Št. 25.
V Gorici, dne L marca 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden - Šestih izdaujlh, in sicer: vriak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" ob novern letujrod po pošti pre-jemana  ali  v  Gorici   ua dom poailjana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ........   6 » 60 ,   „     „    3-30
četrt leta  . '.'.  . ...-...».».iP.*.,^ .    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v cGoriSki Tiskarni« A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do-6. zvečer; ob. nedeljah pa oU 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto'3 K-S^-h ali-^ld. 160.
«Soča» in. «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski. ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravr™*—*
(Večerno izdanje).
se računaj* po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat t kr,» Z&t&t 6 ^ vsaka vr8ta- Večkrat po pogodbi. — večje Črjte po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„Uori8ka TIskarna«« A. GabrSček tiska ia zalaga razen <Soče> in .Primorca« le -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld; 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici* se računijo po SO kr. petit-vn?"«.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in *al.
TrgoTsfco in olirtno flraStvo.
V!.
Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti.
(Dalje).
Ker smo že pri podjetnosti in kapitalu, naj ponatisnemo nekaj inislij, katere je napisal dr, Karol Pečnik v ^Soči« že početkom J. 1898. Tam čitamo:
Ali bo kedaj mogoče ustvariti slovenska industrijo? Jaz -mislim, da bode. Naša geografična lega pri morju je naša sreča, kajti ta nam daje precej ugodnostij, ki jih nima današnje središče avstrijske in* dustrije na Češkem, Moravskem in Nižje-avstrijskem,, Naša bodoča industrija bo imela cenejšo prevoznino in lažje komunikacije v prekompTje za se, in to je že nekaj.
Industrija;¦. hoče kapitala. Tega ni<-mamo, se navadno -pravi. To pa je le deloma res. Časj sotaki, da je dandanes že boljše, ako industrijska podvzetja z malim začnejo, kajti inozemske in prekomorske relacije se ne odprejo, na mah, treba jih je od leta do leta iskati in razširjati. Dandanes dobri kalkulatorji navadno ne začenjajo več novih podjetij na veliko. Začetkoma ni treba torej veliko kapitala, saj ga pozneje dobro upočena industrija povsod lahko dobi. Toliko kapitala pa imamo že dandanes. Izgovor torej, da Slovencem kapitala primanjkuje, je vsaj deloma prazen.
Nekaj drugega nam nedostaja, namreč podjetnost i. Izgovor, da Slovencem podjetnost ni prirojena kakor n. pr. Židom, Grkom in Armencem,— je ysaj glede" industrije prazna slama. Prirojena podjetnost je slepa; podjetnost v industriji pa hoče dandanes visoke omike, ki pozna lastno pozicijo glede prirodntn, ki proučava pre-komorska tržišča, ki zna kritično misliti in strogo matematično računati. Glavna naša rana je torej pomanjkljiva omika naših malih kapitalistov. Ne tlačimo svojih * sinov samo v gimnazije! Kdor nima od. doma premoženja, ne hodi v realko ali višjo strokovno šolo, on bo vedno le hlapec v veliki industriji. Na naših malih
MARCO VISCONTl
Zgodovinski roman
-sts-                                         .   .
ZUaltjanski napisal ZTcmmaso Grossi.
(DaUe)
Mej tem, ko je krivi Tremacoldo šel po svoji poti, je bil pravi Tremacoldo skrit v gradu. Ali se mu posreči oditi tudi njemu, ne da bi opazili zvijačo? O, le prepustite njemu vso skrb! On je že vse premislil in uredil. Mimo glavnh vrat so bila v gradu Še neka druga stranska, koder bi se moglo oditi v sili. Tam skozi se je prihajalo na piano z nekega dvorišča, kjer so bili hlevi. Na ta vrata se je zanašal glumec Brž ko je bil izzval vojaka, je rek/d na skrivnem čuvaju tistih vrat, da stava, kakor si more pač tudi sam misliti, ni vesna, in ga je pregovoril, naj pusti odprte duri, ter naj mu drži tam pripravljenega njegovega konja, ker hoče ondot na. skrivnem oditi, ter potem vrniti se nenadoma pri veliiih vratih in priredite nekaj,...  nu,  bo  že videl,
kapitalistih je vse ležeče, da ti na-! potijo svoje sinove izključljivo le v realke ali pa strokovne šole.. To je jedina pot, ki-nas more privesti do samostojne slovenske industrije.
Še nekaj. Anglež kapitalist ne pošilja svojih sinov ne v realko, ne na tehniko, njemu se zdi to potrata časa in brezkoristno mnogovedstvo . Angležko šolstvo je seveda popolnoma različno od našega. Če bi pa hotel to po našemv povedati, bi bilo tako-le: Najprej 2 leti gimnazije ali realke, potem 4 leta one strokovne šole, o kateri misli, da bo sinu glede* položaja mednarodne industrije mogla odpreti pot do industrijalne samostojnosti, in nazadnje, kar rrui je glavno, pošlje svojega sina za 2 ali;3 leta v tovarno, ki dela v isti stroki, kot prakti-kanta brez plače, in tu mora začetkoma prijeti za ročno delo kot navadni delavec. Ako bi naši mali kapitalisti tu Angleže le malo posnemali, bi bilo nam kmalu boljše. Delo ni sramota!«
;V uvodu v svojo razpravo je napisal nekaj misli], ki tudi zaslužijo, da jih ponatisnemo v tem našem trgovsko-obrtricm Vademecum-u . Govoril je o slovenskem izvozu in o trgovini v obče, torej tudi z obrtnimi izdelki, v druge dežele, v prvi vrsti v zamorje. Pred očmi je imel prihodnost, ki mora priti, ako nočemo vtoniti v morju tuje obrti in trgovine ter ostati na vse večne čase le trpini. Dr. Pečnik pravi:
Dejanski odnošaji so za slovenski izvoz jako ugodni. Srečna usoda je namestila slovenski narod ob morskih obrežjih, dala mu pod roko svetovno znana trgovska mesta, lahko in ceno parobrodarsko zvezo z Azijo in Afriko -, tu je naša bori o 5n o s t. Da bo kedaj- kaj samostojne slovenske trgovine, izcimi se le po odno-šajih s prekomorskimi kraji.
Cela osrednja Avstrija in Nemčija imata skoro iste pridelke kot slovensko ozemlje. Tu slovenski trgovini ni ničesar iskati. Petdesetletna skušnja nas uči, da Slovenec od nemškega ozemlja le sprejema in plačuje, a ne daje ničesar. Kdor od te strani kaj   pričakuje,   je   kriv   prerok   najslabše
da vsi kar popokajo od smeha. Dobrodušni mož, ki je ljubil šalo ter ni bil ravno Bog ve kakd prebrisan, je storil vse, kar je hotel glumec: odprl mu je vrata, privedel konja, ter mu ccM pomagal na sedlo. Potem je lepd zopet zapahnil duri in se podal v glavno dvorišče čakat, kedaj se vrne. Toda tam ni našel žive duše, ker so bili vsi stekli na trg onkraj mosta gledat Lupa, kateri oblečen ravno tak6 kakor Tremacoldo in dozdevno ves on, je šel kakor veter naprej, čuk je došel ravno še za časa, da je mogel tam daleč za-gledati njegovi rameni.
«Kak6 je to?» je dejal sam sebi. «Ta hip sem ga pustil ven, in je že tam! Ali ima ta Živega vraga v sebi, da ga tak<5 naglo nese naprej?*
Lupo je tekel v dir po glavni cesti, Tremacoldo pa na vso moč po mejah in stranskih poteh, in na večer sta dospela oba v hišo grofa Del Balzo v Milanu..
