/JEJZZL3i\ Hochlobl. k. k. HolDiDiiotnes, Wien %x^t\\ V G-orici, 31. januarija 1879. ,.f# „So5a" izhaja vsak petek in velja * 8 poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Y* 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-tlanicah" st placuje za navadno tristop-do vrsto: 1 kr. it st tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveLe firke po prostoru. TeeajlX; Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici y tobakarnici v go-sposki uKci blizo „tren kron". in na itarem tigu. -1 Trstu t tobakarni-ci „Via della cascrma 60". Dopisi naj se Magovoljno po§ttjajo urednigtvu „Soce" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, naioenina pa oskrtmi8tvii„So8e" Via del Giardino V Zoratti-jevi hiSi H. nads.tr. Rokopisi se ne vrafojo; dopisi naj st blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim neprerooJnim se n&rocnioft zniia, ako se oglast pri urednistvu, Olasilo slovenskcga politi&ncga dnistva goriSkega m brambo narodnih pravic. tr, .Tziw. zmzui'Mm V Goifci 31. januarija. „Vedno sem gojil gorko socutje za nczgodo tr-pcfiih ljudstev, naj so bila tudi slovanskega rodu in naj so stanovala severno nad Savino in Vi-sulo ali v jugu pod Uno in Savo". Te blage besede je govoril na§ drzavni poslanec prof Coronini, ko je kot glavni govornik odsekove veCine v seji dne 25. t. m. zagovarjal berlinsko pogodbo in Sploh An-drassy-jevo politiko v zadevi bosenske okupacije. Ker mnogi trde\ da je plemeniti grof v lepem govoru, ki so ga objavila stenograficna poro&la in po njih mno-ge veSe novine, razvii svoj program kot bodofii minister ali celo* kot ministerski predsednik, jemljemo na-\6dene besede v veseli nadi na znanje, da se vtegnejo tudi nam avstrijskim Slovanom viemena v kratki do-bi spremeniti,—in da nam zasije prijazno solnce svo-bodnejega razvoja, ko nastopijo na drzavno krmilo mozje navdani pravega avstrijskega duha, vneti za enakopravnost in blagor vseh narodov, ki itm pod mogofinim zezlom HabsburSkih vladarjev. Po na&em menjenji sicet* ne bo prevrat tako nagel, kakor si ga 2elimo in kakor ga tudi u2e uwrsikdo porokuje, a po-lagoma, po naravnem potu pojde vendar k boljemu, saj k slabejemu nc more vec. Toda, da se vrnemo h Coroninijevemu govoru in knjegovi kandidaturi za ministersko predsedstvo, moramo izraziti svojo misel, da nismo do zdaj v po-stopanji gasp. dr& poslanea Se nikdar zapazili fiasti-lakomue namere, da bi se hotel namreC —¦ zatajevaje svoje prepricanje z lepimi frazami in ^praznimi oblju-bami spenjati do viSega dostojanstva, in kaj tacega tudi zdaj ne verjamemo. Dasi je mo2 raziienih poii-tienih naCel od onih, katera zastopa na§ list, moramo vendar priznati, da je v parlameutu vedno hodil po ravnem potu, in da je interese svojih zastopancev vedno kot pravi, neodvisni ljudski zastopnik po svojem najboljsem prepridanji iskreno in neu-stra§eno zagovarjal. 0 njem se nikakor ne more reCi, da je hodil „durch diek und dtiun" s6 sedanjo vlado, kar moramo o drugem naSem poslancu obzalo-vaje konstatovati, marived smo ga videli z odprtim vezirjem bojevati se zoper Lasser-ja in tovaruSe in raje zrtovati castno mesto dezelnega glavarja, na ka-terem je Oil od eele dezele ljubljen in spoStovan, nego bi bil kaj popustil od svojega prepri&mja.—In nedav-no smo zopet doziveli, da se je v prevaznem vpraSa-nji bosenske okupacije locll od svojih dosedanjih po-Hticnih prijateljev ter se postavil na popolnem neod-¦visno staliSCe pravega avstrijskega patrijota, kateremu ni za vdanost te ali une stranke, niti ne za priljub-ljenost pri onih domaCih Castilcih, kateriso ga do zdaj na rokah nosili ter mu v BL'IsonzoB in drugih listih dan za dnem brez konca in kraja 6ast in siavo peli, pa se zdaj od njega odvrafiajo, ker ne dosezajo nje- LISTEK. B L2 L I2Z AR. Miruje v tihem miru junaSki Belizar, Ke tuli ved na uhi sovrazni mu vihar, Ne zali nehvale^nost, ne pe6e ga gorje\ Ne vodi ga ve5 defiek po cestah za rok6. Bil vojvoda je slaven domovju svojemu, Neuraahljiv zavetnik cesarstvu grskemu, Telesom, umom svojim mu zmer je bil udan, Ko strah sovragov tujcem povsod je bil poznan. Pred njim se tresel Perzec, Vandal je drgetal, Barbarski narod vsaki pred njim je trepelal, Ker, koder mefi zavihtel, krvi je vlil se vir, Krvavim moCem v^ugal je sleherni prepir. I zdaj na morskem bregu ob kaoiQuu sloni, I pros} milotiatov usmiljeae ljudi, govih blagih pojmoj in nacel, ampak potrebujejo le poslanca za svoje namene;—tudi na to priljubljenoBt se mo2 ne ozira, ker ne mara poznati kot drzavni poslanec namenov katere koli svojati, ampak ima pred o6mi le dr^avne namene in one iuterese, za katere je vneta tudi ogromna vefiina ujegovih volilcev. Kakorsi bodi: Coronini ni sicer federalist, se tedaj ne sklada z naSimi glavnimi nafieli; a kerga poznamo za skozi in skozi pravicnega, za ljudski blagor in za prospeh dr^avne mogofinosti vnetega in neutrudljivega mo2a in ker na drugi strani ne pricakujemo, da se ddavna sistema cez noC prekopicne, ampak menimo, da se more prevrat na bolje le polagoraa dognati—pozdrav-Ijali bi v Coroninijevern ministerstvu tako prehodno dobo, od katere bi smeli zanesljivo priCakovati, da sprijaznovaje avUrijske narode mej seboj poravni po-ta, po katerih pride Avstrija do stalne, zdrave notra-uje uravnavc, sloneCe na izvfidenem principu popolne uarodne enakopravnosti.