Poštuina plačana t gotovini ŽIVLJENJE IN SVET Stolp »svete hiše« v Singapora Tedenska revija Štev. 20, Ljubljana, dne 16. novembra 1928. Leto D. Knjiga 4 F. M. Dostojevskij moGco Poglavje iz romana »Bratje Karamazovi« Iz Levstikovega prevoda «Bratov Karamazovih», ki izide po novem letu, priobčujemo poglavje «Veliki inkvizitor» kot najgloblje in najstrašnejše, ki ga je kdaj kdo napisal o kon> fliktu med Kristovim krščanstvom in krščanstvom vladajoče in vojujoče Cerkve. Odrešenik in inkvizitor stojita drug dru> gemu nasproti; krščanstvo krvavega meča in plamenečih gr« mad se prepira s krščanstvom vseodpuščajoče Ljubezni ter mu dokazuje svojo edino zveličavnost. In pravda med obe« ma se konča s poljubom, ki ga pritisne Sin božji na ustnice starcaAnkvizitorja... «Vidiš, niti tu ne morem opraviti brez predgovora, to je, brez književ« nega predgovora, tfej!» se je zasmejal Ivan. «Kak avtor bi pa bil? Moje de« janje, vidiš, se godi v šestnajstem sto« letju in takrat — to moraš itak iz šole vedeti — takrat je bila kakor nalašč navada, da so v pesniških proizvodih vodili na zemljo višje sile. O Danteju niti ne govorim. V Franciji so sodnij« ski pisarji in tudi menihi po samosta« nih prirejali cele predstave, v katerih so vodili na pozornico Mater božjo, angele, svetnike, Krista in samega Bo« ga. Takrat je bilo vse to zelo naivno. V Viktorja Huga ,Notre Dame de Pa« ris' se na čaSt rojstvu francoskega pre« stolonaslednika vrši v Parizu za dni Ludvika XI. v dvorani mestne hiše po« učna in brezplačna ljudska predstava z naslovom: ,Le W«i jugement de Ia trčs sainte et gracieuse Vierge Marie', kjer osebno nastopi Ona sama in pro« glasi svoj ,bon jugement'. Tudi pri nas v Moskvi so se vršile v sta'rih časih, še pred Petrom Velikim, kedaj pa ke» daj podobne dramatske predstave, zla« sti iz Stare zaveze; a mimo dramatskih predstav je bilo takrat po vsem svetu razširjenih mnogo povesti in .stihov', v katerih so po potrebi nastopali svet« niki, angeli in vse nebeške moči. Pri nas po samostanih eo se tudi ukvarjali s prevajanjem, prepisovanjem in celo spisovanjem takih pesnitev in to že v tatarskih časih. Imamo na primer sa« mostansko pesmico (prevedeno iz gr« ščine, kakopak): .Mukepolna pot Ma« tere božje', ki s smelostjo svojih slik ne ostaja za Dantejevimi. Mati božja poset' pekel in arhangel Mihael jo vo« di ,po mukah'. Ona vidi grešnike in njihovo trpljenje. Tam je med drugim prezanimiv razred grešnikov v gore« čem jezeru: nekateri iz njih se pogre« zajo v to jezero tako, da vobče ne mo« rejo več splavati iz njega — ,Bog jih je že pozabil', pravi pesem z neobičaj« no globino in silo izraza. In glej. Mati božja, vsa potrta in plakajoča, pade pred božjim prestolom na kolena in prosi pomiloščenja za vse, ki so v pe» klu, za vse, ki jih je videla tam, brez razlike. Njen razgovor z Bogom je ko« losalno zanimiv. Ona moleduje, ona se ne gane, in ko ji Bog kaže na predrte roke in noge njenega Sina in jo vpra« ša: .Kako naj odpustim Njegovim mu« čiteljem?' — veli ona vsem svetnikom, vsem mučenikom, vsem angelom in arhangelom, naj padejo z njo vred na kolena in prosijo za pomiloščenje vseh brez razlike. Konec je ta, da izprosi od Boga vsakoletno prenehanje muk od velikega petka do binkoštne nedelje in grešniki iz pekla se nato zahvaljujejo Gospodu in vpijo k Njemu: .Pravičen si, o Gospod, da si tako sodil'. Nu, vi« diš, tudi moja pesem bi bila nekaj po« dobnega, da se je porodila v tistih dneh. Pri meni se pokaže na pozornici On; res je, da v pesnitvi ničesar ne govori, ampak se samo pokaže in gre mimo. Petnajst stoletij je že minulo, odkar je obljubil, da pride v svojem carstvu, petnajst stoletij, odkar je Nje« gov prerok zapisal: ,Evo, prišel bom kmalu! Dneva in ure pa ne ve niti Sin, ampak kvečjemu Moj nebeški Oče,' kakor je rekel On sam še na zemlji. Toda človeštvo Ga pričakuje s prej« šnjo vero in prejšnjo pobožnostjo. O, celo z veliko vero, zakaj petnajst ve« kov je že minulo od tistih dob, kar so prestala človeku poroštva iz nebes: Veruj srcu, kar ti pravi, znamenj iz nebes ni več. Tedaj samo še vera v to, kar govori srce! Res je, da je bilo takrat tudi mnogo čudežev Bili so svetniki, ki so čudežno zdravili bolne; k nekaterim pravičnikom je po njihovih življenje« pisih prihajala sama Kraljica nebes. Toda vrag ne počiva in človeštvo je že pričenjalo dvomiti o resničnosti teh čudežev. Kakor nalašč se je pojavilo takrat na severu, v Nemčiji, strašno novo krivoverstvo. .Ogromna zvezda, svetiljki podobna', (to je, Cerkvi) ,je pala na izvirke voda in vode so po« stale grenke.' Ti krivoverci so jeli Lo« gokletno zanikavati čudeže. Toda tem bolj goreče verujejo tisti, ki so ostali zvesti. Solze človeštva se dvigajo k Njemu kakor nekdaj, pričakujejo Ga, ljubijo Ga in zaupajo Vanj ter koprne po t<»m. da bi Zanj trpeli in umirali kakor nekdaj... In glej, toliko stoletij je človeštvo z gorečo vero molilo: ,Po« kaži se nam, o Gospod!' — toliko sto« letij je klicalo k Njemu, da je v Svo« jem neizmernem usmiljenju zaželel stopiti doli k njim, ki so molili. Ze pre« je je prihajal na zemljo ter posečal nekatere pravičnike, mučenike in svete puščavnike že na zemlji, kakoT je po« pisano v niihovih .