S Sav.15© V Trsta, v gsoneaeijeK 2. lunlfa 1919 letnlk Tihaj* vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj- — Uredništvo: ulica «v. Fia'.ćisk* Asiškcga štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrsnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij iisU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leti L 13 — in celo leto L —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin!?. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — O^asi trgovcev in obrtnUov mm po 20 stol; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denanili z.r/oUov mu po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frai&aka Ai. 201 JsidransKo vprašanje. Italijanski glasovi. MILAN, 31. Čuje se, da so se pričela pogajanja o Tardieujevem predlogu za reško državo in sicer potom razgovorov med Orlandom in Wil-sonem ter Wilsonom in jugoslovanskimi odposlanci. Soglasne informacije časopisja pravijo, da Wilson smatra Tardieujev predlog za podlago, na kateri bi bilo mogoče priti do sporazuma, in da se bo za rešitev v tem smislu zavzemal pri Italijanih in Jugoslovanih. Jugoslovani že odločno protestirajo, češ, da se je kršila dana beseda, kajti kakor se zdi, so bili že čisto gotovi, da dobe Reko in vso Dalmacijo s skoraj vsemi otoki in sicer na podlagi določenih zagotovil, ki so jih dobili od Ame-rikancev. To bi tudi pojasnjevalo dosedanje Wilsonovo postopanje. Italijansko odposlanstvo sprejema za Reko v načelu načrt vmesne države in je že predložilo protipredlog naslednje vsebine: 1. Reška država naj bi imela kar najmanjši obseg, s prebivalstvom, ki bi štelo stotisoč prebivalcev, med njimi 40.000 na Reki in v predmestjih brez Sušaka, in bi se omejevala na malo več kot oni pas, po katerem teče železnica, tako da bi Volosko ne bilo vključeno, temveč bi pripadalo italijanskemu kraljestvu, in to pomenja, da ves istrski polutok pripade pod vrhovno oblast Italije. 2. Statut nove države se ne poveri vladi oblasti, ki bi jo izvolilo ljudstvo, temneč direktoriju petih članov (dva italijana, Rečan, en Jugoslovan in en Madžar), ki bi opravljal posle male države primerno italijanskim koristim, ker bi Italija imela v njem večino glasov. 3. Po petnajstih letih bi določilo ljudsko glasovanje, ali naj bi se nadaljevala ta vladavina, ali če se reška država priključi Italiji. Poskrbljeno pa je s primernimi ukrepi, da bi se na skupno ljudsko glasovanje o usodi mesta ne vplivalo v škedo Italije, ker se je predlagalo, da naj se ljudsko glasovanje vrši po občinskih okrožjih in da njegov izid odloči usodo vsakega takega okrožja t>?sebej. V petnajstih letih 1 i, četudi bi re italijanskemu političnemu celovanjc 5® pesnilo pridobiti za Italijo vc"rrc prebivalstva vseh okrožij, bi pač po ljudskem £lascv*Eju p/ipadla Reka Ital ji. »Secclov« pariški dopisnic pravi, da se ne govori več o tem, ds bi Italija diplo-matski zastopala reško državo. Ri;:f 21. Po zadnjih vesteh, ki so prispele nocoj v Rim, se more reško in jadransko vprašanje smatrati za rešeno. Manka le še sogla-šanje Jugoslovanov, ki se kažejo uporni, in so-dlašanje Wilsonovo, ki hoče ohraniti italijanski značaj mesta Reke. Upa se z gotovostjo, da prtde do poravnave, tako da se bo v jutrišnji seji sveta četvorice mogel doseči kompromis. Prvi znaki v političnih krogih se kažejo v obžalovanju, da se ni mogla priklopiti Reka Italiji, in v nadi, da se bo v ne preveč oddaljenem času, najdalje pa v petnajstih letih petom ljudskega glasovanja končno vendar mogla združiti 7. materjo domovino. Žalost zaradi krivice, ki se je zgodila Reki, je globoka. Poroča se, da je Italija dobila znatne privolitve gospodarskega značaja, ki se objavijo svoječasno in zagotavljajo neko mirnost za bodočnost Francoski glasovi. Daily Mail« piše, da se je sestala vsa ame--iška delegacija, ki posreduje med obema •.'