— Toda vrnimo se k domafiim Btvurom, Polit, dru§-tvo „Slogatt jo o svojem fiasu podalo peticijo-katero je tudi dczelni zbor podpiral, da bi se za goriSko oko-lico ustanovila posebna okrajna sodnija. In v resnici bi bilo to nujno potrebno, ker sedanja sodnija Be svojim osebjem ne zadostuje v nobenem oziru potrebam mesta in okolice. Ne samo da je Stevilo uradnikov nezadostno> bo tudi glede" zmoznosti slovenskega jezika veCinoma ta-ki, kateri ne morejo naSemu Jjudstvu povoyno vstre-zati. Giavua in obdia, popolnem opravi^ena to2ba je vsakakor t;i, da se pravde pri tukajSuji sodniji straSno doigo vlaCijo, da preteCe vCesih mej euim narokom in drugim celega pol leta, da so vsled tega oSkodovani najvitalnejSi interesi uasih davkoplaCevalcev. Kaj po-reCete n. pr. o to^bi za znesek nekoliko pod 100 gl. —imeli smo zaniraivi spis te dni v rokah,—ki je bila podana dne 7. maja p, 1. isti dan reSena z napovedjo naroka na dan 31. avgusta, dekret je bil pa vrocen dne 2. avgusta in ker ni imel napovedan narok no-benega uspeha—se je od dne 31. avg. !878odlo2il na dan 29. marc. 1879, tako da preteCe od dne podane toz-be do tistega dne, ko vtegue zato&mec svoj odgovor dati, niC manj nego 10 mesecev? Ce pojde stvar od replike do duplike in tako dalje naprej, v kolikem casu se more zanesljivo pricakovati, da bo pravda za-radi ne celo* 100 gl. na prvi stopinji reSeua?—Potem pa piidejo §e naslednje instancije. Pri takih razme-rah je to2ba~vec" ko opravificna, da so nasi pravni interesi strusno slabo zavarovani in daje silno potrebno, da vlada ugodno reSi Slogino petteijo. Mari bi pa bilo prav kaj podrezati? Zaicitnik domovine tumara slep okrog Ob palici ga vodi voditelj mladonog. Kedd te je oslepil nezmagani junak ? Ked6 je nek zakrivil, da takov si prosjak? Neharni ljud po krivem dolzi ga divjih zlob OCi mu je iztaknol ga sunol v zlvi grob. Imetje mu pograbil, mu vodstva vzel je Cast, Nesramno ga popahnol v jeftarja je oblast. Tako plaCuje trude navadno zlobni svet, Bobidnim saplom ven5a zasluge dolzih let. VeCernim licem solnce 2ari pomorski breg, Slovi se & njim po gradih u2e za stegom steg. Voditelja popraSa prijazno sivobrad; A sije solace tudi na slavni Carigrad'? „Na vsa ostrej§a sije, zari na vse strani," Uljudno mu vodilec njegov odgovori, „Posebno pa na stolpe nebelko zre ok6, Ki dvigajo z vrhovi se zlatimi v neb6." Zdaj pvoti Carigradu obrne svoj korak, Gioboko Yzdihne starec nasmehne se prosj^ Dopisi. (Izv. dop.) V nedeljo .....itm i lzKomna22. u____v„ N_„„ _r. . ___.„. imeli smo v Komnu besedo^jakoobiinifm sporedom. Vdele^ilo bc je ljudstva toliko, da je bila dvorana ob-Cinska prenapolnjena.—Izmed vseh besed, kolikorBmo jih 2e v Komnu doziveli, bila je gotovo zadnja naj lepga i dolgo se bodemo Bpominjali lepega vefiera, Vse se je godilo v najvefiem redu. Bilo jo ovi vefier vse navdufieno enih mislij, enega duha brez razlofika ita-nu i gpolai Da! terditi gmem, da ie nikedar nij nM tako tesno vezala—vez edinoitl I Ijubeznl! Omonjcna „boscdau je bila, kakor bemzeomeml, najsijajnejfti med vsemi do zdaj, a ^alibog imeli smo tudi naj ve6 opraviti za dovoljenje. Nalemu obe, taj-niku, koji marsikaj narobo imredi—nl bila monda be-seda po volji, zato jo bilo pa veL pisarijo i kvakanja za i zopnr, nego bl imeli iiaj^evolucyonarnejii «Meo-tingu, Da bode pa g. lupan vedel kaj, ima poCeti, 6o ga v fiasu njegovega lupanovanja fie kaj tacega do-leti, povemo mu, da je dol^nost vefldiuu-ga odbora naznaniti lupanstvu program, a to glavarstvu. Ge ima pa glavarstvo kaj zoper katero tofiko—jo lehko kou-tiiscira *). Koiu'<5t»o izrazujem v imenu veselKnega odbora vsem najser^nejo hvalo, koji so k veaelici pomogli, posebno pa merodajnim krogom, koji bo oe odloCho zoper umazano podtikanje potezali i konefino a pra-vico zmagali 1 Gg. dilotantom iskrena hvala, vsem bl. gospodiainam, ki so bile dikazabave, doni naj jim it hvale^nih src: Zivilel mm_mm^mmmmmmmmmm Vekoslavi lz Koibane 23. Jan. (Izv. dop.) Ker Vam hi na§ega kota nihCe ne dopisuje, akoravno Vas* cenjeni list radostno prebiramo, nadejamo se, da odmemte V njem radovoyno predalCek BledeCim vrstam: Ni dolgo let, od kar so Kozbanci na svoje stroSke Cisto novo cesfo od^Ko^bane do skladovne eeste pod St. Lovren-cem, debelo uro hoda, naredili in jotudi sami vzder-^ujejo. Dasi plaCujejo tudi on! u^e vet let postavne odstotke za skladovne ceste, niso vendar Se nikdar od one blagajnice nobene pomoCi dobili. Pridakovati je pa, da pridejo scasoma veljavni mo^je v dotiCnih kro-gih na kermilo, kateri bodo tudi Kozbancem kakopod-poro za njih ceste privoSCili. Pred devetimi leti bo zidali Kozbanci novo, pros-torno in lepo cerkev tudi le na svoje stroSke, a po* tern niso mirovali, temvec" rekli so; tudi orgle si moramo omisliti, in glej, lepe nove orgle bo nam 6. dan pretekiega oktobra na praznik preblaiene Matere Boz- *) Vse drugo smo preSriali, ker se nam osebft ne sdl toliko vrodna, da bi se i njo uze zopet pecali. Ured. Obraz povzdigne bledi, zastenje mu src6, Niz velo lice v brado vlijo se mu solz6. Osuple vodec mladi upira na-nj oCi, Da slepec se raduje, kaj cudno se mu zdi, I da se tja ozira, kder krivde vlada moc*, Poprimsl ga za roko pobara ga rekoC: nCemu na uehvalezni se grad obrafiate, Ki Vam je vse pograbil, kar le imeli ate, Vojvodsko cast i slavo, uklenol vas v vezi I vam cel6 okrutno iztaknol je o6i. Za roko stisne deCka, govor mu dobro d$, Pryazno mu besede odgovori sladki: nSem ljubil i se ljubim i vedao ljubil bom Dezelo materinsko, oCetov dragi dom". Miruje v tihem miru junaSki Belizar Ne tuli ve6 na uhi sovrazm mu vihar, Ne 2ali nehvaleznost, ne pefie ga gorj6, Ne vodi ga veO decek po cestah m roko4. IiukaveilW,' je roznega venca prvi krat slovesno zapele. Orgle imajo 20 spremen—registrov—pa tudi nov stroj, ka-teri namesto mehov sapo nabira, ves drugacen od na-vadnega. Eakor je znano, nemajo tacega stroja v nasi dezeli se nobene orgle. Brali smo v nekera casniku, da so v mesta Eger-ju napravili orgle; s takim strojem, ktere jako hvalijo, in menda po pravici, ker imajo vsaj to predoost pred starimi, da sapo prav lahkona-Mrajo in jo dolgo hranijo. Nase orgle imajo mocne, pa prav prijetne in polne glasove. Ze vec organistov jih je poskusalo, pa vsi jih enako hvalijo ter pravijo, da ni dalec" okoli nobenih tern enakih, tako dobrih. Izdelal jih je pri primerni velikosti prav po spodobni cehi s in primernimi pogoji gosp. Peter Zanin orglar ˇ GradiSci. Ta moi je v svoji uraetnosti prav spre-ten in jako vstrezljiv. Mi nismo hoteli moza poprej ocltao hvaliti in priporo&ti, dokler se ni vec zvedenih mo2 pohvaino o naSih orglah izrazilo; zdaj pa menimo, da smemo javno pohvaliti mojstra, ker se je pri nas zares verlo obnesel.