Lehko si mislimo,.kako! so bili pobiti lopovi v gradu, kadar so videli, da še glumec ne vrne več in so našli prazen Lupov zapor, ter so pomislili, da so povrh So pripravljeni ob najlepšega konja v svojih hlevih ; a po glavi
vrste, Hoče-li Slovenec kedaj prodajati svoj les, svoje poljedelske pridelke, svoje obrtniške izdelke na Nemško ali Italijansko?! Izven lakta, da so isti v osrednji Evropi skoro enake cene, bi ti ne mogli pretrpeti niti najmanjših prevoznih stroškov. Izmed slovenskih zemelj dela tu le Goriško glede južnega sadja in vina nekako izjemo.
Naši slovenski socijalni ekonomi prežvekujejo prav slastno suhoparne podatke raznih dvornih svetnikov po nemških vseučiliščih o avstrijski trgovini, o odno-šajih s tujezemstvom. Lepe številke! — Te govore. A žalibog ne govore* za nas —, slovenski narod nima od tega razkošnega bogastva niti beliča. A/li služimo našim nemškim sodržavljanom le kot . >Absatzgebiet« njihove »Ober-produetion ., A kam naj prodajamo mi svoje pridelke, kje naj iščemo mi svoj »Ab-sttzgebiet«, o tem si gospoda še ni belila glave ¦¦-, to je popolnoma vprašanje druge vfste.          -p
Ko še je I. 1897. razpravljala nagodba z Bolgarijo v državnem zboru, so prinašal* nekateri slovenski časniki kar cele slavo-sjive o izvozu v sorodno slovansko zemljo. Ne vem, ali je kdo vprašal: kateri kraji šo deležni pri tem izvozu, koliko pa odpada na avstrijske Slovence? "jaz mislim, da še beliča ne!
Nekaj tovarničarjev za izdelano obleko in obutalo, nekaj posestnikov kemičnih tvoinic, ponajveč dunajski, moravski in ogerski židje, tem polni mlada Bolgarija žepe v škodo svoji mladi slovanski obrti. Slovenci kot Avstrijci smo le gledalci razcvi-taječega se avstrijskega izvoza, ki se vrši popolnoma preko naših glav in žepov. Čemu torej slavospeve stvari, ki nan ni v prid?! Ali* bi ne bilo modrejše razpravljati, kako in kje vstvariti in povzdigniti slovenski izvoz iz istega avstrijskega okurja v tujezemstvo in zamorje!?
Pri morju smo, morje nam kaže pot! Make we use of the sea!« (Mejk ui juss of d' si!)    Izkoriščajmo si morje! kakor pravi Anglež.
(Dalje pride).
jin je šlo, da jih je najhujše še čakalo, kaiar bi grajščak izvedel vse te lepe reči.
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE. Ubogi Lupo je bil ušel že tolikim opasnostim, če upoštevamo le tiste, o ka»rih smo mi povedali! Kolikokrat so se že njegovi slariši tresli zaradi nj*ga! Pa ker so vendar vsakikrat ineli veselje, da so ga videli srečno od&esti pete, bi skoro mislil človek, da so se morali že vsemu privaditi. Vendar ni bilo tak6, in bralec naj bo prepričan, .da, tudi takrat je bil od svojih roditeljev sprejet s skazovanjem najprisrč-nejše ljubezni.
j Žal le. da je srečo tistih prvih tr^iotkov kar hitro skalila misel na uli>go Lauretto, o kateri ni vedel po-v^ieni Lupo čisto nič povedati starišera, in tudi oni niso mogli njemu nič sporočiti.
Ermelinda in grof sta si dala več-kat povedati od Lupa vse najmanjše pddrobnosti tiste grozne dogodbe, v kiero je bil tudi on — očividno le kot stanska oseba — vpleten. Toda mla-daiič je mogel le malo zadovoljiti go-smsko Znatiželjnost. Od tistega trenotka, kd je bil pustil Biče v Gallarati, <idoč 1
Tužna Istra!
Bilo je za časa vseslovenskega shoda v Ljubljani.
V veliki Sokolovi dvorani .Narodnega doma" sU sedela dva slovenska rodoljuba, prvi Istran, drugi Štajerec, prvi duhovskega, drugi svetnega stanu, Slednji vprega prvega:
Ali je res v Istri tako hudo, kakor pišejo Časopisi ?
Oih prvi pa je odgovoril;
Da, žalibog, da je Se mnogo hujsenago možno soditi po šo tako črnih Cnsniftkih poročilih.
Tako je bilo leta 1887.
In donos?I
Danes ni v Istri Se čisto nič drugače nego je bilo pred tremi, štirimi leti ali fto nazaj. Roko v roki z .avstrijsko birokracijo bije gospodojuča italijanska oligarhija strasten bo| napram vstajajofiemu in probujajoeemu se slovanstvu, boj, kateri bije v obraz načelom humnnitcte, boj, kateri je v sramoto civilizaciji dvajsetega stoletja, Kakor pred leti, tako se tudi danes Istre ne vlada z Dunaja, ampak iz Rima, iz zloglasne družbe N Dante Alighieri" in njene poddružnice „Lego nazionale*. Kakor pred leti, tako se bije tudi danes pod krinko civilizacije in kulture ostuden boj proti kulturnim stremljenjem slovanskega plemena Istre.
Ubogi mi 1 Nesrečno ljudstvo l
Tam ua jugovzhodu gledam starodavno, s snegom pokrito Učko goro, na drugi strani pa se razprostira pred mano sinje morje jadransko. Vmes so doline, holmci, griči in brda, po kojih raste vinska trta, oljka in drugo južno drevje.
Krasna panorama I Liki zeraski raj) In gledajočemu pred sabo td krasno zemljo, si stavim vprašanje: Kako lahko bi živeli tukaj srečni ljudje, in zakaj je vendar to ljudstvo tako nesrečno!?
Pogled moj obleti hiše, sela in vas;, raztresene mej vinogradi in oljčnimi nasadi, in duh moj potemni ob pogledu na stanišCa, v kojih biva ubogi istrski seljak.
To niso bivališča, primerna človeku. Hiše, ali boje podrtija, v  kojih  biva ubogi
v Seprio iskat Ottorina, ni vedel nič več povedati o izginjenih. Kajti predno je došel v grad, ga je bila vlovila četa oboroženih mož, kateri so mu bili zavezali oči, ter ga dolgo časa peljali naprej in nazadnje zaprli v neko Čum-nato, iz katere ga je bil konečno rešil Tremacoldo.
Cela zadeva je bila še zagrnjena v skrivnostno temo. Le Markovo pismo, vsled katerega je bil Ottorino pohitel v Seprio, je menda bilo neki šibki žarek, ki bi mogel kazati pot nadalj-nemu raziskavanju. Mogoče je bilo pa tudi, da bi bila Markov podpis v pismu ponaredila roka tistega hudobneža, ki si je izmislil napad na ženina. Lupo je bil tega mnenja, in grof, ki je ves prezebel, ko je slišal Markovo ime, se je oprijel te misli z udanostjo plašljivca, kateri se hoče na vsak način pomiriti. Toda Ermelinda, kateri je bilo znano Markovo nagnjenje do njene hčere, ni bila tega mnenja, ampak je zatrdno verjela, da jo je dal on vgrabiti. Vendar se ni hotela izjaviti proti grofu o tej svoji bojazni, ker se je bala, da bi ji on vsled svoje strahopetnosti preprečil pot, katero je nameravala nastopiti, da bi dospela do zaželjenega smotra.
istrski se^afe, stC nedostojna človeka v kulturni 'državi na pragu dvajsetega stoletja.
In zopet se mi stavi vprašanje:
Zakaj ? Zakaj vse to ? Zakaj to ljudstvo ne živi v sreči v blagostanju? Zakaj ne?
In pogled moj obtiči tam na onem mestecu, ležečem ob obrežju jadranskega morja....
. Da 1 Tam je jedno onih gnezd, iz *ojih izvira vsa nesreča, vsa beda našega ubozega ljudstva v Istri.