.rankama, da priobči Pašiču in Trumbiću, načelnikoma jugoslovanske delegacije, nameravani načrt za rešitev reškega vprašanja. Po tem načrtu bi — kakor pravi »Daily Mail« — pripadlo neodvisni reški državi veliko več ozemlja, kakor je doslej določeno. To ozemlje bi secalo na vzhodu do Bakra, na zapadu do nove italijanske meje, ki gre čez Učko, na severu do šentpeterske postaje na železniški progi Reka—Ljubljana, a na jugu bi »padal v to državo tudi otok Krk. Jugoslovani so se pokazali nezadovoljni s tem načrtom, ker bi po njem bilo vključeno v novo drfavo še več Jugoslovanov in ker bi Italiji pripedli najvažnejši dalmatinski otoki, vsled česar bi bil omejen svoboden dohod do morja. PARIZ, 31. »Matin« piše: Ker je Wi!son podpisal dogovora glede jadranskega vprašanja, ki so jim glavne črte že znane, se je nadejati. da se posluži svoje avtoritete v to, da jih podpišejo vsi. V italijanskih krogih — nadaljuje »Matin« — izjavljajo, da so ti dogovori minimum, ki se ne da več skrčiti, in žele celo, da se svobodno mesto Reka določi na bolj skrčenem ozemlju. »Excelsior* pravi: Napovedana rešitev jadranskega problema zadobiva vsak dan bolj na terenu. Že sestavljeno besedilo je bilo pri- PODLISTEK Rose Miry. Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—«. Pridite zvečer v opero — je odgovorila neznanka. Peta loža nad prizemljem. — Ali — a proposf Uljudnost za uljudnosti Potegnila je iz zaprte knjige vizitko in jo ponudila grofu. Voilal — je rekla zaprši vratica. Kočija je odhitela poprej, nego je mogel mladenič kaj odgovoriti. Na vizitnici je bilo z debelimi črkami natisneno kratko, a tuje ime: Rose Merj. Grof je privzdignil glavo, ko je kočija že izginila. Rose Mery? ... je šepnil mladenič, napotiv-ši se proti Opemringu .,. Francozinja? — in vrtel je med prsti okusno njeno kartico. IL Vsakdanje velemestno življenje, v katerem se vrste prizori in ljudje, vedno isti od dne do dne, stokrat pozdravljam, ne nudi blaziranemu pohajkovalcu velikih mest nikake prave naklade, a še manje iznenađenja. Ono, kar deluje občeno Pichonu, Lansingu in Balfourju ter je bilo predmetom izmenjave preliminarnih na-ziranj z jugoslovanskimi delegati. »Petit Parisien« piše: Wilson je razložil jugoslovanskim delegatom besedilo posredovalnega predloga, do katerega so došli. Pravi, da more vnovič zatrditi, da je vprašanje dobro upotjeno. Glasom informacij, ki jih je prejela agencija Hawas iz italijanskih krogov, bi bilo prenagljeno, ako bi rekli, da je Orlando že definitivno potrdil kakršnemukoli dogovoru o jadranskem vprašanju. V resnici smo zelo blizu rešitve, ali pogajanja v svetu četvorice niso še končana. Svet jih bo moral nadaljevati v prihodnji seji in šele potem, ko bodo zaključena« bo Wilson posredoval, pri Jugoslovanih. Smrtonosna rešitev. Včerajšnja »Nazione« objavlja pod tem naslovom članek, ki se začenja tako-le: s-Vesti, ki prihajajo iz Pariza, niso dobre: reklo bi se, da nas navdaja optimizem, ki presega meje pretiravanja, če bi izjavljali, da se zadovoljujemo s tisto rešitvijo, katero imenujejo »mogočo Reka avtonomna in glavno mesto vmesne državice s sedmimi desetinami slovanskega prebivalstva. Vsa poroštva, ki jih je mogla obljubiti takoimenovana Zveza narodov, ne bi mogle rešiti italijanstva mesta Reke in preprečiti, da ne bi bile smrtno zadete koristi Italije v Adriji. Ta takoimenovana »mogoča« rešitev je izrecno smrtonosna rešitev, ki si so jo izmislili na onem zlonosnem sestanku v Parizu, za katerega se zdi, da hoče še prekašati dunajskega v ustvarjanju položajev, ki pripravljajo nove vojne.