— Kooecno pristavljamo, da so se tudi nasi doroa-JJi pevci pod vodstvom mladega crganista v petji ie precej dobro izurili in da jih ne le domace, ampak tudi vnajno soseduo ljudstvo radostno poslnsa. Cerkveno oskrbni§tvo. Iz Rodika, 26. jan. (Izv. dop.) Prai prav nek kmecki pregovor: „Sv. Heia sleroe veie (21. Jan.), a sv. Vence (22. jan.) je dol brene," Yeselili so se nasi l«darji, ker je bii par dni hud sever in je sstisktt precejsen led napravil, a dne 22. se je vreme spre-vrglo na jug, ki je pojedel sneg in led. Sploh je letos celo zimo tako uestanovitno vreme, kakor je uze ˇ jeseni bilo. Kar se hitro, kakor po tatinsko stori, to velja, a kdor caka in je cakal dobrega vremenar nij nic opravil. Ker ze od tatov govonm bodi mi dovoljeno v obrambo naSih postenih Rodicanov nekaj opaziti glede dopisa „iz Trsta* v §t. 3 letosnje ^Soce." Tarn se imeouje neki Svetina iz Rodika, Rki je tak zrel tie, da ko bi tatje in zvitl sk-parji svoje kralje-stvo osnovali, bi moral biti on kralj mcj njimi*. Rodi-cani se lepo zahvaljujemo za takovo fast, ter moramo resno oporekati proti temu, da bi se Svetina atel za Bodicana. Kajti, akoravno se je v Rodiku rodil, vcn-dar je uie 43 let preslo, od kar je od tukaj odsel s trebuhom za kruhom. Bil je potlej vojak in po do-sluzenem vojaStvu se je v Trstu ustanovil, kjer je tudi imel neko itacuno. Torej se nikakor ne more ved smatrati za Rodicana, temu6 bolj za Trzacana. Izvelicar nas je rojen bil v Betlehemu, pa se ne klice Betlehemcan nego Nazarejcan, kajti v mestu Nazaretu je naj^alje zivel in tarn bil izrejen.*) To se nam zdi potretrao v svojo obrambo opomniti, da ne bi po§teni citatelji „Soce8 morda mislili, v Rodiku, kjer se je tak tic izlegel, utegne biti §e gnjezdo enacih ticev. Pa za pametne ljudi, bodi o tern dovolj besedi. Otroci pri nas to zimo hudo kasljajo, da kak§en dan ni obstati med njimi v soli, ter se morajo neki domu poslati, da zamorejo dragi bolj v miru se podugevati. To prihaja menda od tod, ker se zdaj o pustu kak grizlej slanine vec poje, in ko je otrok ze-jen gre in se snezene vode naklompa. Sploh se pri-tozuje na§ okrajni zdravnik, obcespoStovani dr. Zen-kovid, da ima letosojo zimo v sezanskem okraji do?ti bolnikov. Naravno, kajti vreme je tako nestalno in torej tudi nezdravo. Vendar lam" med letom nij bilo hudo, ker smo imeli 1878 celo leto med 1030 sta-novniki le 22 mrtvih in 44 rojenih, torej se ne bo Se »8vet zatrl." ___________ IZ Mavhinja, 19. jan. (Izv. dop.) Danes samo povoljne novice iz tega kraja. Kedo bi si bil kedaj mislil, da bodo tukaj slovenske knjige izhajale? Ac-cidit in punctum, quod non speratur in annum! Toda zacnimo. Tukajsni ufiteJj g. Fr. Z-ski izda so pred velikonocmmi prazniki s pomocjo nekaterih prijateljev dramaticno fantazijo, ki slove: „Aleksij i S vail rid a", delo, gotovo se edino pri nas Slovencih te baze, z grSkimi zbori in vnajviSem tragedicnem Stilu zlozeno, 0 njem pise C. g. A. K10 d i c, gotovo eden najboljih slov. grecistov i latinistov, „da je krasen, rekel bi, nov". Fantazija, naslanjajoca se na rusko zgodovino konca 18. veka i na cine sedajnih casov proslavlja v velikanskih korih ruski sarod i njegove carje. Da ne sme biti ni6 spotakljivega v tacih delih, razumeva se samo po sebi. Ta fantazija obseza blizu 5000 verzov. Drugo delo, ki je je izdelal i je bode v kratkem po subskribcijskem potu izdal g. A. KobencI, ces. kr. finanfini respicijent v pokoji tukaj, slove: „Hi§ni zdravnik", delo predelano pospisihmeuda najveCega homeopata: Dr. Arturja Lutze-ja v Koethcn-u. V«asih, ko misle nekateri slovenscmo zapustiti ter se hnraSCine poprijeti (cesar nas pa Bog za zdaj obranil Non datur saltcs in natural Le polagoma, gospodje!) smejo se take literarne prikazni k veselim pristevati. *) Mcstico lietleliem najbrXd ni imelo svojegf. posebne-ge atatuta, kekor gaima Trst, alivsaj tacega ne. Po sedanjih poataTah pa ostane JaUbog Svetina Rodican, doMey ga kje dtfugod ne gprejm6 za obiana, «esar ae skoro ni nadejatt Pri ˇaem tern pa smo preveqeni, da je rodiika ob5ina fiiato ne-doling na tera, da 10 sT, ^ ^olgi prist? zwstfi, 0|, ured. Kedaj pridemo spobratimi Hrvativjeziku vkup! Cim brze i pridni§e bodemo izdelke slov. pisateljev Citali i je podpiroli, ki se ze tako od dne do dne bolj pri-bliiavajo Hrvatom i Srbom. oe eno povejmo za danes. Tukaj na novo zdruzeni narodui mladi god-ci, od katerih smoondan pohvaino govorili, napravijo 26. t. m., prihodnjo nedeljo pies. Ker smo je ze na novega leta dan z radostjo sliSali, smemo se dobrega vspeha nadejati. IZ TrSta, 23. januarija.