življenjih'. Tjutčev, ki je globoko veroval v resničnost svo« jih besed, je pri nas oznanil: K tlom kloneč pod težkim križem, zemlja rodna, tvoj« kraje Kralj nebes v podobi hlapca je obšel blagoslavljaje — kar je bilo nedvomno res, tako ti po« vem. In vidiš, hotelo se Mu je, da bi se vsaj za trenutek pokazal med narodom — med trpečim in mučečim se naro« dom, ki Ga vzlic svoji smradni greš« nosti po otroško ljubi. Dejanie se pri' meni godi na Španskem, v Sevilji, v naistrašneiših časih inkvizicije, ko so v slavo božjo vsak dan gorele po deželi grmade in so v sijajnih avtodafejih zle krivoverce sežigali. O, to seveda ni bil tisti prihod, ko se bo po Svoji obljubi prikazal na kon« cu dni v vsej nebeški slavi, prihod, .nenaden kakor blisk, ki šine od izto« ka do zapada'. Ne. zaželel ie, da bi vsaj za trenutek posetil Svoje otroke in to prav tam, kjer so bile kakor nalašč vzDrasketale grmade krivovercev. Po Svojem neizmernem usmiljenju pride še enkrat med ljudi v prav tisti člove« ški podobi, v kateri je pred petnajsti« mi stoletji tri leta hodil med njimi. Spusti se na ,vroče ulice' južnega me* sta, kjer je kardinal veliki inkvizitor kakor nalašč baš prejšnji dan vpričo kralja, dvora, vitezov, kardinalov in prelepih dvornih dam ter mnogoštevil« nega prebivalstva vse Sevilje ad ma« iorem Dei gloriam sežgal na eii mah skoro celo stotino krivovercev. Poja* vil se je tiho in neopazno, a glej čudo, vsi so Ga takoj spoznali. To bi uteg« nilo biti eno izmed najboljših mest pesnitve — namreč, zakaj so Ga vsi takoj spoznali. Z nepremagljivo močjo sili ljudstvo k Njemu, obdaja Ga, na« rašča okoli Njega in gre za Njim. On stopa sredi njih molče, s tihim nasme« škom neskončnega usmiljenja. Solnce ljubezni gori v Njegovem srcu, žarki Luči, Razsvetljenja in Moči mu izvi« rajo iz oči, izlivajo se na ljudi in pre« tresajo njih srca z ljubeznijo, ki se od« živa Njegovi. On razprostira proti njim roke in jih blagoslavlja in od Nje« govega dotika, da, celo od dotika Nje« govih oblačil, izhaja zdravilna moč. Glej starca, slepca izza otroških let, ki vzklikne iz množice: .Ozdravi me, o Gospod, da Te vidim tudi jaz!' — in glej, z oči mu pade kakor luskine in slepec Ga vidi. Ljudstvo plaka in po« ljublja zemljo, po kateri stopa On. Otroci sipljejo predenj cvetje ter po« jo in Mu kličejo: .Hozana!' ,To je On, to je On sam,' ponavljajo vsi, ,to mo« ra biti On, nihče drugi kakor On.' On pa se ustavi v preddvorju seviljske stolnice prav tisti mah, ko z jokom ne« so v cerkev belo, odprto otroško kr« stico: sedemletna deklica leži v njej, edina hči uglednega meščana. Mrtvo dete je vse pokrito s cvetjem. ,On bo obudil tvojega otroka,' kličejo plaka« joči materi iz množice. Pater iz stol« niče, ki je prišel krsti naproti, začude« no gleda in grbanči obrvi. A tedajci se razleže divji jok matere umrlega otro« ka, ki se je vrgla k Njegovim nogam. ,Ce si Ti, tedaj obudi moje dete!' vzkli« ka in izteza roke proti Njemu. Proce« sija se ustavi, nosilci postavijo krstico na tlak k Njegovim nogam. On jo so« čufno gleda in Njegova usta še enkrat tiho izreko besedi: «TaIita kumi» — ,in deklica je vstala'. Dekletce se pri* vzdigne v krsti. 9ede pokoncu in gleda in se smehlja z začudenimi, odprtimi očkami okoli sebe. V rokah drži šopek belih rož, s katerimi ie ležala v krsti. Med ljudstvom se začne zmešnjava, ihtenje in krik — in glej, prav tisto minuto pride po trgu mimo stolnice sam kardinal, veliki inkvizitor. Skoro devetdesetleten starec je, visok in ra« ven, z izsušenim obrazom in vpadlimi očmi, iz katerih pa se še vedno sveti in žari kakor ognjena iskra. O, on ne nosi svojih sijajnih kardinalskih obla« čil, v katerih se je včeraj šopiril pred narodom, ko so sežigali sovražnike rim« ske vere — ne, v tem trenutku ima na sebi samo svojo staro, raskavo meni« ško haljo. V odmerjeni razdalji gredo za njim njegovi mrki pomočniki in hlapci in ,sveta' straža. Pred množico postoji in gleda od daleč. Vse je videl, videl je, kako so postavili krsto k Nje» govim nogam, videl je, kako je deklica vstala od mrtvih, in obraz se mu je zmračil. Mrko grbanči svoje sive, goste obrvi