletel Slovensko kulturno akcijo v tako neutemeljeno politično polemiko. Podoba je, kakor da bi šlo za poizkus prenarediti sam osnovni smisel knjige, pač v pričakovanju, da večini Slovencev v svetu knjiga še ni oz. sploh ne bo dostopna. Tudi v tem je neka, čeprav polarno nasprotna, vzporednost s poskusom Dela (16. junija), da vsebino knjige zmaliči v Sloveniji kot pripravo na njeno uradno prepoved iz Beograda. Taki poizkusi pa so neizbežno obsojeni na neuspeh. Kot Slovenci doma po napadu v Delu in sledeči uradni prepovedi knjige, knjigo še bolj iščejo, tako se bodo Slovenci v svetu po zlorabi knjige v Glasu še bolj hoteli o knjigi poučiti — iz knjige same. Kdor pa bo knjigo prebral, mu ne bo težko spoznati, da sta tako Delo kot Glas, vsak po svoje, nad knjigo zagrešila veliko intelektualno nasilje. Cyril A. Zebot Belgija zahteva za svoje v Kongu pravico oborožitve BRUXELLES, Belg. — Belgijska vlada zahteva od kongo-ške vlade za svoje državljane v Kongu pravico nošnje orožja za varstvo svojega življenja in premoženja v predelih, kjer oblasti niso sposobne poskrbeti za varnost. Tako pravico so ti imeli do preteklega poletja, ko je prišlo do upora belih najemnikov v vzhodnem Kongu. Tedaj so kongoške oblasti Belgijcem vse orožje zasegle. Ko je belgijski poslanik v Kongu Paul Bihin predložil belgijsko zahtevo predsedniku republike gen. Mobutuju in zunanjemu ministru Justinu Bom-boku, sta ta dva odgovorila, da tega vprašanja ni mogoče rešiti, dokler ne zapusti Konga polk. J. Schramme s svojimi belimi najemniki, ki od 8. avgusta gospodarijo v mestu Bukavu na meji Rvande. Beli najemniki se drže v Bukavu skupno z okoli 1000 bivšimi katanškimi žandarji. Na skrivaj se pogajajo o možnosti u-mika v Rvando, od koder bi radi odleteli dalje v svobodni svet. Rvanda doslej na tak predlog še ni pristala, četudi jo k temu silijo ZDA in Belgija. -----o------ Johnson samo obsodil podražitev jekla WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je na tiskovni konferenci pretekli petek sicer obžaloval zvišanje cen jekla, kot je to storil pred njim njegov glavni gospodarski svetovalec G. Ackley, pa pokazal jasno, da ne bo proti temu napravil nobenega koraka. Cene jekla so vse jeklarne pretekli teden povišale za povprečno 1.8%. -----o------ Združeni narodi naj uredijo imena mest! ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Med drugimi neprijetnimi nalogami, ki jih imajo Združeni narodi, je tudi tista, ki zahteva od njih, naj standardizirajo imena mest in večjih naselij po vsem svetu. K temu poslu jih je prisilila — Afrika! Tam je po vojni nastala cela vrsta novih držav, ki so smatrale za svojo narodno dolžnost, da dajo svojim glavnim naselbinam, posebno prestolicam narodna imena namesto starih, ki izvirajo še iz kolonij alnih časov in zvenijo evropsko. To dela sitnosti poštnim, brzojavnim in telefonskim uradom po vsem svetu, vsemu časopisju, radiju in televizijam in seveda tudi navadnim ljudem, ki ne vedo, kaj naj z novimi imeni počno. Nova imena jezijo seveda tudi tiste diplomate, ki niso ravno navdušeni za zemljepisje. Sitnosti dela tudi administraciji ZN. Vse to jo je prisililo, da je u- NA VRHU MT. WHITNEY — Skupina mehiških gornikov se je nedavno povzpela na Mt. Whitney in tam postavila v znak ameriško-mehiškega prijateljstva križ. Gornike vidimo, ko počivajo na vrhu gore.. stanovila poseben začasen urad, ki naj