* Na koncu članka objavlja »Nazione« brzojavko, ki jo je postala tržaška trgovinska in obrtna zbornica itaBfeaskenru ministrskemu predsedniku ter mmietroma Colosimu in Ciuf-felliju. Brzojavka se glasi: »Vesti, ki so se raznesle o rešitvi jadranskega vprašanja, so pobudile po vsem mestu bojazan in prepast Prepast zaradi žalostne bodočnosti, ki se kaže za Trst, če bi morala Reka, danes najljubijenejaa sestra, odtrgana od Italije, postati ju! ri kruta tekmica, napenjajoča vse svoje sile v škodo Trsta in Italije. Trst z vsemi svojimi mo^p&simi in krepkimi energijami kapitala, in dela bi bil obnemogel, oropan vse svoye c&sfpnzije, o kateri je podal brezdvomno srajce dokaze, prisiljen v zaje-d?isko življenje v hrame drugih italijanskih pristanišč. V veliki bojazni prosimo torej Vašo ekscelenco, da bi se ta vest nemudoma preklicala, da se tako vrne mestu mir, ki ga nujno potrebuje v tem času gospodarskega propada in se reši strahovite tesnobe, v kateri živi in trpi.« Jugoslovanski protipredlog za rešitev reškega vprašanja. »Corriera della Sera« brzojavljajo iz Pariza 31. m. m.: Danes zjutraj je predložila jugoslovanska delegacija ameriškim delegatom dolg memorijal o kompromisnem načrtu za rešitev jadranskega vprašanja. To je baje pravi proti-načrt, absurdnega značaja, kakor so se izrazili sami Amerikanci, ki so največ branili jugoslovansko stvar — piše zgoraj omenjeni list. V dolgi seji v hotelu Coillom, ki sta jo obdržavala Trumbić in Pašič niso mogli pregovoriti Jugoslovanov, da bi zavzeli pomirljivejše stališče; Jugoslovani so vztrajali pri svojih protipred-logih. Zahtevali so, kakor se govori, da se reška svobodna država podvrže za tri leta Zvezi narodov; po tem roku bi se morala podvreči jugoslovanski upravi. Gotovo je, da je ta nespameten čin Jugoslovanov — nadaljuje Corriercv poročevalec — provzročil, po dokazih spravljivosti s strani italijanske delegacije, v amerikanskih krogih čut poparjenosti. Predsednik Wilson je zahteval čas, da zopet poizkusi, da bi Jugoslovane prepričal, toda ni izključeno, da opusti načrt, da bi dosegel njih pritrditev, če ostanejo še nadalje nespravljivi, ter imenuje četvorica komisijo, ki ji da nalogo, da prouči tehnične načine kemprormsa. kateremu je Wilson v glavnem že pritrdil. Nemška delegacija zahtev* vrnitev vojnik ujetnikov. BAZEL, 31. Brzojavka iz oRcijelnega vira v Versaillesu pravi: Nemška delegacija je odgovorila na noto Clemenceau-a glede vojnih ujetnikov, izrazajoč svoje obžalovanje na tem, da so se zavezniki uprli proti ustanovitvi komisije z nalogo, da zboljša položaj nemških vojnih ujetnikov in jim zagotovi stike z domovino. na tujca s čarom novosti in radovednosti, ubija poznavalca kot napev, ki se preveč ponavlja. Zato se nikdo ne lovi za pustolovstvi, in nikdo ne grabi tako po vsaki slamici novosti, po vsaki senci, pa bi bilo tudi najpriprosteje originalnosti, kakor ti prenasičeni gtirmandi. Grof Bracski ni še spadal v vrsto takih — ali reči jo mogel že, da je sit dunajskega življenja. Ko je v devetnajstem letu z jadranskega morja, iz kroga stare, napol propadle velikaške hiše, prišel v sijaj cesarske prestolnice, se je neizkušen vrgel v vihar besnega življenja. Vihar ga je zajel, ga zmešal, mu iztrgal vse, kar je bilo obvarovalo zavetje hiše očetove. V tem neizkušenem nežnem mladeniču je bilo vendar pritajevane moči: nekaj energičnega in odločnega, kakor da mu je morski val učvrstil me-hkobno narav. Boril se je z vsemi in vsakim. Često je v samoti polutemne sobe, lam nekje v četrtem nadstropju kake dolgočesne hiše skrit in osamljen plakal kot malo dete — si zakrival glavo izpod grla, da bi zadušil jok, ki mu je silil iz ust. Trpel je siromaštvo, grizlo ga je poželjenje po uživanju, morila ga