in zlovešč ogenj se mu bliska v očeh. On iztegne svoj prst in ukaže stražarjem, naj Ga primejo. In glej, tolikšna je njegova moč in dotorej je ljudstvo že naučeno, pokorno in v tre« petu poslušno njegovi volji, da se mno« žica neutegoma razstopi pred stražarji in ti sredi grobnega molčanja, ki je mahoma nastopilo, položijo Nanj ro« ke in Ga odvedejo. Trudoma se vsa namah kakor en mož skloni z glavami do tal pred starcem=inkvizitorjem, ta pa molče blagoslovi ljudstvo in gre mi« mo. Straža privede Jetnika v tesno in mračno obokano ječo v starodavni zgradbi Svetega sodišča ter Ga zapre vanjo. Dan mine, nastopila je temna, vroča in dušeča seviljska noč. Zrak diši po Javorju in citronah'. Sredi glo« bokega mraku se zdajci odpro železna vrata ječe in počasi stopi vanjo sam stari veliki inkvizitor s svetiliko v roki Sam je, vrata za njim se takoj zapro. Pri vhodu se ustavi in dolgo, minuto ali dve, opazuje Njegov obraz. Napo« sled se tiho približa, postavi svetiljko na mizo in Mu reče: ,— Ti si to? Ti?' In ko ne dobi od« govora, naglo doda: ,Ne odgovarjaj, molči. In tudi, kaj bi mogel reči? Pre« dobro vem, kaj porečeš. Saj tudi ni« maš pravice, da bi kaj dodajal k temu, kar si nekoč že povedal. Le zakaj si nas prišel motit? Kajti motit si nas prišel, to veš sam. A veš' li, kaj bo jutri? Jaz ne vem. kdo si, in tudi rto« čem vedeti, ali si Ti ali samo Njegova podoba; toda jutrišnji dan Te obsodim in Te sežgem na grmadi kakor najhuj« šega izmed krivovercev, in prav tisto ljudstvo, ki Ti je danes poljubljalo no« ge, bo jutri planilo na edini moj mig« Ijaj in bo prigrebalo oglje k Tvoji gr» madi, veš li to? Da, morebiti veš,' je dodal v globokem premišljevanju, ne da bi le za trenutek odtrgal pogled od svojega Jetnika.® «Ne razumem čisto, Ivan, kaj naj to pomeni?« se je nasmehnil Aljoša, ki ga je ves čas molče poslušal. «Ali je to res samo brezbrežna fantazija ali kaka pogreška s starčeve strani, kak nemogoč quid pro quo?» F. M. Dostojevskij «Vzemi zastran mene poslednje,® se je zasmejal Ivan, «če te je sodobni re« alizem res dotorej pokvaril, da ne pre« neseš ničesar fantastičnega. Ce hočeš quid pro quo, naj bo po tvojem. Res je,» se je zasmejal iznova, «starcu je bilo devetdeset let in ob ideji, kakr* šna je bila njegova, bi se mu bilo že davno lahko zmešalo. In Jetnik ga je bil nemara pretresel s Svojo vnanjost* jo. In končno je bila to morda samo blodnja, predsmrtni privid devetdeset« letnega starca in povrhu še razpalje« nega po včerajšnjem avtodafeju, na katerem so bili sežgali do sto krivo* vercev. Toda, mar nama ni vse eno, ali je bil quid pro quo ali brezbrežna fantazija Tu gre samo za to, da mora starec povedati, kar mu je na duši; da si za vseh svojih devetdeset let ven* dar že olajša srce in glasno govori o tistem, o čemer je vseh devetdeset let molčal.« «A Jetnik — ali molči tudi On? Gle* da ga in ne reče niti besede?« «Da, tako tudi mora biti in celo v vsakem primeru.« Ivan se je spet za* smejal. «Starec Ga sam opozori, da On nima pravice dodajati k tistemu, kar je že preje povedal. Če hočeš, je prav v tem najvažnejša temeljna črta rim* skega katoličanstva, vsaj po mojem mnenju: ;Vse si predal papežu in po tem takem je zdaj vse pri njem, Ti pa zdaj kar rajši ne hodi k nam in nas ne moti, dokler ne pride Tvoj čas.' Oni ne govore samo tako, ampak tudi pi* šejo,' vsaj jezuitje. Sam sem čital to v •njihovih bogoslovcih. ,Ali imaš pravi* co, da nam razodeneš bodi si je eno iz* med skrivnosti sveta, iz katerega si prišel?' ga vprašuje moj starec in Mu sam odgovarja namestu Njega: ,Ne, nimaš je, da ne bi na ta način do* dajal k temu, kar je bilo že preje res čeno, in ne bi vzel ljudem svobode, ki si jo tolikanj branil, dokler si bil na zemlji. Vse, kar vnovič Oznaniš, bo po* seglo ljudem na svobodo vere, ker se jim bo razodelo kot čudež, a Tebi je bila takrat, pred poldrugim tisočletjem svohoda vere dražja od vsega. Mar ni* si Ti tisti, ki je tiste čase tolikrat go* voril: .Storiti vas hočem svobodne'? Toda evo, zdaj si videl te .svobodne' ljudi,« doda starec mahoma z zamišlje* nim nasmeškom. ,Da, ta stvar nas je drago stala,' nadaljuje, strogo gledaje Nanj, ,a naposled smo jo vendarle do* vršili v Tvojem imenu. Petnajst sto* leti j smo se ubijali s to svobodo, a zdaj je tega. konec, temeljito konec. Ti menda ne verjameš, da je temeljito konec? Tako krotko gledaš name, niti Tvoje nejevolje Ti menda nisem vre* den? Toda vedi, da so zdaj, prav dan* današnji, ti ljudje bolj nego kdaj uver* jeni, da so povsem svobodni, čeprav so nam sami prinesli svojo svobodo in so io pokorno položili k našim no* gam. A to smo mi napravili: ali Ti je bilo do tega? Ali si želel take svobo* de?'» «St>et ne razumem,« mu je Alioša segel v besedo. «Ali se norčuje iz Nje* ga in Ga zasmehuje?