*) (Izv. dop.) (Politicni polozaj Avstrije. — Spomini. — Deialsko dru§tvo.) Bliza se ftas notranjega: prevrata t Avstrqi; po tolikih skusnjab prisli smo vendar skoro do spoznanja, da pristuje Avstriji edino federalistifaa drlavna uravoava. Krona je dozdaj do skrajne mtje poskusila ustavo-veruo sistemo, sli§i se celo, da so ti krogi sanii hoteli poskusiti to sisfemo toliko easa, da se ves s^et in sami ustavoverci pr«pri6ajo, da ne gre veS tako,— in v resnici je do toga spoznanja priSlo. Ustavoverca Walterskirclien in Keuwirth sta jt drlavnem zbora javim piiznala, da je bila dosedanja sistema sleparija in da na tern potu ne gre veL naprej. Da, sami se obsojujejo ti gospodje, ki so se toliko sirokoustili in se opoziciji na zobe krohotali, ako je kak mozak iz njene srede povdarjal, da pridemo do takih zmeinjav, kakorsne smo doziveli po kratkem Lasu ustavoverskega kraljestva. KaSa t'ederalisticua opozicija sme ponosua biti, ker danes je uze blizo dokaz, da leonajeprava prijateljica Avstrije in da le or.a je proglasila oni princip, po katerem se zamore ojac-iti Avstrija: prin-cip prava, enakopravnosti in svobode, princip zataje-vanja nizkih pozeljivosti po nadvladt in po mosnji. — Nemoralna nacela naSih ustavovercev padajd, kakor kulise v gledisci in danes je u^e marsikak trd Nemec preprican, da v Avstriji je le federalisticaa opozicija vladezmozna. Da je to resuica, dokaz nam je tudi 10, da ustavoverna Avstrija nema nobene ekspanzivoe raoCi; dokazalo se je do picice, da na krivici sloncca sistema daje prevec doma opraviti, da niti doma ne more imeti uspeha; kako pa se le piskava in revna se je pokazala precej, ko je bila Avstrija primorana stjpiti v akcijo na zunaj. Potako flagrantuih dokazili pac nij kroui veL dosti dvomiti, ona je primorana od-loCiti se za drugo sistemo, iu ne za kako krpanje, kakor so ona takozvana ininisterstva biiokiatov brez barve. Od nekdaj so bile toznju nase drzave obrnjene na jutrovo in noben pameten clovek se ne upa trditi, da Avstrija nij ma tarn doli jako vitalnih intetesov; le ustavoverci si upajo nasprotno trditi, pa kedo ne bi poznal uzrokov tega nepatrijoticnega vedenja; njim gre le za mavho, za koristi v privilegije vzi\ale se svojati. Oe pa Avstrija hoce z uspehom izvrSevati svoj poklic na jutrovem, potera se mora otresti teh zajedavcev in se mora opirati na stranko, ki sijeza-pisala na svoj prapor staro avstrijsko geslo „Justitia regnorum fuudamentum". S federalistifiuim nacelom doma postala bode mogoena na zunaj in narodi na balkanskem polotoku bodo po tern hrepeueii v taki svobodni Avstriji dubiti svoj primeren prostor. Ce vse to uatauko prevdarimo, skoro ne raoremo dvomiti, da je prevrat, katerega mi Slovani uze toliko casa ^elimo, uze tukaj, in da je vest popolnoma verjetna, da se krona pogaja z Hohenwartom, da zopet on prevzame krmilo dizavne ladje, od katerega so ga le intrigautje odstranili. Da nasi ustavoverci in Madjari po tern ne bodo zopet mirno gledaii, kako bo Hohenwart jcmal jim pocasi, kar so si ^per nefas" priiastili, da bodo se huj§e intrigovali in zopet 2ugah z „Bleisohlen'% to je gotovo. A pomisliti je treba, da federaiisticua Avstrija postane, da, mora postati zaveznica Buske in naravno tudi Francooke, da Nemcija danes nij ved tista, katera je bila leta 1871 in da Tutcije, edine prijateljice Madjarov, tudi nij ve6, marvec samo nje seaca; Ce vse te spremembe v postev jemljemo, smemo trditi, da se borte Hohenwart zdaj stnejal svince-nim podplatovcem, da njih ^uganje ne najde odmeva nikder. Zatorej pa smemo biti v tern obziru zdaj boy mirni; pota so federalizmu prav dobro priprav-Ijena. In ce jaz danes to konstatujem, smeje se mi srce in nekako zadovoljen sem sesammi seboj, kajti prislo je tako, kakor sem pred 5 leti uaSim kmetom ust-meno in po Vasem listu povedal in tistikrat so bili tudi na§ nockaM z mano jako zadovoljni. Ne zame-rite, da sem se drznil kaj tacega konstatovati, a pri-liko sem porabil, kakor nek moj in iilis temporibus bivsi kolega, kateri od same avktoritete in take stare masti zivi, kakor polh. A da slovenski listi nekega nasega poslanca napadajo, to je, stavyo mej ustavo-verce, tega ne bi bila mi dva rada do^ivela, vsako vendar ne zadeneva, akopram si doinisljujeva neko ayktoriteto in ^politicis", itd. Pa pustimo te spomine, ki se mi zde maloresui, saj minljivo je vse na tem svetu, posebno pa ljudska dobrohotnost in obrnimose rajSi k dnevnim dogodkom. Deialsko drustvo, 0 katerem sem vam zadnjiC porocal, je torej zagotovljeno. V nedeljo imelo je to drustvo: obfini zbor, pri katerem so bila sprejeta pra-vi'a, katera je izdelal uze lansko leto v ta namen iz-yoljen odbor pod predsedniStvom YaSega porocevatca. *) Zadnjig nfekiiad p^M ?BED, DruStvo se bode zvalo „S!ovansko podporno druStvof in bode imelo 4 vrste udov: Castne, ustanovnike, pod-pornike in redoe ude, tako sicer, da zamore vsak Slovan brez razloSka stanu pristopiti k temu dru§tvu. Namen mu bode podpirati bolne delalce, rokodelce, po tem pospe§evati doma5o omiko in umetnost ter v oWe povzdigniti blagor na§ega ljudstva na Primor-skem sploh. Natandneje 0 pravilih Vam sporodm morda enkrat kasneje, ker bode treba, da vsi listi to vazno zapofietje podpirajo. Iz Trsta, 30. jan. (Izv. dop.) (Mestne volitve. — Povisanai carina Skoduje trgovstvu in obrtniji. — Colna tarif'a. — Namere zarad kuge. — Preseljevanje v Bosno. — Zavrat in napadi na okolicane.) Volilne priprave oficijozne in privatne delajo se zdaj pri nas na vse kriplje. Od 21. t. m. so izpostavljeni volilni zapisniki v mestni dvorani in po diugih javnih krajih, razpostavljeni so pa tudi v obcinskih uradih v okolici. Reklamacije v slufiaju, ko bi bil izpuScen kak volilec dopu§Lene so samo do 3. fubruarija, kedor ta obrok zamudi, ne more vec reklamirati. Napake mora ma-gistrat popraviti do 