standardizira imena mest in velikih naselij. Da si olajša delo, je urad povabil nad 100 strokovnjakov z vsega sveta na posvetovanje, ki se vrši ravno sedaj v Ženevi. Na posvetovanju bi morali razgristi marsikateri trd oreh, na primer: koliko abeced naj pride pri pisanju imen v poštev, kateri jeziki naj bodo za podlago pri standardizaciji. Posvetovanje se vrši v Ženevi in že to mesto je dalo priliko za debato: ali naj se imenuje s francoskim, nemškim ali italijanskim jezikom. So pa še hujši slučaji. Kenija je na primer poslala Združenim narodom prošnjo, naj ji pomagajo standardizirati kakih 30,000 imen, pri čemur kenijski prebivalci rabijo kakih 30 “plemenskih jezikov”, to je dialektov. Že prve seje so pokazale potrebo po ustanovitvi stalne komisije, ki naj se ubada s tem problemom, kajti sedanja konferenca ne bo zmogla vsega dela. --------------o------ Z otokom Anguillo ima svet še zmeraj sitnosti LONDON, Ang. — Tistih 6,000 prebivalcev, ki živijo na otoku Anguilla in se nočejo pokoriti centralni vladi karibske državice Kitts-Nevis-Anguilla, ima smolo. Za njihove želje po samostojni državi se niso hotele zanimati ne Amerika, ne Združeni narodi in ne Anglija. Vsi jim svetujejo, naj se vrnejo nazaj v dosedanjo državno skup- Moški dobijo delo Iščemo krojača za spremembe in nove podloge, v njegovi lastni delavnici ali doma. STEVEN RAJKI INC. 2206 Lee Rd. (173) nost. Ker tega nočejo, bi jih “ministrski predsednik” državice rad prisilil, pa kaj ko ima na razpolago samo 100 dobrovolj-cev! Zato je prosil angleško vlado, naj pokori uporne Anguill-čane, njegovih 100 dobrovoljcev se bo pa angleške vojaške ekspedicije udeležilo kot prostovoljna pomožna sila. Anglija bo ta predlog seveda odbila. Ta slučaj nazorno kaže, kako malo smisla imajo male državice, ki ne morejo ukrotiti niti par tisoč upornikov na svojem o-zemlju. , ■ MALI OGLASI Naprodaj Dve dobri dvodružinski hiši na enem lotu, plinski furnezi, dober dohodek. Na E. 49 St. od Superior Ave. Cena prava! Kličite 391-7977. —(171) V najem 4 sobe se oddajo odraslim, zgoraj, na E. 58 St. Kličite EX 1-5767. - (171) V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, na Norwood Rd. Kličite 261-6295. (171) POSESTVA NAPRODAJ V Montville, Ohio, farma 14 akrov, $23.500. Hiša s 3 spalnicami na akra, na Rt. 20, Geneva, $14.900. Hiša s 3 spalnicami, klet, skoraj 1 aker, $25.500. Zidana hiša z 2 spalnicama, 6y3 akra, v Perry, Ohio. Dve hiši na 2 akrih, Rt. 20, Geneva, O. $16.900. LEET REALTY & ASOC. 946-3686 Vprašajte za Margaret Dominish (6,13,18 sept.) Na E. 66 St. Naprodaj enodružinska hiša, 5 sob spodaj, 1 zgoraj, klet, plinski furnez, vsa prebarvana, cena $6.900. STAN HOMA INC. MI 1-7700 8808 Garfield BIvd. (171) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Teol 0a. V najem Oddamo 5 čistih sob, lepa klet, garaža na razpolago, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave., na 1023 E. 72 St. —(172) 8784 E. 78 St S41-I786 A Subsidiary ol PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmmm TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - KTBRCTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mim mills TURRET LATHES GAP TURRET LATHES EHGIHE LATHES MULING mmtm RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA FLACA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavile se osebno S.X5 do p. do S. pop. iSi kiičit* 34L-17U? *.& čaj sestanka Aa £