« «Niti malo ne. Izrečno šteje sebi in svojim ljudem v zaslugo, da so vendar že premagali svobodo in to z name« nom, da osrečijo ljudi. ,Zakaj zdaj (razume se, da meri s tem na inkvizi* cijo), šele zdaj je postalo mogoče, da pričnemo misliti na srečo ljudi. Človek je bil ustvarjen za upornika; ali pa morejo biti uporniki srečni? Tebe so svarili,' Mu pravi, ,ni se Ti manjkalo svaril in dobrih svetov, toda poslušal jih nisi. Zavrgel si edino pot, po kate* ri je bilo moči storiti ljudi srečne, a na srečo si predal svoj posel nam, ko si šel odtod. Obljubil si, s Svojo bese« do si potrdil, pravico si nam dal, da vežemo in razvezujemo; kako bi mo* gel zdaj misliti na to, da nam vzameš pravico? Zakaj si nas tedaj prišel mo« tit?'» «A kaj pomenijo besede: ,ni se Ti manjkalo svaril in dobrih svetov?'® je vprašal Aljoša. «Saj prav to je glavno, kar mora sta« rec povedati. — .Strašen in pameten duh, duh samouničenja in nebitja,' na« daljuje starec, ,velik duh je govoril s Teboj v puščavi in v knjigah nam je sporočeno, kakor da Te je .izkušal'. Ali je bilo tako ali ne? In ali je bilo moči reči karkoli resničnejšega od te* ga, kar Ti je oznanil v svojih treh vpra« šanjih in kar si Ti odbil in kar se v knjigah imenuje .izkušnjava'? In ven« dar, če se je kdaj na zemlji zgodil res« ničen čudež, se je zgodil tisti dan, na dan Tvojih treh izkušnjav. Prav to je bilo bistvo čudeža, da so se pojavila ta tri vprašanja. Če bi si bilo moči pred« staviti, vsaj za primer in poizkušnjo, da so se ta tri vprašanja strašnega du» ha brez sledu izgubila v knjigah in da jih je treba vzpostaviti, vnovič izmi« sliti in sestaviti, da se iznova vpišejo v knjige, in v ta namen zbrati vse ze« meljske modrijane, vladarje, velike sve« čenike, učenjake, filozofe in pesnike, ter jim zadati nalogo: izmislite si in sestavite tri vprašanja, a taka, da se ne bodo sama ujemala s pomenom dogod« ka, ampak bodo vrhu tega tudi izraža* ta v treh besedah, v treh človeških stavkih, vso bodočo zgodovino sveta in človeštva — kako misliš, ali bi mo« gla vsa zemeljska modrost, če bi se zbrala v eno, izmisliti karkoli takega, da bi bilo po svoji sili in globini po* dobno tem trem vprašanjem, ki Ti jih je takrat resnično zadal mogočni in umni duh v puščavi? Že po edinih teh vprašanjih, samo po čudežu njihovega pojavljenja je moči spoznati, da nimaš posla z vsakdanjim človeškim umom, ampak z vekovečnim in absolutnim. Zakaj v teh treh vprašanjih je tako rekoč zbrana v celoto in napovedana vsa nadaljna človeška zgodovina; v njih so naznačeni trije obrazi, v katere se bodo ?trnila vsa nerazrešna zgodo* vinska protislovja človeške prirode na vsej zemlji. Takrat to še ni moglo biti tako jasno, zakaj bodočnost je bila še neznana, a zdaj, ko je minulo petnajst stoletij, vidimo, da je v teh treh vpra» šanjih vse dotorej zadeto in napoveda» no in da se je dotorej izkazalo, da ne moremo ničesar več ne pridati ne vzeti od njih. (Dalje prihodnjič.) Nebeški ogenj v sibirski tajgi Padec največjega meteorja, kar jih pomni človeštvo Bilo je sredi sibirske pomladi 1918, ko je treščil z neba v sibirsko tajgo ogromen meteor. Nenavadno se bleščeča ognjena masa je padla nekam v nepoznano ozemlje med rekama Jenisej in Leno. severno sibirske železnice. V trenutku, ko je izpodnebnik padel na zemljo, so švignili proti nebu ogromni ognjeni zublji, zemljo je streslo oglušujoče bobnenje, kakor da bi hkrati zarjuli de-settisoči topov. Nad tajgo so se zgrnili črni oblaki, ki so jo več kilometrov na okoli odeli v črno temo. Strahovit zračni pritisk je na nekaterih krajih izrinil reke iz strug in je bil še nekai deset kilometrov od središča katastrofe tako silen, da je podiral koče naseljencev in metal po tleh ljudi in živali. Še v daljnih sibirskih mestih: Jenisejsku, Kra-snojarsku, Nižnevdinsku in Kirensku so čuli strahovito bučanje padajočega meteorja. Vso Sibirijo je stresel močan potres, ki so ga seizmografi fizikalnega observatorija v Irkutsku tako razločno zabeležili, da ie vodja observatorija Vo-znesenskij z lahkoto ugotovil njegovo žarišče, ki so domnevali, da je nekje v zgornjem toku reke Podkamenaje Tun-gu«ke. pritoka Jeniseja. Še isto leto so se napotili, da poiščejo meteor. Eksned^cija pa se ni mocrla prebiti skozi odljudne pustinje in divjo sibirsko taigo ter se ie morala vrniti praznih rok. Nekaj poročil o meteoru, ki so Jih Voznesenskij in njegovi tovariši objavili v mnogih sibirskih časopisih, je v širšem svetu ostalo neopaženih Meteor iz sibirske tajge je bil pozab!jen. Šele po vojni 1. 