Delegacija vztraja pri svoji zahtevi« da se vsi vojni ujetniki brez vsake razlike, povrnejo v domovino, in to tem bolj, ker je nemška vlada posnela iz že priobčenih ji kazenskih list, da so bili ujetniki obsojeni v dolga leta kazni na svobodi, ker so zagrešili mala kršenja discipline. Nemška delegacija odklanja energično trditev, da postopanje Nemčije z vojnimi ujetniki ne da primerjati s postopanjem zavezniških in pridruženih jim vlad. Nemčija se ne boji v tem pogledu sodbe sveta, in hoče vprašanje postopanja z vojnimi ujetniki podrediti sodbi komisije, sestavljene od nepristranskih nev-tralcev. Zavezaikl ne sprejemajo omgih nemških not. PARIZ, 31. Ker je zapadel rok, dovoljen nemški delegaciji do minolega četrtka za izročanje pripomb konferenci, so zavezniki — kakor se trdi — sporočili, da odslej ne sprejemajo več nikakih no L Brockđorff protestira proti miru casHJa. ?*ARIZ, 31. Tajnik konference jo dovršil danes prevod nemškega protinačrta i« četvorica glavarjev vlad je začela popohidne s seznanjanjem z nacrtom. Protiprodloge, zbrano v svežnju 140 strani, ■povopremiia pismo desetih <đatitocratiranlh s'rani, kar je toliko, kolik'or dve koloni lista. Zdi se, da it'Ste -obe iistari iz istega tovora. Ni neverjetno, da ie protipredioie sestavila via4a v Bero-limi, pismo pa da je itz peresa grofa Brockdorifa. Pismo razpravlja o »vesrečah. ki fih mirovna oo-gođba prisoja Nemčiji, ki tro (morala preirpllatti pravi režzii tiranije; nje vvaboda bo položena v roke komisij za vz^ostave, v kateri ne bo Nemčija niti casto^ana. a bodo nge (E^o-mtadje) oblasti naravnost ogroroive; Nemčiji bc*?o ojvzeta vsa prevozna sredstva živ* $ trjo vinskim br odo v jem, bo podrejena raz©od8č» zavesnikfTv. Narfašujoč ma-čaj svetosti pogodb in obsojanje nasilne pogodbe, ustanovljene v XVUI;L veta, ter odOdanialoč pogodbe narinjene ođ cesarske Homčije v Brest-Li-tovsku in Bukarešti, zakiječuje pis-mn: »Mi "prevzamemo »tiste obveze, o čcafrorih bomo cotovi, da Sb bodo mDgli držati, kajti na k-coou fconca bo nemški naro-d «tjsti, ki bo moral dati svojo odobritev mirovni pogcdhl. Bo!fr.rska se proglaša ti nedolžao... PARIZ, 31. Če zavezniki niso še mislili na mir z Bolgarsko, je pa Bolgarska mislila na mir z zavezniki. »Daily Mail« pripoveduje, da je v tem zadnjem času prišlo na mirovno konferenco 5 dolgih not, ki sta jih pripravila bivši ministrski predsednik Gešov in ministrski pooblaščenec Tsokov. *Daily Mail« si ne more razjasniti, kako so te nete prišle na mirovno konferenco, ko vendar ni bila Bolgarska povabljena, da izrazi svoje mnenje. Gotovo pa je, da so te note mojstrsko delo odvetniške spretnosti. Ne samo, da zaključujejo z dokazi, da je Bolgarska popolnoma nedolžna, temveč zahtevajo tudi 2500 km* vzhodnega dela Stare Srbije ter Vranjo, Pirot, Knjaževac in Belo Palanko, kjer se nahaja okoli 360.000 prebivalcev. »Velika večina Bolgarov, zastopana po parlamentarni opoziciji, trdita Gešov in Tsokov, se je izrazila proti vstopu Bolgarske v vojno in sedanji kabinet je storil leta 1915. vse, kar je mogel, da bi preprečil, da se Bolgarska pridruži Nemčiji. Kakšna je torej razlika med Bolgari in Jugoslovani, med katerimi so Hrvati in Slovenci bili skozi 20 let zavezniki Nemčije, dočim so Bolgari bili nemški zavezniki samo 3 leta? Ne zaslužijo torej Bolgari enako postopanje kakor Jugoslovani? (Ali je sploh potrebno odgovoriti? Ve li Gešov ali tisti, ki je to neslanost napisal« koliko Slovencev in Hrvatov se je prostovoljno borilo 9 Srbi proti Bolgarom, ki so se v Srbiji hujše obnašali od samih Nemcev? Op. ur.) 11 JUGOSLAVIJE. Afig!eško - asterikar.sk i Intorecl v Jttgeelavtji. 