9. februarija. Ce se kaki rekla-inaciji vstavlja, dopuScen je rekurz na namestnika. Okolidani pazite nataucno, vsak volilec naj gre po-gledat, ce jc vpisan in ce nij, naj kar hitro napravi pritozbo in ce sam ne more, naj se potrudi do enega ali druzega odbornika nEdinosti", kateri mu bode to rad storil. Slisl se namreS, da so v Skednju, na Proseku, v Barkoli, Rojanu kot volilci vpisani nekateri Italijani, ki nemajo nobene pravice, izpu&Ceni pa mnogi dobri Slovenci, ki imajo" volilno pravico, v okolici nij no-benega posestnika, kateri ne bi bil volilec; zatorej pa je treba, da se oglasijo vsi tisti posestniki; ki so iz-puSceni. Naj rodoljubje v okolici natancno nadzoru-jt'jo to vazno zadevo, da si ne bomo smeii zopet oci-tati nemarnosti in da ne napravimo kake sramote na-semu narodu, ki je ponosen ua zvesto mu trzaSko okolico. Pri tej priliki pa moram Izrefii svoje zafiudenje, da vladni ktogi, ki so drugod, kder gre zoper Slo-vane, tako zilavi in delalni, tukaj tako apaticni; ne sliSi se niC*, kako misli strauka, ki je vladi prijazna postopati, akopiam bi bil uze skrajtti cas, da m za6ne orgaoizacija. Ce vladna stranka 0 pravem i&m sklopi kompromis se slovansko, ki je vendar vazen faktor» mogoce je, da padejo lahoni v 4. razredu in da se jim tudi v kakem drugem razredu kaj podere. La-honska stranka je vse bolje organizovana, ona pozna vse zvijace in mogo5e je, da bode celo vladne kroge oslepila. Stavil bi, da bodo „rrogi'essovci" zdaj sami postaviii mnogo tacih kandidatov, ki so vladi priljub-ijtni, $ tako taktiko nekoliko okrha nasprotstvo ir>. marsikatercga vol ilea prislepi, cez 3 leta potem uLe zopet spravi veliko vecino svojeev v mestni zbor. Spo-miujam se, da je goriski „deus ex machina" pred ne-katerimi leti prav tako taktiko nasvetoval in kakor vidite, prav dobro gre tarn rec naprej — lahoni go-spodarijo. A viada bi morala previdneja biti ter z vso mocjo seel pod roko Avstriji zvestemu elementu, kajti tukaj ne gre toliko za strankarstvo, ampak za pravi pravcati drzavni interes. Letos je ugodna prilikai naj se je torej ne zamudi. Na§a sedanja vlada, posebno pa na§ financni minister, nakopal je z novo colno postavo veliko za-drego nasim obrtnikom in sploh kupeiji, v Trstu pa ta udarec najvec 6utimo. Ker je Avstrija prevec ob-dacila nekatere pridelke, ki se vvazevajo iz Italije, Francoske, Nem§ke itd. so tudi te drzave povi§ale col posebno na onih pridelkih in izdelkih, katere izva^a ua§a drzava v te drzave. Nastala je vojska na coi-nem polju, katera mora na vsak nacin Skodovati pro-metu in obrtniji. V tem obziru bi bilo pa6 previdno, da drzave napravijo evropski kongres, ki bi imel namen te coke sitnosti tako vrediti, da bi se obdni svetovni promet zlaj§al, kajti vse te coine zapreke po-dedovali smo Se iz srednjega veka in morajo, prej ali posjlej pasti. Ce pregledujem novo naso colno tarifo, vidim na prvi pogled, da to nijso stavki (Tarifsatze), ki imajo namen braniti domaco obrtuijo, ampak da slone na finandni in fiskalni podlagi, da imajo samo namen povisati dohodke brez obzira na koristi in Skode drzavljanov. Drzavno gospodarstvo tako ne velja dosti, in se mora v Avstriji za to skrbeti. da pridejo na krmilo taki mozje, ki so pravi stvokovnjaki ria na- " rodno-gospodarskem polju. Da bodo citatelji „SoceK razvideli za koliko je colnina povisaua pri takem blagu, katero sluzl skoro vsakemu za vsakdanjo potrebo, hocem jim predociti mali izkaz: Colnine je plafiala pop*ej zdaj Kava, poper, pigment in druge ena- v srebru v zlatu ke kolonijahje gl. 16.— gl.24.—• Olje oljkiuo „ 3.— „ 4.— Olje laneno in kotonovo » 1-50 R 1.50 fetrolij i.bO 9 3.— B»* ;~.50 , 2— Speh in sploh slanina fc 3.— » 8*— Zabela J 5.26 , 8— Bibe polenoyke " i,50 n 4.-. Slanjki * I 1,— 8 2,-, Sardele gl. 3.— gl, 4.- Eige, rozine, cvebe, opa§a „ 5.— „ 6.- Limoni, ponieranee „ 4.40 „ 8.— j Roftcl „ 1.70 „ 2.-~ I Datclji in mandelji „ 10.— „ 15.— Nageljnovi cvekiei, mu§kaplet, slad- ka skorja a 31.50 „ 40.— Rum „ 18.— „ 24.— Metie „ —.52 „ 1.— Makaroni in splob izdelki iz moke „ » ni6 „ 6.— Loj, zveplo, 2ito vsako vrstno „ ni6 niC itd- ObdaSena je §e posebno mofino zida, steklo in drugi izdelki, ki sluzijo le za luksus, proti temu se nij ravno tolika Tstavljati, vendar pa se s tern Ijud-Stvo naganja, da kontrabandira in je sploh visoka carina iz tega obzira z moralo v protiglasju. Naj bode to za danes zadosti, te uredniStvu Jjubo, znam pa Se enkrat kesno, kaj bolj temeljitega objaviti v tej zadevi. Zarad kuge na Ruskern je bilo tudi tukaj vse v Btrahu nekatere dni, §e celo borsa je obcutila to; ime-li smo par dni *iSe kurze valute in niLe drzavnih papirjev, a zdaj se sopet oboje pomika na staro mesto. —Nafta vlada nekda namerava vpeljftti kvarenteno za vse tlste ladije, ki dojdejo iz ernega morja in sploh iz Levanta. Tudi se je govorilo, da Lloydovi parniki bodo prenehali voziti v Levanto. To bi bil pa6 prehud vdarec za na§o trgovino in zatorej je previduo, da vlada §e nekaj dasa potrpi h to namero, kajti doSli so sem iz Ruskcga tudi privattu* telegrami, ki zagotovljajo, da refi vendar nij tako bu-da in nevarna, kakor so jo popisali posebno nasi usta-vovcrni listi, ki na Ruskem vse slabo vidijo s povecalom, dobro pa z drobnogledom in bi radi Se celo iz bolez-ni napravili kak „casus belli".