1921. je ruska akademija znanosti opremila novo ekspedicijo. ki se je pod vodstvom učenjaka Kulika napotila na sled za njim v sibirske pra-gozde. Poročila te ekspedicije. ki je prišla že v neposredno bližino, kamor je bil treščil meteor, pripovedujejo o nenavadnih pojavih, ki so jih opazili tamkaj in ki so nemara edinstveni v zgodovini izpodnebnikov. Pokrajina tam na okoli še danes izgleda, kakor da bi bil po njej pustošil silen tornado. Vsi gozdovi so pokončani, drevje leži po tleh kakor trava ob košnji, a med drevjem se belijo razpadajoči okostnjaki severnih jelenov. Redke naselbine Tunguzov, kar jih je bilo pred katastrofo tam na okoli, so pogorele do tal. Zemlja je posejana z lijakastimi kotanjami, ki se v njih nabira voda. Čim bliže je že prodrla ekspedicija, tem težie se je rila skozi opustošeno tajgo. in ker ni bila zadostno preskrbljena s potrebnim orodjem, se je morala pred ciljem vrniti. Kulik si je vestno zabeležil vse. kar je bil opazil med potjo, v kolikor seveda pokrajine ni izpre-menil zob časa, ki v krajih s strašnim sibirskim podnebjem gloda še hitreje ko drugod. Po tej neuspeli ekspediciji se je Kulik napotil v Ljeningrad. da bi znanstvene kroge pridobil za nadaljnje raziskava-nje. Tam pa ni našel pravilnega razumevanja in tudi ruska vlada ni dala na razpolago denarja, ki bi bil potreben za novo ekspedicijo. Niti potem ko je Voznesenskij v ruski reviji »Mirovedenje« objavil o sibirskem izpodn°bniku obširno razpravo, ki ji je priložil tudi zaznamke potresomerov. se Rusi še niso zmenili za ta nenavadni prirodni pojav, in so vsa pripovedovanja o njem smatrali za bajke. Lansko leto pa je učenjak Suflov sam odšel v tajgo. da bi zvedel kaj natančnejšega o meteoru od Tunguzov samih. Podatki, ki jih je zbral na ta način, so se natanko ujemali s podatki in domne- vami Voznesenskega in zdaj se je širši znanstveni svet vendarle zganil. Nekateri bogataši so se ponudili, da na lastne troške in na svojo pest opremijo veliko ekspedicijo, ki naj bi poiskala iz-podnebnik. Vodstvo lista »Mirovedenje« je obvestilo Kulika, da je pripravljeno organizirati ekspedicijo. ako bi on prevzel vodstvo. Navdušenje zasebnikov je učinkovalo tudi na oblastva. tako da je slednjič tudi to ekspedicijo organizirala sama ruska akademija znanosti. Lani marca je odšel Kulik z nekaterimi spremljevalci vnovič v sibirsko taj-go, v neskončni pragozd, ki se temačno vleče od Urala pa vse do brezkrajnega Tihega oceana. Za postojanko, odkoder so nameravali prodirati, so si izbrali samotno trgovsko naselbino Vanovaro, ki leži sredi pragozda ob srednjem toku Tungunske. stotine kilometrov oddaljena od drugih človeških bivališč. Iz Vanovare so skušali trikrat zaporedoma prodreti do mesta, kjer so upali najti meteor. Prvikrat so skušali prodirati na konjih, ali živalim se je preveč udiralo v snegu, ki se ga je bilo na debelo naletelo, in ko so bili prevalili komaj nekoliko kilometrov, so se morali spet vrniti. Drugikrat so poskusili s severnimi jeleni. Prerili so se že globoko v tajgo. skoro do meje pokrajine, ki je bila po katastrofi najhuje prizadeta. Pred niimi. kakor daleč je seglo oko, je bil pragozd popolnoma opustošen. Vse drevje do zadnjega je ležalo po tleh, od-lomljeno ali pa izruvano s koreninami. Čudno se je videlo Kuliku. da so bila vsa debla obrnjena'natanko proti jugu. Celo najbolj oddaljeni griči in planote so se videle pokrite s snegom, kar je dokaj nenavadna slika v tajgi. ki navadno prav nikjer ne kaže goličav, ki bi bile nastale naravno. Samo še trideset kilometrov je bil Kulik oddaljen od središča, kamor je bil treščil meteor, pa ni kazalo drugega kakor da se spet vrne. Oba njegova spremljevalca. Tunguza, je bil namreč popadel tak paničen strah da ju niti z obljubami niti s pretnjami ni mogel pregovoriti, da bi mu sledila do cilja. Nu. kdo bi jima strah tudi zameril, siromakoma ko pa ie eden pri katastrofi le po naključiu ušel smrti, dočim ie vsa niegova čreda broieča 1500 severnih jelenov, poginila. Naselbino kjer je prebival, je uničil nebeški ogenj. Ko se je bil vrnil, ni našel drugega kot nekoliko zogleneilh tramov, nekaj kosov staljenega železa in medenine ter kupe osmo-jenih živalskih kož. Kulik se je vrnil v Vanovaro, kjer je pa takoj najel dva delavca, konja in voz in se vnovič napotil proti severu. Sneg je bil medtem skopnel in brez večjih neprilik se je Kulik s tovariši pripeljal do nekega pritoka Podkamenaje Tunguske. Tu so zbili splav, se vkrcali nanj in ko je bil popokal led, so pustili, da jih je voda odplavila proti izlivu. Tam so okrenili splav v glavno strugo, vpregli vanj konja, ki jih je vlekel ob bregu vse globlje in globlje v opusto-šeno tajgo. Med