Da t Tam  doli.... Pesti se mi  skrčijo
in..... Cuj» Na uho mi prihajajo glasovi pesmi
in kakor balzam delujejo na mojo bolno dušo glasovi: Slovanska Istra vstaja !Da naša Istra vstaja! Pride dan plačila!!
Slavoljub Podslapinskv.
Dopisi.
Iz Prage — (Češko moderno katoliško gibanje.) Prepričanje in zavest, da se razvoj človeštva ne da zaustaviti, prodira polagoma i v katoliške kroge. Stare oblike se morajo umikati novejšim. Nastajajo nove stranke, ki skušajo prilagoditi dosedanje svoje naziranje modernim pridobitvam in nazorom.
Umevno je pri tem, da se oni, ki iuiajo dobiček od sedanjega reda, upirajo izpre-membi; odtod boj na vseh koncih in krajih. I odločilni cerkveni krogi se ustavljajo naprednejšim pokretom, toda njih uspehi so že sedaj več ali manj le bolj formalni. Znano je n. pr. gibanje, imenovano amerikanizem. Papežka stolica ga je zavrgla, toda duh živi. Kakor čujem (tako poroča ondotni bogoslovec), se sicer pošiljajo v Rim udanostne izjave itd., ki imajo pa le formalni značaj — drugače je ostalo pri starem. Duh je močnejši nego ves dogmatizem in formalizem, 3 katerim skušajo cerkveni krogi zabraniti vsak svobodnejši pokret, ki se ne strinja z njih koristmi. Na Nemškem se je prof. theol* Schell udal sicer cerkveni avtoriteti, toda stremljenje njegovo po svobodnejšem katoliškem nazi-ranju ni palo na nerodovitna tla. To vidimo n, pr. pri Cehih. Mlajša duhovščina je začela spoznavati, da je treba i duhovniku kira-kati z duhom časa, da se stari konservatizem z vso svojo nestrpnostjo nasproti, drugemu mnenju, grdeč in v prah teptajoč svojega nasprotnika, ne more vzdržati. Uvidela je, da treba očiščati religijo od stranskih primesi}, glavno od klerikalizma, da treba računati z novodobnimi smeri ter iskati poti, po kateri bi se moglo nekako prilagoditi katoliško naziranje z modernimi nazori vede. Jela je prihajati do pravega spoznanja, da sem le tedaj boljši nago moj protivnik, ako upotrebljam poštenejša sredstva v boju nego nasprotniki, da moram upoštevati in rešpek-tirati tuje mnenje.
To je t. zv. katoliška moderna, kakor se sami imenujejo. Pot, po kateri hodijo, jim kažeta prof. Schell in njegov učenec dr. Mttller.
To gibanje se širi doslej po Moravskem, kar je zanimivo; tam izhajata glasili te katoliške moderne »Nov J Život* in ,Rozvoj".
Kako daleč pojde duševni razvoj tega pokreta, ni mogoče povedati, ali ostane le pri skromnem začetku, ali bode prodiralo globlje in globlje. Eno moramo priznati: vsebina kaže temeljitejšo naobrazbo in vsaj težnjo po umevanju modernega človeka, predvsem pa dostojnejši način nastopanja. Ker gledajo nekoliko na prste klerikalizmu in si upajo imeti tuatam i nasproti počenja-niu škofov svoje . mnenje, je jasno, da jih preganjajo na način, s katerim brani kleri-kalizem resnico: s prepovedjo; n. pr. »Nov^ Život" je po bogoslovnicah prepovedan.
Ta dva lista vsaj nekoliko i z duhovniške strani paralizirata demoralizujoči vpliv klerikalnih listov, zlasti dnevnika »Katoliški Listi", ki je glasilo višje duhovščine. Oblika, s katero blati ta list svoje nasprotnike, presega vse meje. — - Podam nekaj primer, kako sodi »Rozvoj* v tem in onem.
»Rozvoj* zahteva, da se mora cerkev ločiti od države, odstraniti državno vero, dokler je država brezverska, ko ji opravlja cerkev le lakajske službe: Krščanstvo se kaži v duhu, a ne v bajonetih I O šoli pravi, da bi morala odgovarjati ljudskemu duhu, a ne brezverskemu niti fanatično-klerikalnerau niti. Iažiliberalnemu pod pritiskom birokratizma kakor sedaj. O demonstracijah proti prof. Masarvku n. pr. je napisal »Rozvoj" par jako umestnih besed, češ večina listov odo-, brava demonstracije, med njimi tudi katoliški, a to se pravi gojiti pravo pesti. Kake raz-
loge navedejo oni, ako se bode tako ali Se hujše demonstrovalo proti njun? To vodi k podivjanosti javnega življenja, k demogoziji, k vladi kričačev. Za to delajo akaderaično izobraženi ljudje, potem pa varujemo delavstvo !
Znamenje klerikalizma je poulični antisemitizem, ki išče razlogov za svojo upravičenost v .ritualnem umoru*. Ko se je v Nachodu izgubila krščanska deklica (skočila je sama v vodo), so imeli antisemiti že vse pripravljeno, da bi bili zbobnali v svet nov ritualni umor, da, nekdo je celo po krivem prisegel — tu je pisal »Rozvoj*: »Zopet se začenja rovati, ko je dokazano, da itd. Čemu torej ta razna domnevanja in sumničenja po listih, ko je ljudstvo že tako nagnjeno k nemirom? Ali je v tem kaj razuma? A vendar vsi pravijo, da hočejo nravnost naroda! Ubogi narodi"
Navel sem nekatere te podrobnosti namenoma, ker se je ravno v teh točkah kaže glavno klerikalizem: v šolstvu, v antisemitizmu .ritualnega umora", v ščuvanju protr neljubim mu osebam itd.
Značilno za naše liste je to, da ne vedo še nič o tem novem gibanju, dočim prinašajo n. pr. že angleški listi (katoliški in židovski) poročila o tem.
Omenjam ta katoliški pokret, da opozorim slovensko duhovščino, ki nam hoče natveziti, da klerikalizma ni, kako drugod naprednejši možje skušajo uveljaviti krščanska načela, ne z ubijanjem svojega nasprotnika, ampak z akomotlacijo duhu časa. Taktika klerikalizma, ki pozna grmado in prepoved, je dandanes pač že zastarela in brez moči. O njej veljajo besede;" ki jih je na grmadi baje izgovoril veliki mislec Gior-dano Bruno; »Sežgati — to se pravi: ne ovreči!"
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V Trstu je umrl g. Ivan Šabee, veleposestnik, ustanovitelj in odbornik »Tržaške posojilnice in hranilnice*, itd. Pogreb je bil danes. Noj v miru poeivi 1
Volitve v okrajni Šolski svet za ©I-dlne v Tolminu so bile pretekli mesec. Izvoljeni so bili: za bo 1 š k i sodnijski okni j gg. Anton Straussgittl in Al. Žagar, za fce-bariški Ivan Miklavič in Jos. Gašperut,«a tolminski Fran Golja in Fran Kovafič, za cerkljanski Al. Ravnikar in Iran Laharnar.
Zahvala. — Blagorodni gosp. dr. Karol Triller je izročil pri odhodu iz Tolmink v Ljubljano podpisanemu 40 kron za »Sadjarsko društvo", naročil kupiti na njegov račun .100 knjig Kosijeve zabavne knjižnice za slovensko mladino in daroval več knjig za šol. in učit. knjižnico. Velikodušnemu (jo-brotniku izrekam tem potom v imenu obda-rovanih najtoplejšo zahvalo. Bodite srečni in Bog Vam povrni stotero, kar ste v Tolminu in na. Tolminskem spioh dobrega storili! ;
V  Tolminu, 25. febr. 1900.