— V Bosao je odsio te dni kakih 100 Tirolcev s konji, par sto Tolmincev in sploh bribovcev iz GoriS-kega, prostih delakev, po tem tudi nekoliko nem&kih KoioScev, da tudi kakih 150 Italijanov iz Beluusk^ga okraja z vozmi na 2 kclcsi fiaka zdaj tukaj parnika, da odidejo v Hercegovino, To Vam je tako tromanje raznih Jjudstev nekaterih v Ameriko, druzih v Bosno, da ge filovek skoro ncliote spominja na seljenje )jud-stev v prvih stoletjih kristjanstva,—V Bosni pri vscm tem §e zmerom prnnaujktiju vu/nikov in go Sli 3 a-gentje te dni iskat jib, kolikor jih morejo dobiti, na Kranjsko. Predzadnjo nedeljo zvecer je Sel nek okolican mirno po velikem trgu, zvefier ob pustnih nedeljah pa se Seme v velikem Stevilu sprehajajo po trzaSkem mestu.—Tudi za nasim okolicanom Sli sti 2 Semi ter mu kar nenadoma sunili oster noz* pod rebra, da je moz koj oblelal, nesli so ga v ,bolnico, kder vtegne ge ozdraviti. Na isti naSin sta bila Se dva druga mo-la lebko ranjena prav isti vecer. — Vse ka2e, da political fanatizem in strasfc pa brezvestnost so uzrok tem straSno grdim kCinom. To je nizko maSCevanje za tabor v Doliui; a bogme, taki napadi vtegnejo naj-ti strasen odmev in zatorej je silno treba, da pohcija pazi naSeme. IZ LjUbljane, 25. Jan. (Izv. dop.) Hotel sem Vam uze -pro§Ii teden v naglici naznaoiti veleva^en dogodek pri tukajsnjem c. k. postern uradu, ali bilo je prepozno za list. Kar sem tedaj zamudil, hoSem sedaj poravnati i popraviti. „ Saubere wirtschaft" rekel bi Nemec je pri naSej poSti: lanskega leta za-perla je policija dva niza poStna uraduika zbog pre-dolzih i nevarnih perstov i vedno odpertih 2epov, da bi kaj nepoStenega okroglega zmakuila; bila sta ob-sojena, pern na leto dni sedefa, drugi na tri mesece. Pro§li teden se razglasi novica, da so zopet zasledili a sedaj dva viSa ftpo§tenjaka* uraduika, koja sta si bila priiastila tuji denar 1 pri raeunih varala drzavo. Ministerstvo nij natanko pregledovalo racunov tukaj-Snjega poStnega urada, ker je od nekedaj slovel kot izvrsten in zanesljiv, in na ta aafiin dospela sta do penezev, kojih broj se nij §e doloCil do sedaj, a pri-poveduje se, da stvar dobro napreduje i da bode na-raslo s fiasom nekaj tiscfiev. JDotiCnima uradnikoma so uze pokazali vrata, skozi koja se izlazi a nikedar ve6 ne vrne. ^lili se, da bodo prestrojili v kratkem popolnoma urad, da pride drugi strog natancen oprav-..aik, koji bode z veliko metlo odistil in osnazil urad in uradnike, in razdelii je v dve versti, v plodonosne in skodljive. Splo§no misljenje 0 tej zadevi se strinja z refrainom coupleta iz operete „Fatinizaa: „abisserl aufmischen, a bisserl auffrischen, das war gar nicht Bchlecht.8 S. B. Politicni pregled. V Gorki, 31. jam Z DUNAJA. Celih 14 dni je zavzela par-lamentarna bitka 0 berlinskem dogovoru. Huja je bila skoro od vseb, kolikor jih je doMvela jdo zdaj uasa lesenja^a in $e boiete je bila tudi krvava; kajti 14 dnevna obravnava v na§em parlamentu stane mnogo krvavih ^uljev v njem dobro ali slabo zastopanih davkoplacev. Porofie-valca odsekove manj§ine (dr. Herbst) in vedine -(Suess) iniela sta v pondeljek zadnjo besedo; po tem se je glasovaio. Za predlog skrajue'le-vice, da naj se 0 berlinski nagodbi preide na dnevni red, je glasovaio samo 58 proti 203 po-slancem. Za predlog Poljakov in pravne stranke, da naj se nagodba samo na znanje vzame, je bilo 90 glasov: Poljaki, pravna stranka se Slo-vend, s katerimi je menda edini pot glasoval tudi vitez Winkler, ker so bili vsi mini-stri za ta predlog, nekoliko velikih posestni-kov in nradnikov proti 181. Predlog vecme, da se berlinska pogodba potrdi, je na to ob-veljal pri imenskem glasovanji s 154 proti 112 glasom Herbstovih privr^eneev in mnogih vele-posestnikov, Herbstov predlog naj se SzreSe v-nanjej politiki nezaupnica, ujei je komaj 78 glasov proti 193. Kam je pri§la Herbstova vse-gamogoenost?—S tem je tedaj koncana malo-slavna vojna 0 berlinski nagodbi, alias de lana caprina — katera je tako jasno razkrila rane in gnjilobo tako zvanih ustavovercev, ob enem pa kroni mnogo podu61jivega gradiva priskrbela, da zdaj lahko s popolnim preprifianjem sodi, na katere zdrave elemente se lahko zanesljivo na-slanja. Dr^avni raSunski sklep za 1, 1878, kate-rega je predlo^il lSnan6ni minister baron Pretis poslanski zbornici, razkazuje, da zna.sajo gotovi stroSki 415 milijonov 478.400 gl. 73 kr,, do-hodki ?o: milijonov 130,334 gl. 54 V* kr., tedaj ju piiinanjkalo 27 milijonov 348.126 gl, in s priStetimi 13 milijoni in 222.859 gl. 70 kr., ki so se potrosili za Meznice, znaSa skupnl pri-manjkljcj za lansko leto v nali dr^avni polovici 40 milijonov 570.^85 gl. 88 % kr. Evo! kako se je uresni&lo Bepretisovo zagotoviio, izra^eno pred trerai leti v poslanski zbornici, da „bode u2e bolje !K 0 prihodnjem ministerstvu raznaSajo du-najske novine vsak dan novo kombinacije. To se zdi, da je gotovo, da hoLe Auersperg po vsa-kern nafcinu odstopiti, ker ne mara ve6 v drl. zboru zagovarjati dr2. budgeta za tek. leto. Kor bode imenik novih ministrov dan na dan raz-glasen, ne b^mo dalje jav^jali, kaj se 0 njem vise ugiba. Nasa vlada se je u2e dogovorila z Vatika-nom zarad cerkvene uravnave v Bosni in Her-cegovini. Serajevo bode sede2 nove katol. §kofije, dotirane z letnimi 12.000 gold, in zemlji§cmm posestvom. Stolnemu kapitelju odmeni vlada 24.000 gld. za ustanovitev semeni§ca. Bosenski fran6i§kanski samostan se preseli iz Grana v Serajevo, V Zvorniku? Banjaluki in Travniku se ustanove" generalni vikarjati, katerim je odme* njena zraven posestva letna dotacija vsakemu 6000 gld. V Vranjaku pri Samaeu so vjeli enega naj-nevarnejsih vodjev zatrte bosenske ustaje, Ivana Rogolovi6-a in ga izro6ili vojni sodniji v Ora-dafiac-u. Tu pa tam, posebno pa v ZvoraiSkem okraji, branijo se posamezni trdovratne^i odraj-tavati tretinjo. Govori se tudi 0 skrivnih za-rotah, in se ve6 0 razbojniskih Cetah, katere preglavico delajo bosenski