vožnjo je Kulik opazil, da je bilo izruvano drevje obrnjeno vse bolj in bolj proti jugovzhodu, čim delj proti zapadu je bil že prodrl. To mu je bil migljaj, v kateri smeri bo našel središče katastrofe. Zasidral se je ob bregu, poskril vse aparate in se peš napotil naprej v tajgo. po kateri je taval v čedalje ožjih kolobarjih, da je mogel vso pokrajino natanko preiskati. Središče kamor je pal meteor, je nekakšna visoka planota, ki tvori razvodje med gornjim tokom Tunguske in enega njenih pritokov. Planota je obdana s precej visokim hribovjem, da se vidi kot plitev kotel, iz čigar dna mole sem pa tja položni griči. Tla so značilno tun-derske narave. Prej porasle gore so zdaj gole, le tu pa tam mole proti nebu posamezna okleščena in ožgana debla. Gozd se je ohranil samo še v nekaterih globokih soteskah. Podoba je, kakor da bi bil divjal tod okoli silen požar, ki je upepelil gozd kakšnih 30 km v premeru, a 50 km na okoli ga je podrl zračni pritisk. Središče pogorišča je nagosto posejano s plitvimi lijakastimi kotaniami, ki kažejo, kje so se zarili v zemljo drobci razpočenega meteorja. Lijaki merijo po nekaj metrov v premeru, a nekateri so široki do 12 metrov. Globoki so ti krakerji 4 do 5 metrov. Spočetka so bili gotovo globlji, sedaj pa so se v njih razrasli močvirski mahovi, ki jih bodo v nekai letih nemara že do vrha izpolnili. Kako globoko v zemljo so se udrli nosampzni kosi meteoria ie težko reči. Nekateri znanstveniki menijo, da 10 m drugi pa sodi!o. da več. Eksnedicija sama ni imela dovoli časa. da bi se o tem preverila. Tudi delavcev in orodja niso imPiH s sphoj, da bi kopali za pogreznjenimi drobci. Kakšna povest o tunguškem meteorju bi se neki dala splesti iz teh podatkov? Kako je potekla katastrofa? Kulik je mnenja, da tako strašnega razdejanja ni povzročil en sam meteor, marveč, da jih je moralo biti cel roj, ki so treščili na zemljo z brzino 72 m na sekundo. Posamezni kosi tega roja so tehtali vsaj po 130 ton. Roj je bil mimo tega še obdan z več km debelo plastjo žarečih plinov. Izpodnebnik je treščil na tla v poševni smeri. Pri tem so se trdni kosi vdrli v zemljo, dočim se je zrak, ki ga je bil meteor stiskal pred seboj, tedaj nenadoma sprostil, da je učinkoval kot strahovita eksplozija s silnim zračnim pritiskom, ki se je širil kot ogromen val na vse strani.ter je podiral , vse, kar mu je bilo na poti. Mimo tega ' Pa so žareči plini zažgali, kar je bilo v okolici gorljivega. Strašno sta morala divjati požar in orkan zračnega pritiska, kajti izseljenci, ki so bili oddaljeni nekaj sto kilometrov od pogorišča, pripovedujejo, da je takoj nato, ko je ognjena nebesna masa udarila na zemljo, šinil iz tajge proti nebu ogromen ognjen steber, da je bilo v gozdu svetlo, kakor po dnevi. Kmalu nato pa so se nad tajgo začeli zgrinjati črni oblaki dušečega dima. Meteor, ki ga je šla iskat Kulikova ekspedicija je bil nedvomno največji, kar iiih pomni človeštvo. Žal. da je od takrat ko je padel pa do lani, ko so ga bili našli, preteklo celih 10 let. ki so precej zabrisala njegov strašni učinek. Toda še to, kar je našel Kulik po tolikih letih, navdaja človeka z grozo. Kaj bi bilo. ako bi tak meteor treščil v go- steje obljudene kraje? To bi pomenilo katastrofo, ki bi ji med dosedanjimi ne našli primera, ki si jo more naslikati le najbujnejša človeška domišljija. In Kulik še ni videl vsega in še ni našel vsega, kajti raziskavanje je bilo tako naporno, da mu ekspedicija ni bila vselej kos. Pomisliti je treba, da je meteor treščil v kraje, ki so na zemljevidih čisto poljubno zarisani, da bi bilo pravičnejše, če bi bili zemljevidi teh krajev še bele lise. kajti noben človek jih niti približno ne pozna. Nekatere reke, ki so dolge po 1000 in več kilometrov. so zarisane čisto drugače, kakor pa teko v resnici. Ti kraji so manj poznani kot Tibet, porečje Amazonke ali celo Centralna Afrika. V kratkem se bo na kraj katastrofe v porečje Kamenaje Tunguske napotila velika ekspedicija z letali. Ta bo šele mogla podati pravo sliko razdejanja, ki ga je povzročil izpodnebnik. Kulik meni. da se bo iz letal videlo to ozemlje, kakor kakšna pokrarina na luni. ki ie polna kraterjev in razpok. Vse predele tod okoli bodo fotografirali iz zraka, natanko jih bodo zmerili in zrisali zemljevide. Vse kraterje bodo prekopali. da naide-jo ostanke meteorja, ki so se morali zariti globoko v zemljo, ki pa bi bili za nadaljnie razglabljanje o teh nebesnih padavinah velikanskega pomena za znanost. Nekateri učenjaki menijo ce'o, da bodo raziskavama v neki meri tudi poi?