And. Vrtovec. Maskerada »Goriškega Sokola" iia pustni torek je sijajno zaključila vrsto letošnjih slovenskih veselic v Gorici. „Slove tiska Čitalnica" je prepustila »Sokoli* tudi letos svoje prostore, za kar jej bodi hvali. Ali čedalje bolj se pokazuje, da potrebne »Sokol" za svoje zabave večjih prostoro[; to se je videlo posebno v torek, ko je vsakdo obžaloval, da nimamo za maskerado vsaj dvakrat večje dvorane in drugih postranskjh prostorov. Vse je bilo natlačeno, kamor'siv pogledal. Odbor je imel to že pred očttli, zato se ni posebno trudil z vabljenjem domačih in okoliških Slovencev.
V  torek je bilo vendar nekaj gostov iz okolice in od drugod, celo iz Sežane. »Prva ški Sokol" so zastopali br. starosta J. Mozetič in dva odbornika s svojimi soprogami. Lepo od njih! Hvala !
Kostumov in mask je bilo še več nego lani. Klovnov in pierotov je bilo prav ie-liko; imeli so razne naloge, katere so dobro izvrševali, vzdrževaje ves čas izredno živahnost. Klovni so se odlikovali po raznih v&-tolomnih skokih in skupinah; v njih drujbi je imel »pajazzo* prav hvaležno ulogo. j— Ponosen Grk je prijezdil na krasnem pefe-linu. Sijamski vkup zrasli trojčki s 4 nogaini in le 2 rokama so tudi možko prikorakali »a maskarado. »Sokolovemu* Dalmatincu, kipe prodajal na maskeradi vsakovrstno robo, je grozila huda konkurenca od pravega DU-matinca, ki je revež menil, da bo  ta  veter
med brati Slovenci nekaj kupčije. K sreči je i bil konkurent zavrnjen, ker ni imel vstopnice. Omembe vredna je tudi rodbina ve likanov: oče, mati in hči.—Posebno skrbno se je pripravil na maskerado naš nežni spol. Tu je bilo najrazličnejših kostumov in mask; veliko je bilo prav krasnih v zares ukusnih kostumih. Zastopane so bile ženske noše mnogih narodov. .Sokol" je ponosen na take svoje Sokolašice. — O polnoči je Kurent pl. Pust nagloma poknil in izdihnil svojo .zažgano dušo", kar so naznanjale posebne osmrtnice; kmalu na to so ga šaljivo pokopali. Pogrebni sprevod, v katerem je bila posebna godba klovnov in žalni pevski zbor, je zbudil mnogo smeha.
Po počitku je trajala vedno enako živahna zabava, dokler je. vojaška godba sploh_ hotela svirati Ločitev iz tako vesele družbe je bila vsakomur težka. Saj se je pa tudi vsakdo izborno zabaval v tej pisani družbi.
Gg. J. Dekleva, Ant. Pečenko in A. Kocijančič v Podgori so darovali društvu iz-bornega belega in črnega vina ; gg. Fr. Kavčič in J. Rovan (za Frolicha) pa 50 steklenic in sodček piva; to se je točilo v krčmi .Pri Mačku" v korist društva. Rodoljubnim darovalcem srčna hvela. Brez teh darov bi imelo društvo občuten deficit z maskarado vsled jako velikih stroškov.....
Toliko ob kratkem o tej sklepni pustni veselici Slovencev v Gorici, s katero se je zopet pokazal lep napredek. Kdor je videl v torek to našo mladino, se je pač moral veseliti z njo vred ; tako hitro raste njeno število, pa kako lepo napreduje v vzglednem nastopanju in vedenju.... In to dejstvo govori mnogo za bodočnost slovenskega življa v Gorici ! To je seme, ki bo rodilo bogate sadove! Naprej, naprej!
Veselični odbor, kateremu je bil na čelu g. dr. R. Gruntar, je časlno rešil svojo nalogo. Hvala mul Hvala vsem, ki so pripomogli, da se je maskerada tako izborno sponesta. Na sv danje prihodnje leto!
Poslanica dr. Tome In „Cforiea*S — Gosp. deželni odbornik dr. T u m a je hotel doseči s svojo jako umestno poslanico: ali da se razkrinkajo lažniki po poklicu, ali pa, če je' »Gor", pisala resnico o ital. odbornikih, da bi slovenski poslanci znali prihodnje z jako veljavnim razlogom zavrniti stališče italijanskih poslancev glede na prijazno tolmačenje slovenskih govorov itd. Ta razlog je tako važen, da bi dobilo poročilo v »Gorici* večjo politiško važnost, ako bi bilo resnično. — Ker pa to ni, marveč je vse skup le slabo prikrita Gahejeva spletka proti deželnemu odborniku dr. Tomi, kakoršnih poznamo že mnogo, zato se je »Gor.* skrivala za — uredniško tajnost. Smešno! Ako je bilo mogoče onega Slovenca spfoh izdati, je to »Gor." že prvič storila, kajti italijanski odborniki ne prihajajo vsak dan s Slovenci skupaj, proti katerim bi bili smešili dr. Turno itd. Ako so pa to res storili, bodo gotovo tudi vedeli — proti komu so tako govorilf..... Na to stran bi bil oni »ovaduh* že razkrit. Od nas Slovencev se pa rnu ni bati, da bi mti kaj zamerjali, —narodni stvari bi storil le veliko uslugo, ako bi se oglasit in svojo izpoved potrdil..... Iz vsega je jasno, da »lažniki po poklicu", pričenši pri semeniškem profanatorju dr. Gregorčiču, uganjajo dalje svojo rokovnjaško obrt proti dr. Turni, in v ta namen si izmišljujejo vsak teden kaj novega, da bi ga očrnili v očeh naroda. Da se jim prelepi namen ne posreči, je jasno. Niso ga ubili doslej, pač pa je zmagal že v toliko, da bi bili danes brez dvoma državni poslanec, ako bi bil kandidoval 29. januvarja: torej zaman ves trud, častiti gg, nunci okoli »Gor.« in »Prim. Lista*.
Kar se pa tiče tolmačenja onim, ki slov. jezika dovoljno ne umejo, naj »Go-ričanska* banda pometa pred svojim pragom: saj mora govoriti vselej nemški, kedar je v družbi grof Coronini! Tudi »Slogine* seje so poveč .ni — nemške, ko je on navzoč! — Zloglasno odstopno pismo grofa C. je bilo nemško, in dr. Gregorčič gaje moral šele poslovenitil Tu, tu pometajte, in neza-dirajte se v dr. Turno, ki je storil.za slovensko uradovanje sam več nego vsa. razu-pita aGorrčanska" banda skupaj !
Fre Budin v Pevmi postaja skrajno predrzen. Zaupa menda, da »Soča* ne bo govorila tako, kakor to človeče zasluži, ker noče škandalov; — V »Gorici" od sobote je priobčil zopet poslanico, ki dokazuje z ene strani veliko nervoznost. z druge pa nadutost človeka, ki sodi vse drugam prej nego
za namestnika božjega v cerkev! V celi poslanici ni povedal stvarnega« prav nič, pač pa je nagromadil dolgo vrsto porogljivi* in zasmehovanj na dr. Staniča, na »Sočo* itd. — zdaj, ko nas je vse opeharil. Stvarnega ne more povedati nič, kajti dejstvo je in ostane, da je plačal dr. Staniču le 600 gld. za vse pravde, dočim je dunajska sodnija ugotovila le za eno nad 900 gld. Dr. S. je Budinu odpustil nad 300 gld. le v eni pravdi in mu ni računil za več drugih pravd niti novčiča! Onih 600 gld. pa niti niso zaslužek odvetnikov, kajti on je imel za Budina tudi veliko stroškov, katere je plačeval v gotovini. Pot na Dunaj itd, pač tudi stane lepe novce. —- In za vse usluge, katere je St. naredil Budinu, je dobil zdaj od njega tako plačilo, da ga po »Gor.* mrcvari na im-pertinenten način, ki kaže v grdi luči duhovnika, kateri mora učiti ljudstvo lepe nauke katoliške vere.... Dr. St. bi se preveč ponižal, ako bi na take podlosti sploh kaj odgovarjal: Saj Budina dobro, poznajo tudi cerkveni krogi, ki ga prav toliko cenijo — kakor mi. A da trpe vse njegovo za vero in cerkev škodljivo početje, se nič ne čudimo, ker »Vertuschungssvstem* prav v naši hierarhiji izborno posluje.