3ŠEKA, 30. Iz Beograda se javija, da ee v Ameriki U3ta&avi>a »America«-VougcsJave Contpa;iy-i. na Aagtešfcesn tTjuje de?stva vest o tajnem vojaškem -dogo-vorn, sklenjeoem med Francosko in Jugoslavijo, ki v resnici tis.l ni treba vprašati po pojasnilih, yroli fcormi so naper)ene te sple'Jke.« Griko-Jugosiovaaska zveza proti Italiji? ZAGREB, 29. »Jutranji List« poroča 27. t. m. iz A-ten: Urški listi javija jo, da se je sk>Ieniia z vaza med Grško an .higcalavifo, ter zahtevajo, da se pretpreči svijesti: o v Valone Ita-iijL (»Era Nuova«.) IZ GRČJJE. RIM, 3t. se Je raznesla vest, da so Grki zasedi! A^jVi, mesto, i:f se nahaja na ž-elc^miflki prosi Smirna—Bu-pdna, v rodt»vi'toi ro-endereški dolini. V oiic?;eIn£h grškib fcrogih so oelo zago-ta-vtoali, da so Grki zase-cSi tnidi Ašvalak, severno od Smirne, nasproti otoku MitSenl. Gnki name ravajo baje zasesti ves smirnski vilajet z važnim mestom Ms-goezijo ob železniški progi Smirna— Ažuin—Karahisar. Grki n-ameravajo zasesti hrdi ozadje, toda zavemKke so j-im pcslale pro- test proti temu, da to nekatere 8crc;e z vojaSco sik> zasedli, brez -privoljenja zavemikov. Zavezniki pozivajo igršfco vlado, da takoj irstavi vsako prodiranje ia da se omeji na zasedbo S mirne. IZ NEMČIJE. Pruska nareke skupščina proti se?ara*isti£aim tendeacaai pokrajini ob Remi. ■BASEL, 31 Iz Beroiina javljajo: Pruska narodna ■skupščina je razpravljala v sredo o interpelacijah raznih s6ra.uk glede razgovorov raznih oseb ipo-renstkHi z generalom Mongrcom o usta>ui>v.wi vmesne i:vo k Prusrji hi nemški republ-jki. Neki sociial. «ovcm2-c neo.f/iaijak je naglašal med a se-paratističsia sibaitfa. Prr-clboJeiik pruskega mini-strškega sveta Hirscb ;e izjav)! — v na?»crot;iu z vesta*, ki jih šir-io interesirani lorogi — ne vlada »Mtrlke repobliii-e. no ruska vlada oe veste n:č o ka . * sil vseh svojih članov, bogatih in izkoriščanih. Naše prepričanje je, da je narodnost takšna življenska sila, ki je ne uniči niti — v ostalem naravni — boj med gospodarsko močnimi in gospodarsko izkoriščanimi slojL Vedno bo naš ideal dohio urejena, sreči in napredku svojih državljanov služeča država. Ne zanikamo, da bi mogla imeli odkritosrčna delavska internacijonala blagodejen vpliv za odstranjenje revščine in bede izkoriščanih slojev, toda prepričani smo, da more do take internacijonale priti le potom dela za nas, za narod, narodnost in državo. Mednarodne razmere so bile do sedaj in bodo še nadalje v štadiju boja in tekmovanja. Narod in njegova država, ki brani svoje pravo, prispeva k izpolnitvi mednarodnega prava in s tem k izboljšanju mednarodnih odnošajev. Narod pa, ki svojih pravic ne brani iz vseh svojih sil, ki si He ustvarja narodne kulture, ki mu ni mar, da bi dal svoji narodnosti vsebino, tak narod prispeva k delitvi narodov na gosposke in hlapčevske, tedaj k absolutno nezdravemu socijalnemu pojavu. Jasno je torej, da ne moremo kričati: »Živela inter-nacijonalaif« pri tem pa pozabljati svoj narod. Internacijonala nam ni pomagala k narodnemu osvobojenju, pa nam tudi za naprej ne bo nič pomagala, če si sami ne bomo. Zato se zanjo prav nič ne navdušujemo;" posebno, ker vidimo, da sedaj po vojni ni nič boljša nego je bila pred vojno, in da bi v njej — v internaci-onali — Nemci še vedno najraje komandirali in jo izrabljali za svoje viljemovske namene. To so načela, ki so združevala doslej člane v organizacijo narodno mislečega delavstva, po teh načelih bo uravnano naše delo tudi v naprej. Bilo je prav težko v začetku, ko je bilo naše pošteno mišljenje zasmehovano. Toda vkljub vsem oviram, ki so se včasih videle nepremagljive, smo se združevali v samo-zatajevanju pričakujoč trenutka, ko bomo lahko ponosno stopili na plan in si izsilili priznanje javnosti. V naših vrstah so pripadniki raznih