vladi IZ RUSIJE. Kuga v astrahanskem okro2iji §e vedno vznemiruje vse kroge, dasiravno so zadnja poro6ila 0 njej primerno ugodna. Vlada stori vse, kar je v njenih mo6eh, da bi strasno bolezen skoro zatrla. Zdaj namerava celo me-stice Veltjanko in sosedne vasi pozarom vpepe-liti in sieer ne samo blse, ampak tudi vso 0-pravo in drugo blago, nesreSne prebivake za njih imetje odskodovati invzdraveje kraje pre-seliti. Okoli okuienih krajev je postavljen gost vojaski kordon in §e vedno po§ilja vlada nove polke v ta namen na Astrahansko. Tudi Stevilo zdravnikov je dala pomno^iti in zdaj je pova-bila medieinske studente zadnjega teCaja, naj se oglasijo vsi tisti, kateri bi hoteli za mesecnih 150 rubijev pla6e in potnino v enakem znesku sMbe v okuienih krajih prevzeti. Rusko-turSka po§odbani gepodpiaana, Xur- eija ne6e dati Rnslji dorelj poroStva, dajejpo* plada vojno odskodnino. NA FRANCOSKEM ni republikanska zmaga pri zadnjih volitvah obrodila zazeljenega sadn, — ker ni prinesla notranjega miru. Skrajna stranka Gambetovcev ho5e namrefi volitveni u-speh kar na vrat na nos popolnem izkoristiti; ona zahteva, da se odprayijo vsi tisti uradnilci in glavni poveljniki v vojski, kateri niso repu-blikanci Siste vode. Predsediiik Mac-Mahbh se pa temu odlofino ngtavlja in hofie brie sam odstopiti, predno v to privoli. Ker so repubiikanci tudi trdovratni, govori se uze 0 eventualiteti Mac-Mahonovega odstopa in 0 njegovem nasled-nikn — kateri bi bil naj brie Grevy. NEM§KI driavni zbor v Berlinu je sklican na 12, februarija, Bismark naj bo pripravljsn, da se svojimi ieleznimi postavami proti poslanski svobodi — nlL ne opravi. Doma6e stvari. BmigraoMa. Slav. c. k. okr. glavarsfcvd v Go-rici nam naznanja z dopisom od 30. t, m, 6tv. 1088, da so sezopct oglasile nekatere druzine za preselitev v Ameriko. Dotifini ofietje so; Civk Franc% sovpdenjSkl domacinec, stanujofi v Biljah Stv. 63; Suligoj Mkt h Deskle, stanujofi v MiriU st. 117; JerettS Stefan Iz Vilnjevka, v smartinski ^ipftnijt St. 80; Plrnarctc" JoM iz Dola v Opacjeselski Mpanijl It, 19; MaM Met St. 40, Koriifi Martin St. ill, Korsie ValeiitUi St, 111, vsi trlje iz Steverjana. Dobrodelna vesolica, Zdrulona iupanlja v StanjeJu na Krasa napravi v nedeljo 2. februarija do-brodeiino veselico za ranjene vojake in BlromaSno drtt* i\m reservistov, s tombolo govori in petjjem, pri kte-rej bojo iz gostoljubnosti sodelovali trzafiki pevci, pod vodstvom g. Barteljim, Vcseliea bode pri 3mm lloCevarju zaCetek ob poi 6. url zveficr. VeseliCni odsek, Spored besede, katero napravi aitalnica v KviS-kem doe 2. februarija 1879. I. 1. Govor. 2. Petjes „Domovinau ugl, Aug. Leban. 3. Deklamacija. 4. Pe-tje: «Jaz nisem Talijankaa, ugl. Garli. 5 Saljtvi ro-vor. II. 6. Peljej wDanici% ugllnavee. 7. Igraj»Do-m&ti prepir." S.Petje: rtStrunamu, ugl. MaSek. 9, Dvo-govor. 10. Petje: ftOd Urala", ugl. Hajdrih. Po be-sedi domaca zabava b Tombolo. ZaCetek ob 6. url zvecer. Vstopnina 20 kr. K obilni udelezitvi uljuuao vabi odbor, Vabilo k besedi, katero napravi BovSka narodna eitalniea 8. februarija 1879. v |gostilni Bpri poltiK Program: 4. „Domoviui, poje zbor. 2. Govor,-* Pp?* draVi 3. .flBleda, poje meSan zbor. 4. ^Ranj^ni Ceif* nogorec", deklamacija. 5. Blto2icaa1 pojesibor. 0. »Rav* ni pot najboljSi pot,8 saloigra v I. dejanji* 7. |*^ii>-venka" (Ivanka Ipavska) poje meSan zbor. Po besedt tombola in pies. Vstopnina k besedi 20 kr., za stroke 10 kr. sede2 10 kr. Vstopnina k plesu za moke 80 kr. ZaCecek besede ob 6. uri zveCer. E obilni udele2-bi uljudno vabi odbor. Vabilo k vesolici flVodniku v spomin", katerd napravi titaluica vCernifiah dne 2. februarija 1879 V poStni dvorani. Program: 1. wO Vodniku*, govori g. prof. PovSe. 2. Petje, zbor. 3. Deklamacija. 4. Petje; zbor. 5. Deklamacija, 6. Samospev se spretnljevanjem glasovira. 7. Petje, zbor, 8. Igra: »Dva gospoda pa jeden sluga." 2adetek ob 6. uri zvecer. Vstopnina k besedi 20 kr., sede2 10 kr. Vstopnina k pleBti 1 ^1* Odbor. Vipavska ditalnica vabi h koncertnej veselici s plesom, katero napravi dne 2. svecana 1879 v SVO* jej dvorani v Tabru. 1. Zbor: BPesem.tt 2. Igra na citrah: nJanifiarska budnica*, zloiil Blumlacher. 3. Cetverospev nV tihej no8ia, zlo2U Hajdrifa. 4. Igra na goslik s* spremljevanjemnaglasoviru: flL'elisir d'amo-re1*, zloiil Donizetti. 5. Samospev: ^Ubogi vojaktt, ba-lada zl. Miiller. 6. Igra na glasovira: nGrande Etude Galoptt, zloiil A. Quidant. 7. Duet z breneeftim zbp-rom BDomovinatt, zlo^ilDr. Ipavec. 8. Igra ha citrah: nArija iz Roberte le diableu, zloiil Mayerbeer. 9. Cet-verospev: «Lahko no6B, zlofll Hajdrih. 10. Igra na glasoviru: „Marie Nocturne*, zlo2U B. Bihards. 11. Zbor: ^Jadransko morje", zloiil Hajdrih. 12. Fteb. Vstopnina h koncertu in plesu skupaj od osebe 70 kr. Zacetek todno ob 7. uri zvefier. Iz Se^ane se nam piSe 29. t. m.: V nedeljo jo n&pravila naSa Citalnica po inicijativi nekojih gofi^b* dov veselico s tombolo in plesom; igralo je 7 godce? v popolno zadovoljnost. V nedeljo, dne 2. svefi. bode nasa citalnica zopet napravila zabavo s tombolo in plesom. Hadejamo se obilnih gostov,—Dne 16, svefi. pa misll naSa W»ioa Qsnovtfi ^besed^ -> com? il feut sigrc „OproSeeni jetnik." Program naznanjen bode v bodoee.— _ .. . „Blagor ma — ki se spocije!" „Ne2ika Potmja iz Eranja8 v SeSanskej Citalnici M........je danes v Bogu zaspala na Bazdrtem; to naznanjajo vsem Cest:-teljem „Slovenske Taijctt zalujoCi — soigralei — igre: ,Bob iz Kranja." Naj v iniru po&va! Slov. knjiSevnost—VaL OroSnovi spisi, zbral in priredil Mih. LendovSek vikar v fcPteji, zalo-iilm izdal Ignacij Orozen, kn. Sk. konzist. svetova-lec in korar stolne cerkve v Mariboru, natisnila in Jrodaja tiskarnica druzbe sv. Mohora v Celoven. — ,icna knjiga obsega na 237 straneh v I. delu lepo zbirko raznih posvetnih in cerkvenih pesni rajnega Oroina. v II. deln po Kri§t. Schmidtovi „Die kleine Lautenspielerin" poslovenjeni igrokas »Mala pevka* ? 