Pred dobrim letom smo škandale v neki bolški kuraciji prikrili, zanaprej pa ne bomo več prizanašali! — Kar se tiče Budina, opišemo o priliki, kako je farovž zidal ter uboge občinarje prav pošteno nasa-marii. Prizanesljivi starašini so mu priznali po zidanju nad 3000 gld. več nego je bilo proračunjeno, a še zdaj, ko je vse že davno končano, prihajajo na dan neplačani računi... Krotke verne ovčice pa prizanašajo in prizanašajo, plačujejo in plačujejo, dočim bi vsakogar drugega zgrabile za vrat,.,. Zato pa je Budin ustanovil družbo »Marijinih hčera* (ali nekaj takega), da se babnice zbirajo še v mraku v cerkvi, Budin jim govori tako ognjeno na srce, da govore:' ikega gaspudu pa še nismo imeli 1
Ubogo ljudstvo!
D os t a ve k. — Gornji sestavek je bil napisan že za zadnjo številko. V torek smo čitali v »Gor.* pa še drugo poslanico Bu-dinbvo, ki se bo še nadaljevali!. Ako bo vredno, mu odgovorimo še kaj, ko Budili, izbruha svojo žolč. Ubogi mož trpi menda na narodni »rnučeništvomaniji*, ki naj bi ga naredila za vrednega duhovnika v očeh onih, ki ga doslej poznajo kakor počen groš.
O plesa. — Iz Brd srno dobili dopis, v katerem nam g. dopisnik pripoveduje, *ln v pustnem času, to je v času veselja za . mlade ljudi, je bilo po raznih krajih naše dežele več veselic s plesom, le v Brdih ni bilo nič. Ne plesa ne druge zabave nimajo Brici že dolgo časa, ker duhovniki tega ne dovole po svojih privržencih. Dopisnik pravi: „Ako trezno premišlirrio vsakovrstne zabave po mestih, smemo sklepati, da se mora tudi kmečnim fantom privoščiti nekoliko veselja ter se jim ne sme docela podirati one starodavne navade, katero oni smatrajo za nekako svojo pravico".
Kar se tiče plesa, smo mi na tem stališču, da pošten ples ni od nikake škode, in pustni čas je zato na svetu, da se zavrti gospoda pa tudi kmet. Tisti javni plesi, katere si je izposodilo naše ljudstvo od Lahov, res niso kdo ve koristni, ali pošten pred-pustni družabni ples se pa že sme dovoliti toliko drugodi kakor tudi v Brdih I
Pustni torek v Gorici. — »Korso" . na pustni torek postaja vedno slabši. Par vozov z našemljenci v neukusnih, celo ostudnih maskah, par jezdecev na obrabljenih fijakarskh konjih v neokretni obleki, nekaj grdih »mašker", ki se podd peš po Travniku in po Gosposki ulici, kopica slavne goriške »mularije*, ki se podi za par vozovi, iz katerih lete bomboni in druge sladkarije, to je vse! V dveh ali treh vozovih smo videli nekaj gospode, ki so se vozili baš tako, da so mogli temu ali onemu pasantu vreči v obraz nekoliko »konfeture*, drugega ni vredno omeniti 1
Po Travniku se je bilo nabralo nebroj množice, da je bil poln docela, kakor tudi Gosposka ulica. Pasanti so se zabavali po-največ z metanjem »konfetij" 1 — »Korso* propada od leta do leta, zato bi bilo najbolje, da ga sploh prepovedo l
Cesarska zastava na voza uiaškar. — Mi nimamo povoda, potezati se ne zato ne za ono reč, ako se prav posebno nas ne tiče, ker smo zatirani »od. zgoraj" na vse strani tako, kakor, da bi živeli kot sužnji kje
v deželi CulukafrovJTudi se ne potezamo, I samo konstatovati, hočemo nekaj. Na vozu pijanih laških našendjencev, ki so se vozili v »Korsu* po Travniku, je vihrala — avstrijska cesarska zastava! Ljudje, ki so to videli* hočemo reči: tisti, ki niso zagrizenci med Lahi in pa Nelahi so se škandalizovali nad tem, ker jim noče v glavo, da c. kr. redar-stvena oblast dopušča tako profanacijo cesarske zastave, da isto'""tirajo"ntčsd* pijane1 našemljence. ter.se ž njo okoli vozijo. Tisti ljudje namreč smatrajo cesarsko zastavo še za tako vzvišeno, da jej nikakor ne pritiče mesto med goriškimi maškarami na pustni torek I To smatrajo»za »pr-ofanacijp l.
Ponavljamo, da mi to le konstatujemo. Pa, kaj hočete ? Ako je vse. to prav c. kr. dvornemu svetniku Bosizio, višjemu komisarju Gontinu M* moj Bog, mora biti prav tudi nam!!
Jezikovna »rarnopraTnost* t Sežani. — V .Edinosti" od torka čitamo: »Neki tukajšnji laski odvetnik (to je v Trstu) je vložil na deželno sodišče tožbo proti slovenskemu kmetu iz ,Stormno", Uradna nomenklatura sicer ne pozna takega kraja, ali tržaški sodniki, ki se menda iz »Piceola** obveščajo o topografiji v Primorju, so poslali to tožbo sodišču v Sežani, da bi jo isto vročilo. To poslednje je, namesto da bi vrnilo tožbo nazaj v Trst, odposlalo isto županstvu v Štorjuh, naj jo vroči: in slavno županstvo
v Štorjah je izvršilo nalog ter mimo in........
samomorilno vzelo je Storiano za Štorje!!* Na drugem mestu pravi dopisnik iz Sežane: »Pred seboj »mamo kuverto, ki nosi naslov: I. R Uffizio Imposte Sežana. No. 65. A Signor Ferdinando Perluga No. 77 Opčina. Recomandato.
In kdo je ta Perdinando Perluga, kateremu piše slavni Uffizio Imposte Sežana, in kje* biva mož? Mož biva v kraju prek in prek slovenskem, ako med openske stanov-nike ne štejemo par magistralnih organov in morda kakega orožnika aH finančnega stražnika. Perdinando Perluga pa je ludi mož, katerega štejemo med najbolj poznane slovenske rodoljube nase okolice.
In takemu možu piše c. kr, urad — italijanski! Mi si takega postopanja državnih oblasti v Primorju — in sicer brez izjeme, torej tudi onih v slovenskih krajih — ne moremo tolmačiti drugače, neg© da tudi ti oblasti direktivo za svoje postopanje pre-jemljejo z raznih sestankov laških zaupnikov, na katerih sklepajo — kakor nedavno temu — da privilegije italijanskega jezika, to j staro sicer ali vendar vnebovpijoče krivico, treba uzakoniti za vekov večne čase. In če razmišljamo, da-li je to stališče avstrijskih oblasti kongruentno z avstrijskim Stališčem, j nam prihajajo prav — čudne misli".
Še drugega komentarja k temu ni treba pisati.