«n'-'q nostanev hrnine površine. Vsekakor je Kulikova ekspedičija spravila na noge ves znanstveni svet te panoge in nemara bomo o sibirskem meteorju culi še marsikaj zanimivega. Ali je elektrika človeku nevarna? Kolikokrat čitamo v listih, da ie kdo iz neprevidnosti prijel za žico, v kateri teče tok visoke napetosti, in vzpostavil s svojim telesom kratek spoj; a kako redko se slične beležke končajo s stavkom: »Zdravniku se je posrečilo nesrečnika obuditi v življenje.« Le preče-sto je posledica smrt. Stara je resnica: elektrika ubija. In zato so v bližini tokovodov z visoko napetostio nameščene svarilne tablice z mrtvaško glavo in z napisom: Smrtno nevarno! Podobno kakor na stekle-ničicah s strupi Toda zdi se, da ta stara resnica vendarle ni tako neizpodbitna, za kakršno smo io imeli doslej. Na Dunaju je vstal nov prorok in zakllcal v svet: elektrika ne ubija! Proroku je ime Stephan Jellinek in za svojo trditev navaja .celo vrsto dokazov, ki .iih priobčujejo dunajski dnevni in strokovni listi. Komentarji so seveda različni, neieverni Tomaži so kakopak najglasnejši in največ vedo; ali profesorjevi dokazi temelje na avtentičnih dejstvih in bi ne bilo prav, da bi jih prešli z molkom. Evo nekaj najzanimivejših primerov! Nekega dunajskega stražnika je »ubil« tok 4500 voltov. Zdravniki so ugotovili smrt, srce je prenehalo delovati. Profesor Jellinek je dozdevnega mrtveca po šestih urah umetnega dihanja spet obudil v življenje. • Neki avstrijski inženjer je hotel z zrcalom opazovati transformator z visoko napetostjo. Obloga zrcala je bila kovinska in električni tok je inženjerju šinil v ramo in mu io razmesaril do kosti. Profesor Jellinek ni dal. da bi in-ženjerja operirali, in po nekaj tednih skrbne nege se ie drobec kosti sam odločil in rana se ie zacelila. Elektrika je roko razdejala, elektrika jo je sama spet ozdravila. Ob drugi priliki je imel profesor Jellinek opravka z žensko, ki jo je bil električni tok podrl na tla. Njen mož je odhitel k zdravniku, ki pa ni znal več pomagati in ie mogel ugotoviti samo smrt. Jellinek ie truplo raztelesil in ko je prerezal srce. ie našel še živo. še nestrjeno kri. Če bi bili ženo takoj po nastali nesreči skušali rešiti z umetnim dihanjem, bi morda še danes živela. Navedli smo le nekaj primerov, a ti primeri govore jasno in nedvoumno: elektrika ne ubija. Ti primeri povedo še več. Ti primeri obtožujejo! V Ameriki vrše eksekucije zločincev na električnem stolu. Pravijo, da je ta način usmrtitve naihunianeiši, češ da se obsojenec v nekaj sekundah in brez muk preseli na oni svet. Razen obsojencev je menda ves svet verjel, da je res tako. Pomisleke so izražali Ie konservativni nazadnjaki, a i'h ni nihče poslušal. Jellinekovi »eksperimenti« s 4500 volti so razkrinkali strašno zmoto: v Sing-Singu usmrčajo zločince samo z 1800 volti, a če tok 4500 voltov ne usmrti človeka, kako bi ga dva ih pol krat nižia napetost? Na električnem stolu eksekvirani obsojenci torej očividno še žive. ko iih v imenu zakona nroglase za mrtvp! Teza dunajskega učenjaka postavlja dve prosiuli ameriški eksekucijj v docela novo luč. Prva od njih ie senzacija michiganskega Sing-Singa. druga pa ie sluČai Ruth Snvdersove. V Michi-ganu so Pred leti posadili nekega roparskega morilca na električni stol. Zdravnik ie ugotovil smrt in ietniški ravnatel: ie odpravil tradici.ionalno formulo: »Proglašam te za mrtvega in zakon ie dobil svoje zadoščenje.« Toda čez eno uro je mrtvec oživel in živi še danes. Ker je bil uradno proglašen za mrtvega, ga namreč po ameriških postavah niso smeli vnovič odvesti na morišče. Eksekucija Ruth Snydersove bi bila utegnila postati še večja senzacija, da se je posrečil načrt njenih sorodnikov, o katerem ie pred meseci obširno pisal njen zagovornik J. Lonardo. Kar je tedaj zvenelo fantastično in skoro absurdno, nam postaja danes razumljivo. Naši čitatelji se bodo iz dnevnega časopisja morda še spominjali, da je mlada Ruth Snydersova. ko so ji sporočili obsodbo, zapadla v hude živčne krče in da ie besnela kakor nora. Neznano pa jim utegne biti. da se je pomirila, ko so ji prijatelji obljubili, da jo bodo po eksekuciji spet oživili. Po načrtu teh prijateljev bi bilo imelo biti truplo obsojenke, nedotaknjeno od se-cirnega noža, eno uro po usmrčenju izročeno njenim svojcem. Kako miljo od kaznilnice ie v neki hiši čakal kirurg, ki je hotel usmrčenko oživiti s kombinirano injekcijo adrenala in klora. »Mrs Ruth Snydersova,« pripoveduje J. Lonardo, »je šla mirno v smrt; zavedala se ie, da bodo njeni prijatelji in zdravniki storili vse, da ji vrnejo življenje. In če bi se bila stvar posrečila, bi državna oblastva kakor onkrat v Michi-ganu ne bila mogla ukreniti ničesar več: zakaj Ruth Snydersova bi bila zanje mrtva.