4 dejaojih in v III. delu razlifine spise. Kot uvod kujigi je spisal Mih. Lendov§ek Sivotopis rajnega pes-nika, kojega podoba kinca prvo stran.—Knjiga stane 60 kr.— Svedanost o priliki sedemdesetletnice dr. J a-neza Bleiweisa dne 13. novembra 1878, po svo-jih stenografekih bitjeikah sestavil Anton Bezen§ek z uvodom dr. Fr. J. Celestin-a, izdalo urednistv© „Ju-gosl. Stenografa* v Zagrebu. Jako elegantna knjiga z dobro zadeto podobo jubilantna je gotovo dobroda-31a vsem Slo?encem, ki so se bodi osebno, bodi v duhu dekzeli sljajne slovesnosti; cenaTOkr. Drustvo za odSkodbo porotnikov, katere povabi sndni dvor v Gorici k porotnim st jam. — Pre-jeH smo in priporocevaje priobfinjemo: „Podpisani osnovalni odbor je dosegel potrdilo druitvenih pravil iu vabi vse, katcri so vpisani v pr-votnem imeniku porotuikov za c. k. okrozuo sodnijo f Gorici, da vstopijo v to dobrodejno druStvo. j DruStvo ima naraen, da zagotovi svojim ndom odskodbo za eas njih sodelovanja, kadar jih poklice k sejam sodni dvor v Gorici k porotniskeinu opravilu, naj se oni porabijo kot glavni ali pa le kot namestni porotniki. I Enaka drustva'pokazala so se jako koristna v j drugih delelah, in ni dvomiti, da bode ta zavod ko-risten tudi pri nas: osnovalni odbor sme torej prica-kovati, da se bodo gospodje porotniki v velikem §te- j vilu vpisali, in da se bodo udelezili tudi oni, kateri ali glede na to, da stanujejo v Gorki, ne merijo na gnrtni dobiCek, ki ae ponuja diu§fcvenikom, in da bodo tako pripomogli manj premoznim porotuikom spol-novati ujim nalozene dolznosti. Z opombo, da se bodo pozneje razposlala pravila, naj bode tukaj naznaujeno, da imaplafiati vsakdruSt-venik nai dalje do 1. novembra vsakega leta eden goldinar; za leto 1879 se bode pa ta dcnesek izredno sprejemal do konec meseca febraarja t. 1. Dohodki enega leta se razdele po enaki meii na 4 sejne dobe, in vsak del se razdelf po odbitkn dru§tvenih stroskov med ude, ki so sodelovali pri doticni seji kot porotniki, po enakih delih. Z razloLkom pa, da ndobijo ndi, ki stannjejo v Gorici, le polovico tega, kar udo-bijo drugi. Do formalne vstanovitve gospodarstva in do irae-novanja posebnih iztirjevalcev, naj se posiljajo dones-ki naravnost dru§tvenemn blagajnika gospodu vitezu Andreju Pavleti6-n v Gorici. V Gorici dne 16. decembra 1878. Osnovalni odbor: Dr. Tonkli predsednik. Dr. Verzegnassi podpredsednik. Vitez Andrej Pavletid blagajnik. Anton Straiuz tajnik. Anton Erzetie tajnikov namestnik. Drni:ba SV. Mohora. Ker je „Besednika, ki je dozdaj dona§at novice o druzbi sv. Mohora, nehal izhajati, je to nalogo sprpjel spet celov§ki cerkveni, vecjidel prfdige donaSajoCi list, BSlovenski Prijatelj*, in bode kakor nekdaj donasaf, razglasoval in obravna-va\ vse, kar dnizbo sv. Mohora zadeva. — To svojo nalogo pricenja „SloveDski Prijatelj*izpeljevati stem, da vse gg. poverjeni&e, vse gg. duhovnike in vse gg. domorodce prav lepo prosi, naj si na vso mo5 priza-devajo podpirati imenovano druzbo. Ooa nastopi letos svoj XXVD. tecaj. Zares s ponosom srae se ozreti na-zaj na svoje dclovanje v minolih Ictih. Stevilo udov naralfialo je vsako leto. Nas Slovencev §e nij dva milijona — in !ani je bilo vpisanih 24.424 dra^beni-kov, letos pa se druzbene knjige tiskajo v 26.000 iztisih. To je ogromno veliko, tako veliko, da be tudi tujci zavzemajo in zadosti nacnditi ne mogd. So v Avstriji in zunaj Avstrije veliko vecji narodi, kakor je slovenski, ali mi ne nahajamo pri njih pcbof ne druzbe, katera bi se v primeri z naSim malim narodom leod daled merit! mogla z druzbo sv. Mohora. Ta prikazen pac tola2i, pafi navdnSuje vsakega rodoljuba, ter mu izbujanpanje,davendarboIjSa prihodujost daka Ijnbljeni narcd slovenski. VeliCastno itevilo ttdov, ki vsako leto §e naraSca, prica vsemu svetu, da se narod vzbnja, da koprni po zdravej omiki, da Slo-wnci poginiti nehte, in da nad vse cenijo naj21ahtnej§i Bvetwji: vero in narodnost svojih oJSetov. Leta 1879 dobodo gg. druSbeniki le te knjige: 1. BSlovenski Goffine", II. snopid. Urednje L. Fercnik, dckan v Jabnicah. 2. .7Sniarnice presv. Jeznsovega srcae. Spi-suje slavnoznani pisatelj g. Janez Yol^ic, znpnik v Smarjeti. 3. ^Spisovnik za SIovenceK S««stavil Andiej Praprotnik, nadugitelj in ravnatelj I. mestne Sole v Ljubljaui. 4. 8Obdna zgodovina*. Spisuje g. prof. Josip Stare. 5. 9Slovenske vefiernice. Obse-gale bodo povesti. 6. BKoledar za leto 1880.K Drnlbena darila se bodo delila tako le: a) Sto in§ti-rideset gold, za §ciri kraj§e izvirne povesti, vsakej po 35 gold., v obsega vsaj I/2 tiskane pole, in b) Sto in Stirideset gold, za stirt poutne spise raznega zapo-padka, vaakemu po 35 gold.v obsegu l/o tiskane pole. Najnovejie vesti. Iz Pariza se berzojavlja 30. t. m. Mac-Malion se je odpovedal predsadnistvo [francoske republike. Odpoved je n2e javno naznaojena. Necoj bo Tolitev njegovega naslednika. Izvoljen bo skoro gotovo Grevy, ker ga podpira tudi Gambetta z vsemi levicarji. Porta jc uze izrofiila Crnogori §puc in Zab-Ijak. Ozman pasa izrofii 1. februarija tudi Pod-gorico. V Caiigradn se boje ustaje kolikor mej vojaki, toliko mej psebivalstvom, ker je silna revscina v vseh kro^ih. Ferik Hussein pasa je imenovan za poveljnika mestain trdnjave Novo-pazarske. m^m^mmmmm^^m Dunajska borza. Enotni drz.