.Prijatelj" delavcev. — »Slov. kat. delavsko društvo" je imelo pred Gašperjem Likarjem, ki tudi ni več predsednik, nekega delavca R. iz tovarne v Stračicah za predaj sodnika. Tega reveža je pehal dr. Pavlica sem ter tje, da je moral biti navzoč pov-sodi pri vseh zborovanjih in socijalistiških shodih, kar stane človeka v slučajih mnogo denarja in s čemur si nalcoplje sitnosti. Oboje se je zgodilo siromaku - predsedniku. Ko so videli v tovarni, da se peha z dr. Pavlico po Gorici po raznih shodih, so ga posvarili, naj tega ne deia, in končno so ga odstavili od dela, katero mu je dajalo še nekaj zaslužka, ter so ga vložili k drugemu delu nekam v »šufit", kjer je mnogo manj zaslužil. Ako ni bil .družinski oče, so ga pa sploh odstavili. Ko je mož videl, kaj se godi ž njim, je potožil to dr. P., kateri pa mu je rekel v tolažbo: Sam ste kriv! Prosil je mož, da bi dobil tudi kako drugo primerno službo, toda vse zaman 1 Dr. Pavlica ga ni več poznal! Revež je še današnji dan na slabšem radi tega, ker je hodil z dr. P., in svoj živi dan bo pomnil, kaj mu je prineslo predsednišlvo pri »Slov. kat. delav. dr." pod patronatom dr. Pavlice! Taki so tisti »prijatelji" delavcev!
»r. Parile* in »Goricanl". — G. doktor svetega pisma in delavskega vprašanja Pa vliica se je tako nekako po »zvi-tarsko* izvil na znanem občnem zboru „Kat. del. dr/, da mu ni bilo treba udariti po dr. Gregorčičevi stranki. Govoril je namreč o resolucijah, ki so bile sprejete na zadnjem občnem zboru ter katere je prijavil dr. Turni in dr. Gregorčiču kot voditeljema ,'Sočine" in , G orleanske' stranke! Rekel je: »Pra-.vega   odgovora   nismo   dobili   od  nobene
stranke* glasila obeh strank^ pa so nas le osebno napadala" itd. Na to pa je takoj začel udrihati po članku o delavski organizaciji v »SočiV kakor smo že povedali, o dr. Gregorčiču pa je lepo molčal. V »Soči" je dobi) odgovor glede na delavsko vprašanje, in sicer prav stvaren odgovor, kateri seveda dr. Pavlici ne diši. Zakaj,, ni težko uganiti. Naša dosedanja izvajanj^, v tem pogled«-^»vore-^taati jasno. Dr. Pavlica je mrcvaril naš članek", ali prav tih je bil glede na okolnost, da dr. Gregorčič mu sploh nič ni odgovoril.. To je vendar značilno. Niso sicer ti gospodje okoli »Prim. lista* in »Gorice* vsi enega mišljenja, ali vendar tako glede na položaj v deželi dobe hipe, v katerih koketujejo med seboj in si tudi odpuščajo medsebojne politiške grehe. »Prim. list" pa včasih tudi da kak dobrohoten migljaj »Goričanom* l Tako na primer na koncu kritike o »Slovenki" pravi: »Gospodje okolu »Gorice" bi morali biti vendar nekoliko bolj pozorni" I To je znamenje, da jih skušajo dr. Pavlica et consorles spraviti tako lepo na sfojo stran, v svojo odvisnosti
Saj je pa nas te dni tudi že nekaj ljudij vprašalo, če je res, da so združili »Goričani* s »Prim. listom" P!
Častltlm gostom Ponore gostilno ob solkanski cesti bo v prihodnjo nedeljo 4, marca prilika dana, da se vdeležijo dražbe, ki se bo ondi vršila ob 3. popoludne. Prodajali se bodo oni dobitki loterije »Šolskega doma", katere so dobitelji blagodušno prepustili drušlvu v primerno izkoriščenje. Ker se. nahajajo med temi dobitki nekateri prav mični, imajo zlasti oni, katerim nemila; sreča pri loteriji niti namanjšega dobitka ni naklonila, lepo priliko, popraviti ta nedostatok. Torej iih svidenje pri Fonu!
Načelništvo ž. odd. ,Š. D." V pomoč krojem, prizadetim po žledu. — Kakor že znano našim čitateljem, je nekatere kraje v naši deželi zadela po žledu velika nesreča. Poročila o tem v našem listu so pričala, kako hudo so prizadeti na nekaterih krajih kmetje, kateri radi tega potrebujejo nujno pomoči.
Iz poročil z Vipavskega, Kanalskega in iz, Brkinov je bila razvidna velikanska škoda. — Vkljnb temu se niso zganili naši državni poslanci, šele $3. febr, je podal dr. Gregorčič nujni predlog v dr* žavnem zboru za pomoč ~ Brkinom, po-zabivši Kanalce in druge gorate kraje, kjer je škoda na sadnem drevju še večja nego v Brkinih.
Ta nujni predlog je tudi le — pesek v oči ljudstvu, kajti zastopnik naroda bi bil lahko takoj dosegel vspeh, kateri šele zdaj pričakuje od vlade. Brkinski sosedje v Istri so imeli vso škodo cenjeno že pred dobrim mesecem in namestništvo je poslalo vladi svoje predloge. Enako je v sosednjem postojinskem okraju, kamor je tudi prišel za časa poseben sadjarski učitelj predavat, kako je delati s poškodovanim drevjem. -— Vlada je svojo podporo že obljubila.
Na nesrečne goriške Slovence pa se je spomnil dr. Gregorčič šele zdaj s svojim nujnim predlogom, in še to le za Brkine! Ali o drugih ni nič vedel? Žalostno, žalostno!
Iz straže - opazovalnice v Gosposki ulici videvamo dr. Gregorčiča v Gorici, dasi so na Dunaju seje državnega zbora. Naj bi mož vsaj »K a 1 a m o n" nosil pri sebi, da bi ga ljudje ne videli in se jezili, kako smo goriški Slov, zastopani. Grcf G. sploh še ni šel na Dunaj!
Velik Čudež se je zgodil na pustni terek - v letošnjem svetem letu. Ta dan je zagledala namreč luč sveta številka »Gorice*, ki je doslej menda edina, v kateri ni bilo osebnih napadov na dr. Turno in Gabrščeka. — Pa ta dan je bil — Pust. Bo že kmalu zopet »bolje!"
Kolesarsko društvo »Gorica" bo imelo dne 6. marca tt 1. v prostorih hotela »pri treh kronah* svoj občni zbor. Vspored po pravilih. K nbilni udeležbi uljudno vabi odbor. Začetek ob 8. uri zvečer.
Sadjarsko In vinarsko društvo na-kelako - brkinsko bode imelo svoj letni občni zbor na Barki v nedeljo 4. marca ob 2l/» popoludne s tem-te dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Predavanje: Krvava uš; 5. Razni predlogi.
Razgled po svetu.