svobodnih poklicev. Pri nas ni razlike, ne preziranja in zaničevanja in tudi zavisti ne. Nam j? dobrodošel vsak, ki ima čut za socijalno pravičnost in voljo poseči zanjo v boj, pa naj bo iz ljudske šole ali doktor z univerze. Prvi ni manj vreden kot z&unji, ta nič manj soci-jalen kot prvi. Naše organizacije preveva prava odkritosrčna demokracija in stremimo za tem, da bo demokracija vodilno načelo v vsem javnem življenju. Vsakomur mora biti možno, da si ustvari pozicijo, ki odgovarja njegovim zmožnostim in delu. V imenu socijalne pravičnosti zahtevamo, da se izvede nacionalizacija in socijalizacija "železnic, rudnikov in veleindustrije. Delavstvo mora biti soudeleženo na dobičku produkcije. Enkrat za vselej mora biti konec, da je delavec na milost in nemilost izročen kapitalu in podjetništvu. Smo za delavske zbornice ?n delavsko zaupništvo. Agrarno vprašanje je rešiti. Zemljo onemu, ki dela! Socijalna zakonodaja mora jamčiti moškemu, ženskemu in mladostnemu delavstvu vse pravice in varstvo v mezdnem razmerju. Varovati ga mora tudi za 3lučaj bolezni, brezposelnosti, invalidnosti in starosti. Vojnim invalidom, vdovam in sirotam je omogočiti življen-slce pogoje z državnimi sredstvi. Naš boj meri na pridobitev pravic brezpravnim in izkoriščanim. Zato pojdite z nami vsi oni, ki se čutite zapostavljene. Le mogočne in strnjene vrste izvejujejo zmage! Iz krvi minolih dni naj vsklije rod, ki se bo zavedal svojega človečanstva. Vsi hočemo biti srečni in vsi hočemo živetil Pri tein se mora korist posameznika ukloniti potrebam splošnosti, ker moramo živeti vsi za enega in eden za vse! vastl. Zguhlleto. Včeraj se je v bližini Konkonefa Izgubila Iist-n-ca z e izT>ruhml v irfsKirai režai. Prihiteli so gasSci in vojaki, ki so požzr v 2 urah rpogasill. Z>sore!a k samo velika množina sena. ki se je nahajala tam v bJižjnL Skoda iznaša 100.000 Kr. Tatvina. Včeraj so ukradii Ivami Sfrnhl na pomeftu »Audace« listnico s 500 lir. Aretirali so nekega Viilma Trevisan, a Katice niso več na pri niem. Tatovi v sostllnL Včeraj »ponoči so oeznani tatovi -udrli v gostilno Ivana Pečarja v iriici Marini n ukradli razivo stvari, r skupni vrednosti 3000 lir. ponašal s svojo narodnostjo in svojim »siromaštvom«. Ta originalna pointa v članu ko-zmopolitične blazirane družbe je bila predmetom raznega razgovarjanja. Mnogi so zgibali z rameni in silili skozi nos: pozaf — gospe so ga hvalile, saj je bil on »nekoliko drugačen od ostalih — samo stareji in resneji v družbi so Šepetali: ta pride daleč! Vzlic uspehom, s katerimi se je mogel ponašati, mu je salonsko življenje počelo postajati zoprno. Izpivši do dna čašo veselja in brezbrižnosti, je občutil navadno grenkobo pre-sladke jedi. Dunaj mu ni nudil nič več krepkega, nič novega. Vse je poznal; za njega ni bilo več niti »kulis« tistega vsikdar enako sijajnega odra. Počenši pri Orpheumu pa do burgteatra _ je poznal ime in življenje vsake umetnice, vsakega igralca ; njegovi spomini so bili že podobni katalogu kakega dunajskega voditelja. Ni bilo plesa, dirke, sej poslanske zbornice, ki bi jim ne bil prisostvoval, in l^jer ne bi bil mogel po imenu naštevati glasovitih ljudi, pa celo tudi obskurnih članov »športa« in parlamenta. (Dalje.) StmmH. *CMNOST« šier. 151. V Trat«. «L*» 2. [rt U a Padec. Prane Apiller, star IS tet, stanujoč v ulici Ouerazjzi št. 3, Je padel in se zelo rzail fra desno roko. Na rešilni postaji &o mu jdali prvo pomoč. Ženski uestniR. Kremenova nam je v »Edinosti« od 19. jnajnika napravila načrt, kako naj bi se uredila pravila po-selskemu društvu, (ki nai> bo v prvi vrsti izobraževalno — bodi že pod tem ali drugim imenom. Da bo zanimanje za dnuštvo čim vece, treba neizogibno take sestave odbora, da boste v njem icLve -tretjini služkinj, ki ne bi imele sajno posvetovalnega elasu, marveč, da bi jim bil vsškdar omogočen vpogled v notraa}o upravo društva. Vsaik stan pozna sam sebe in se zastopa najbolje in s tako uredbo bi bilo med dekdeti mnogo več zaupanja do organizacije. Prvi društveni namen bodi: pouk in izobrazba v gospodinjstvu in drugih, v to stroko spadajočih ddih. Ker pa društvo potrebuje prostorov, bi bilo najbolje, eno. Da bo sirilad močnejši, naj bi se sprejemale tudi č!