Češki poslanec Poležal t državnem zliiora. — Češki poslanec D o l e ž a 1 je go-
voril o postopanju vojnega  ministra  v zadevi  češkega in sploh  slovanskega oglaševanja rekrutov na kontrolnih shodih. Dejal je med drugim dobesedno: Vsa moč, katero daje  vzvišenost prestola,  se izgubi, ako se sam knez, zapeljan po nasprotstvih strankarskega duha, potegne v frakcijo proti drugi. Dokler stoji na prestolu, zahteva njega ugled spoštovanje od obeh strani". (Predsednik: Prosim da krorieHe"vlačite v debato! Tega ne   morem  dopustiti.)  To  je  citat! Tomi morate dovoliti, da ga prečilam! Posl. Sokol: To so besede Schillerjeve!  Schillerjeve   besede bodete menda vendar poslušali! Prosim, g. predsednik, citiram samo tisto, kar je tovariš Stranskv v tej  zbornici  že  citirai,  ne da bi ga bil  ustavil  predsednik. Besede je zajpisai  veliki   pesnik Schiller.  (Predsednik: Piosim, da krone ne vlačite v debato. Posl. Bporad: To ni češki pesnik, gosp. predsednik, ta je nemški   pesniki  Posl.  Sokol:  Kaj   še tega ne veste, da je to nemški pesnik? Po-^sijanec HoFica: Vaclav Schiller t) Pesnik pravi dalje,: »Ako je  knez   sam, prestopil h kaki stranki, potem   vidi  zatirana  stranka sedež skupne pravičnosti  prazen:*  Da,  za nas v Avstriji je sedež skupne pravičnosti prozen, za nas ni nobenega zakona, nam se ne izpolni nobena obljuba, mi nimamo nikogar v tej od nas ustanovljeni in % znojem našega dela in s  krvjo   naših sinov doslej vzdrževani državi, na kogar besede  bi se* smeli zanašati.  Nikogar  nimamo,  ki  bi izpolnil dano nam prisego, da bi nam pomagal,  kakor nam je bilo obljubljeno že večkrat  pri najslovesnejših prilikah. Navezani smo le nase, in bomo so oorili, dokler ne dosežemo, kar nam gre. Nobene grožnje, in  najsi pnihajajo 7, najvišjih mest, nas ne vstralijo, da bi so n e p o t e z a I i z a to, kar nam gre po zgodovinske m pravu in kar n a m je  zajamčeno po   državni h t e m e 1 n i h zakoni h. Borimo se itak le za jednakopravnost.  Dokler je no dosežemo v loj državi, no bo miru. Govornik je potem izjavil, d a j e v o j n i m i n i s t e r lagal, ko je trdil, da je armadni  jezik zakonito le nemščina.    Proti   priprostemu   občanu   in kmetu, ki ne zna nemškega, se je postopalo na najbrezobzirnejši način, ker se je oglašal v  maternern jeziku.   Razobesil se je Gesalerjcv     klobuk    nemškega a r m a d n e g a jezika, a povsem zvestemu narodu se je g r o t\ l o z naglim sodom, ako so ne skloni pred njim. AH  res misli  vojni  minister, da je storil  s tem  uslugo drŽavi in  dinastiji? Ali nič ne misli na zle dneve,  ko bode treba apelirati  na  zvesti   narod  češki?  Ali bodo tudi v tistih hudih dneh razobesili  Gessler-jev klobuk? itd.
To je bila enkrat odkritosrčna beseda! Državni zbor. — K poročilu o pone-deljski seji imamo dodati še to: Posl. Bian-kini je pojasnjeval, kako se pri mornarici protežirajo Lahi, (ločini se Slovani preganjajo. Posl. Gniewosz je branil častnišlvo, se zavzemal za mejnarodne sodnije ter prote-stoval, da se vlači cesarjeva oseba v debato. Posl dr. Gregorec je podal interpelacijo glede na nameščenje sodnih uradnikov v graškem višesodnem okraju. Seja je zopet danes.
V debati o premogarskih stavkah so sklenili včeraj soglasno, da se predlože vsi nnjnoslni predlogi komisiji politiško-socijalni. Komisija mora podati referat najkasneje do 12. t. m.
Za razpravo o vladni programatiški izjavi Je oglašenih nad 40 govornikov, med njinli tudi dr. Ferjančič, Povše in Pfeifer.
Nemška kultura. — V »Information* čitamo: Predsvetilka „nemškc kulture" je svetite v zadnjih dneh prav jasno. Imela je na; razpolaganje kar 2 kraja, to je: državni in pa nižjeavslrijski deželni zbor V nižje avstrijskem dež. zboru je bilo- čuti izraze: „Falscher", »Stampiglicn-Falscher*. ,Wahl-listen-Falscher", »Verbrecher", »Betruger*, „L'agner", »Gauner«, »Fallot« »Lausbub« itd. K sreči je bil dež. zbor v kratkem zaključen. No, upanje je, da bomo še culi take lepe priimke, ker državni zbor še zboruje.
Vojna t južni Afriki. — Burski general Cronje, o katerem smo poročali, da je zajet od Anglev od vseh stranij, seje podal dne 27. pr. m. dopoludne z vsem svojim vojaštvom. Generalu Robertsu, ki je to takoj sporočil brzojavno v London, je kraljica naj-srčneje čestitala. Ujetih je baje Burov s Gronjenem vred okoli 3000. Gronjeja pripeljejo v CapstadL izmed ujetih častnikov jih je 29 iz Transvala, 18 iz Oranja. Po dugem poročilu znaša število Burov 4000. General Cronje je šel sam v tabor k Robertsu, ko je poprej k njemu poslal sela; tam sta se   domenila glede  kapitulacije,  ki
se je izvršila tako, kakor je želel tSronje. Cronje se je branil do zadnjega tako junaško, kakor le mogoče, nazadnje, ker obkoljen od- močnejšega sovražnika od vseh' stranij, se je udal. Celo angleški listi povzdigujejo hrabrost Cronjejevo. — Radi kapitulacije generala Cronjeja vlada v Londonu nepopisno veselje, in Roberts je junak dneva, o katerem vse govori najlasktveje.
5000 Burov je odšlo v Oranje, kjer so utrde v Bližini Bloenfonteina.
V bitki pri Paardekopu imajo Angleži doslej nad 700 ranjencev, -- Pri Colensq Buller nima sreče. Te dni je zopet poskusil streti Bure, ali se ma ni.posrečilo. Po hudem boju so se morali umukniti Angieži, Buri pa so ostali v svojih pozicijah.
Vojne radi Cronjejeve kapitulacije pa če ne bo konec, ker Buri so pripravljeni, bojevati se do zadnjega moža. Konec vojni bi bil le v tem slučaju takoj sedaj, ako hi Angleži ponudili časten mir za Transval in Oranje.
Nemški cesar je čestital angleški kraljici na kapitulaciji Cronjejevi in tudi laški kralj.
Generalu Bullorju se je posrečilo pregnati Bure iz pozicije pri Petersbillu, Cez reko Tugclo napravi še drugi most. Da reši Ladishmith mora premagati še bursko pozicije pri Buhvana in pa v bližini mesta. Zaupniki cefikega kluba In slovanske zveze so imeli včeraj skupno posvetovanje, na katerem se je sklepalo o taktiških rečeh. Prvi vspeh te konferenco jo ta, da je Jiuvorski takoj za popoludne sklical izvrSo-valni odbor desnice na posvetovanje, Podrobnosti še niso znane.
To se imenuje praktično krScanstvo! Listi poročajo, da je veBtminstcrski kardinal-nadškof Vanghan zaukazal javno molitve za srečni uspeh britanske vojne proti Burom, kajti pravičnost jo baje na angleški strani, ki širi z okupacijo krščanstvo! Iluvnolako bo zaukazano javno molitve od angleške protestantske cerkve. Zopet nov dokaz, kako so podpirata cerkev in država v krivici in nasilju, a kuko daleč smo še od pravega krščanstva, o katerem mislijo i oni i drugi, da so ga vzeli v zakup. To poročilo smo posneli po češkem duhovniškem listu »Rozvoj", o katerem je govor v današnjem dopisu iz Progo. »Rozvoj" ne dvomi o resničnosti te vesti, ker ni bila preklicana.
Podporno drufitvo za sloven&ko vi-sokosolce r Gradcu nam je poslalo svoje drugo letno poročilo, iz katerega posnemamo to-le:
Vseh dohodkov je imelo društvo v šolskem letu ! 898./99. 2163-74 gld., od katerih pripada na osnovno glavnico samo mala vso-tica 49*75 gld., tako da se je ta pomnožila torej približno le za en petdesetak. Bolj srečna od osnovne glavnice je bila razpoložna glavnica, za katero je bilo danih 2090*90 gld. in se je potegnilo obresti za 23*09 gld. Med dohodki je bilo 1075 gld. po želji darovalcev pridržanih v stalne podpore posebej določenim revnim dijakom.
Vseh stroškov je imelo društvo v.nii-nolem letu 1877*447, gld. Ti stroški razpadajo na podpore in pa na upravne stroške. Društvo je razdelilo v minolem šolskem letu 1815 gld, med 37 dijakov v 234 primerih. Vse podpore je dajal odbor samo v gotovini. Njih višina je bila relativna in odvisna od potrebe prosilcev, kakor tudi od stanja društvene blagajnice.
Po študijah je bilo med podpiranci: 25 jut isto v, 4 medicinci, 5 filozofov in 3 tehniki. Med juriste se je razdelilo v 163 primerih 1274 gld., med medicince v 27 primerih 151 gld., med filozofe v 37 primerih 3G0 gld. in med tol.nike v 7 primerih 30 gld. Vsota, določena za tehnike I. 1898., se je znižala torej od 68 gld. na 3S gld.
Ako se ozremo na domovino ali de-željanstvo podpirancev, se pokaže to - le: Kranjcev je bilo 10, Štajercev 23, Korošci pa 4. Iz drugih dežel, koder bivajo Slovenci, ni prosil letos podpore nihče.
Vsi stroški, kar jih je imelo društvo sicer, so znašali v minolem šolskem letu 62*44Vg gld. Sem so racunjeni stroški za tjsek poročila, za zavitke in papir, za znamke in kar je še enakih stroškov.
Med podpiratelji društva čitamo tudi »Goriško ljudsko posojilnico* s svoto 25 gld. — Denarne pošiljatve za to podporno društvo sprejema g. Fran Železinger. c. kr. gimn. profesor v Gradcu, Zinzendorfgasse 32.
Eaznotero. — Cesar je odpustil .16 kaznjencem v raznih kaznilnicah ostanek kazni. En pomilošcenec je v Kopru. — Novim dunajskim krvnikom je imenovan Jos. , Lang, ki je bratranec pokojnega krvnika Se-lingerja. Bil je kavarnar ter je včasih poprej, že pomagal svojemu bratranca pri obešanju ljudij, — Polit, društvo »Edinost" v Trstu bo imelo, v nedeljo javen ljudski shod v Bazovici. — Barkovljani pri Trstu so vsprejeli v soboto novega župnika Kjuderja; s, tem je rešeno za Barkovlje pereče vprašanje, ali bb tam župnik Slovenec ali Italijan. — Položaj glede na stavke je še vedno nespremenjen. V nedeljo so hoteli imeti več sho-!ov, ali so bili po večini razpuščeni od ,\ vladnih zastopnikov. Mir se ne kali.
Odda se v najem ali na veliko  posestvo  v Solkanu,
obsegajoče hišo z vrtom ob cesti, dve veliki brajdi z novimi nasadi ter obširno njivo. Hiša je na jako lepem kraju, primernem za gostilno ali trgovino.
Naslov povč naše upravništvo.
jvlaurenač frane,
čevljarski mojster
v ulici sv. tetina (Kopačeva kisa) št. 7,
se preporoda svojim rojakom, zagotav-
ljaje  dobro  delo in točno postrežbo po
zmernih cenah.
JLnton Ohidid,
'                       čevljar
v Semeniški ulici štev. * gW* v Gorici, ~*W(M
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročil« s« Izvršuj« hitre.
V Žagi pri Bovcu
je na prodaj, ali v najem velika hiša ~w»
9>L~   z dvorni nadstropji
in pritličjem, primernim za prodajal-nico jestvin in krčmo, s kletjo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun tega še gozd in mnogo travnikov.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov : «Kupnina« na upravništvo «Soče».
KAVA
DRUŽBE SV.C1RIIA IN METODA V LJUBgANI.
Ivarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JIBAČINU
V LJUBlJAI»|j,
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drofih izielfcav cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bohtvi
kavi, ti je cikirija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod!
Glavna zalaga pri: IVANO JEBAČMU v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & Valenčič
v II. Bistrici
priporoča relespoštovanemu  občinstvu svoje priznano tzborne
¦MT* testenine, ^Mi
kot makarone, lideline in različne
vloge   za   na  juho   v  različnih
kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem časn kar jih; izdelujeva.
SpoStovana gospodinja! Sezite po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj Se oni s slastjo zaviivajo, ki dosedaj o tes'eninah če vedeti niso hotelu Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake droge, sva gotova da se morajo vsakemu privabiti, kdor jih pokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po Vt kiiogr, z najino firmo.
Trgovcem pošilja** cenik zastonj In Iranko.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.'
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliiče flirnberSkega in drobnega, blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Kv«tlnj!cc. — Kožni tciicI. — Masne knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,       a n"   a
2 85-8
mm
MM
Velika zaloga šivalnih strojev in dvokoles iz prvih tovarn.
SHffi i DEELEVA T MCI
ulica Munieipio št. l, mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.
Slavno občinstvo naj blagovoli vzeti na znanje, da smo pre-' nesli prodajalnico iz Nunske ulice št. 16 - n« nasprotna stran Via Munieipio it. 1. — V Nunski ulici a. 10 smo pa otvorili maha-niino tfalavnico, za popravo vsake vrste šivalnih strojev in dvokoles. Slavno občinstvo naj blagovoli sprejeli najsrčnejšo zahvalo, za do sedaj nam izkazano zaupanje, ler zagotavljamo v prihodnje dobro in hitro izvršitev naročil. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Stickerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in inozemskih.   jjpO*-»   Cene SO Od gld. 90 naprej.   —»*¦
POZOR!   —   Z nami ja vsaka konkurenca nemogoča !   —   POZOR! Se toplo priporočamo ;: odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Koiyedie <& Zegec
(prej G. Darbo)
pred nadškofi jo str. 5. Podružnica konec Naštela filv
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, clnkasto, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja zn razne obrti in pohlŠnega, sledilna ognjišča, pečf, cevi in predpecnlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp, Nussbaurn-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro Železje in kovino po najvišji dnevni cent.
tfStojSMS]
Bobi
se
povsod
pripoznano najbolje sredstvo za cliče-
.^    nje zob.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brin j e-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, ¦ goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril- ' Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca t Semeniški nliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli št. 5/
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom, ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom za izdelovanje -bodisi pri-prosiega ali najfineiega obuvala. Izdelek je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
^arol prasčiV
pekovski mojster-in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birniance, torte i. t. d,
PriporoCa se slavnemu občinstva za mrjogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmarnih cenah.
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugi« knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo -franko, kamorkoli«
.GORIŠKA TISKARNA" A. GABR8ČEK V GORICI
\G)J          ^    (Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica Št. 9.
t
(Ustanovljena leta 1893.)
najkrajšem času po jako
je  najmoderneje  urejeni  tiskarski  zavod,  kjer  se izgotavlja vsako najfineje in elegantno tlelo
kulantnih cenah,' kakor :
if" Brošure v vseb oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplomo za častne občane in drage enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartona ali papirju, pesetnice najeteiantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi Hi vseb mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd.
B začetku šolskega leta pri*°rota SEZtSZ^SJZtt                ,B vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi Imamo to-la časopisa:
„Sočate, celoletna naročnina stane gld. S'S0, izhaja trikrat na teden. — „Primoreeff, celoletna naročnina stane. gld. f'60, izhaja vsak teden,^ na štirih straneh. ~- »Slovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.                 ¦
Salffflfiba Ifiliftniim" »  nnWlo i/haift v nedoločenih rokih. I. knjiga „0 to iansfc«", novele in črtice. »OaiOHSKa KnjIZfilCa    Za QuraSie      stl8»lFr. Govekar, je izSla L 1897. Stane s poštnino vred gld. 1-10. Izšla je ravnokar H. knjiga »Salonske knjižnice"; prinaša žaloigro »Hamlet", cena 70 kr. — „Rokovnjttčiff, narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40 kr. — „Sin,f, rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BBN-HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za Časa omisli.
„Rusko- slovenski slovar in slovnica"
^              Sestavil M. M. Hostnik.              ^ "        ^***—
Cena mehko vezanemu gld. P dO, trdo vezanemu gld. /80, poštnina 10 kr. veš.