-an;.oe drugih oarocitoosti. To idruštvo pa ne bi podperalo le starih odsluženih oseb, ampak tudi take, ki bi pre^od*j obnemogle in postale trajno nesposobm za delo; a sledoiič tudi take, ki bi bile radi bolezni iveeposcbne ®c dram služkinjam, in morda oao psrarrt hijc2»c- O — ne tajimo — je tudi takih, mord* celo precei. Niso pa vse, fcakor ta?di niso vce »luJHdnje same svet-nice. Na tako ©taiišče se taščitnioe posetetva ne smejo postavljati: ne le zato, ter bi bilo krivično, ampak in posebno še *udi zato, ker bi bilo nevarno za skržkraje sacne, ker bi j2h to zavajalo na krive potL Lepo, važno defo je, če govoriš posestvu: zavedaj se svojega človešlkega dostojanstva, zahtervaj svojih pravic, zahtevaj, da bo tndi tvoj socijaden .pofežaj prrmeren, zahtevaj socrjaJ»e in gospodarske pravičjnositi taxii za svoj stan; ali govoriti *m morate tudi: ne zahtevajte le, ampak tudi dajajte! Le tedaj, če bosti pravilni vedenje gospodinje m siužkaije, pride razmerje, ki bo zadovoljivo in koristno za obe ©trani! In — pravično! Vzpodbujajte poseisbvo k zavednosti, a govorite mu tudi o dolžnostih! Z vsem drugim, /kar stremi po zasiguranru prlmemega položaja posel-stva, v sedanjosti, ko sStržijo, in v bodočnoMi, ko jim opešajo moči, se, seveda, strinjamo popoiix>-ma, in bo itai list na razpolago aa taka p?=meaita stremljenji. Urcdaiitvo. Razne sefJ, Čudovita suknja, Ljudevit Frfda, rOl. I 1®» v Frankobrodu je precej man pisatelj komičnih del. Leta 1914. je bil vel^ oboževalec Viljema 1L, čeravno pa je T svoji satiri »Talismanu«, I. 1SP3 še precej ošvrknil. V tej satiri opisuj« fukia urmi-šljenega ciprskega kraJja, ki bi bil hotel rea vsak način videti ▼ srce svojih podanikov. In giej! Nekega dne >e prišel k njemu popotnik Omar ter mu ponudil čudovito suknjo, ki ima v sebi moč, da ostane nevidna oeunrnežem in zlobnežem, a se prikaže v vsej svoji lepoti pravične ž cm in modrecem. Toda giej čuda! Suknja je ostala nevidaa tudi kraljn, (ker so mu namreč pokazali prazea obešrJnikJ. Tode kralj se je, da «e ne bi zdel neumen in zloben, kazal ugodne presenačmega, ter }e misli da ima ▼ resnico na »ebi sukajo, čeravno je bil v sraka ia spccnjih hlača*. Ko ie tralj ieJ pod baldahinom po mesta, so se val dvortaniki Iz istega vzroka kazali zableščea«. Samo aeka preprosta deklica se je drznila iriavtti, da }c kmlj v spodnjih hlačah, ter je prepričala o tem množic«. Kralj se je pa aa to razburi, klicah osebno Boga ter kričal: Ponavljam vam: aeijajao suknjo no&ia. in če je ne morete vsi večno vkieti, — iai, *aš gospod, vam ukazuiem, da jo morate videti.. * Toda deklica nadaljuje resno: »Kaj bočel: ne morem videti, ponavljam, tvoje suknje. Ali se moreš radi tega razburjati?... H ostaneš vedno veliki gospod nas vseh, kralj... čeravno t spodnjih hlačah!« — Sledili so zapori, obsodbe, vstaja množice, doktor ni krali začutil, da mu je mraz, zahteval suknjo, in se prepričal da je nag... Stwar je končala tako, da je odpustil sleparju, ker mu je leta s svojo prevaro odprl oči nad prilizovale! Radi te satire se je WHim SL zelo jezil Lov na gazele v MezopGtaniijL Angleški časniki v Mezopotamiji so vpetjali čuden lov na gazele: lcevijo iiii v av4omotw'ih- Skupine dveh do treh častnikov, oborož.enih s puškami, prodirajo po puščavi proti Eufrate, pa se že po kratkem času povrnejo s plenom. Navadno lovijo rajši samce, ker je iov na lete interes?jnu>e>4i: samci se namreč ne dajo tafco lahko , 14 stopinj . „Gallipoli* . „ 3 12 . I41; „ . .Piemonti- „ „ 3.72 „ l „ . „Etna* , „ 2.52 „ 1374 „ Belo vipavsko namizno vino L 2.48 kg, D /2 „ sladko po „2 30 . 91« „ Žg nje 51°/0........L 10 80 liUr a-.-B.ila I. 17Va....... 650 , Vermontii Cinzano ..... „ T.— „ Istrska paradižnil ora konmra po L 2.&0 Ig ZOBOZDRAVNIK D". HHHCI! TRST Corso 24f L nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. BreZiioIosfuo Mm zos. tirnem in mM zoj]2 Frsn. Para Trst nI. G. Carducci 27, TrsL Obleke kompletne. Črne in piave . . • . L 130.— Barvane........ L 95.— Jopiči alpagas.....L 40.— I ZOBJE z in brez čeljnrti, zlate kron« in tudi obrob ki VILJEM TUSCKER^o'K TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma* 13, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Kisoua v velik h In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču RUGGERO GAM&&L - Trs« ul. Pier Luigi da Paiesftrina 2 vogal uL CoroM«. — Telefon 24—03. i izumi Velika Izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril. Alojzi] Pcvb, Trst, Trg G. GarDalii it. 3 (prej Trg Barr era v«chia . Kovaška daSavnsci flndre]Piirjč1?fsl,uLHelo8 Prevzpma ^sako de'o kovaSke stroke Insa na prodaj več štedilnikov. Prevzema naročje po meri. — Pr poroča se slav. občinst* u. r. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gloachino Rossinl štev. 12, vogal ul delle Poste, jgg Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č^-rmakJ. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. Velika zaloga vsakovrstnega Italijanskega Mm Ia črneia o\m na dttbalo. Po cenah brez konlnarene«. V vili inidaršif — Cpfine i L]uM]gnsKa Kreditna &anlin! Pcdružnica v Trstu. Cenirala v Ljubljani. PodruSniee: Olje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. Deln!5ka glavnfca : K 15.000.000, -. Rezervni zakladi s K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti 37,70 fttottnvarin na žlro-ra.une proti 37. ™5i™jll Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne lialcge in da4e v najem varnostne celice. | Tel Št 5 18. Blagaj, a je odprta od 9-13. | v Trsta registvovana. zjkdr, a nvom^snim j »natrosi dL sv. Frančiška RslšHeja 20, IL nnl sprejema hranilne uloge od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hr.nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najngodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Dcln. glav. K 30, 00.0X). Rcservs K 8.50J.O)» Centrala: T£5T lla taa d Risuanaio 5 - na s. Hiteli 5 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,. Kotor, Lj ib-ljana, Metković, Opatiji Split, Šibenik. Z.»dar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spadajeJt pos.e- Screjsraa vloge na hranilne knjižice proti ^i/s*. letnim o^e' stim v baneogiro-prometu proti letnim o" brestim. Na odpoved nave/ane zneske spre* jema po najugodnejš h pogojih, ki se iioajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje i Miem »arMslas pr2iil2 (SafžJ de;nsite!). Blagajna posluje od 9 do 13. EBOARDO BOLLONE, Trjt, Ul. M 13! (Zraven ljudskega vrta). Prodaja na debelo veliko množino volnenega blaga, syile7 bombaževine, perila, musoline in črnega satina iti po zmernih cenah. _ Preprodajalci dobijo velik popust. Dobrozna zalaga vina GOGUELMO mil w Trstu ul. Ualcilrluo Z3- Tel. 29-38 opozarja svoje cenjene odjema'ce, da je te dni odprla svojo podružnico no Božjempolju pri ProseKu. Podružnica je preskrbljena z najboljšimi beli ni in črnimi italijanskimi in dalmatinskimi vinL — Prodaja liter pO L 2 20 In več.