« Da Ruth ni vstala v življenje, ni kriva ponesrečena zdravniška intervencija nego okolnost, da sta ravnatelj Sing-Singa in newyorškj višji državni pravd-nik preprečila izvedbo omenjenega načrta. Trupla Snydersove niso predali njenim sorodnikom, temveč so ga takoj po izvršeni eksekuciji prenesli v državni anatomski institut. Najtežja knjiga na svetu ie menda Zlata knjiga, ki io ie razstavila država Dakota (Sev. Amerika) na splo&ni razstavi v Cfoicagu 1. 1893. Tehta 79.38 kg. Pogreb konjskega tramvaja V mestecu Zerbstu pri Magdeburgu — ki ga dr N Zupanič smatra za prvotno slovansko naselbino »Srbište« — so ondan pokopavali konjsko cestno železnico. Občinska godba ie na prvem vozu svirala pogrebno žalostinko. V drugem jn tretief vozu se ie peljalo 28 delničarjev te druibe. zadaj pa so korakali vsi meščani. MODERNA TEHNIKA Lokomotive na visoko parno napetost Važen švicarski izum. Uspeli poskusi v tovarni in v praktičnem prometu. Velika ekonomija novega stroja Današnja visoko razvita železniška tehnika nam prinaša skoraj vsak dan kako novost, ki naj nadomesti dosedanje naprave in omogoči večjo gospodarsko izrabo energij, potrebnih za obratovanje tako velikega podjetja, kakor so železnice. V vseh panogah široko razčlenjene železniške službe si prizadevajo strokovnjaki ustvariti z intenzivnim študijem in s poskusi ugodnejše pogoje za čim boljši in varnejši promet. Mnogo poskusov, na tisoče in tisoče, ni uspelo iz tega ali onega vzroka, nekoliko stotin se jih je obneslo, vendar brez večjih praktičnih posledic, in le majhno je število onih srečnih, ki so v svojem prizadevanju dejanski uspeli. Železnice so navezane v pogledu pogona svojih vlakov na lokomotive, ki naj proizvajajo pogonsko energijo, obenem pa vlečejo kolikor mogoče mnogo potniških ali tovornih vozov za seboj. Lokomotive so element, ki igra zelo važno, skoraj najvažnejšo vlogo v gospodarstvu prometnih ustanov, in od njihove pravilne izrabe je odvisno v veliki meri uspevanje obratovanja. Zato so posvečale železniške uprave veliko pažnjo temu predmetu in pospeševale prizadevanje posameznih konstruktorjev, ki so stremeli za izboljšanjem izrabe lokomotivske energije. Število dobro uspelih poskusov je na tem polju zelo veliko, marsikateri izmed njih je bil tudi vpeljan v praktično življenje. Nekateri izumitelji so postali vredni tovariši očeta železnic. Georga Stephen-sona. Imena, kakor Mallet. Scbmidt, Golsdorf so vpisana v zgodovino železnic s posebnim poudarkom, saj so ti možje ustvarili v toku časa lokomotivske tipe. ki jih prve železnice niso imele. Toda kasneje, v zadniih letih, se je vedno bolj in bolj iskal nov tip lokomotive. parne električne, turbinske i. t. d., ki naj bi dosedanje stroje kot boljši in racijonalnejši zamenjal s svojo izpopolnjeno obliko in praktično dovršenostjo. Marsikaj se je v toku časa izkazalo kot dobro, mnogo je postalo zastarelega ob sedanjih zahtevah, ki jih stavi vedno naraščajoči potniški in tovorni promet na lokomotive. Pojavile so se te n one vrste lokomotiv, so zopet izginile in napravile prostor boljšim, popolnejšim .in močnejšim strojem. Običajne parne lokomotive delujejo s parno napetostjo od 12 do največ 18 atmosfer. Preko 18 atmosfer do Unes ni bilo v prometu močnejših lokomotiv, razen v poskusne svrhe, toda tudi slednje so že zelo redke. Običajna napetost pare se giblje v splošnem med 12 in 15 atmosferami. Že delj časa pa se je govorilo, da se pripravljajo poleg parnoturbinske lokomotive. poleg strojev na kurjavo s premogovnim prahom tudi lokomotivski kotli, ki naj bi vzdržali do 100 atmosfer pritiska in bi dosegli v istih okol-nostih prometa mnogo boljšo izrabo premogovne energije, ki jo nudi premog kot gorivo. Dalje bi se prihranilo efektivno na potrošeni'količini goriva in tudi na vodi. S to mislijo so se bavile razne večje tvornice lokomotiv osobito v Nemčiji in Švici, vendar dolgo časa ni prišlo mnogo točnejšega na dan, dokler ni stopila na plan znana loko-motivska in strojna tvornica v Winter-thuru v Švici, ki je končno izdelala popolnoma nov tip lokomotive, ga preizkusila najprej v svoji tvornici in nato tudi v praktičnem prometu na progah švicarskih zveznih železnic in sicer v brzem, potniškem, tovornem in ostalem prometu. V prvi vrsti se je moralo pri zgradnji visokotlačne lokomotive rešiti vprašanje kotla, ki bi brez nevarnosti zdržal tako jak tlak. Dosedanji gradbeni način običajnih kotlov za 12 do 16 atmosfer pritiska se ie moral primerno zameniati z odpornejšim. To se ie doseglo nakar « so se pričeli razni teoretični in praktični poskusi v tvornici. ki so vsestransko kazali na uspešno udejstvovanje jako-tlačne lokomotive tudi na progi. Na sliki novokonstruirane lokomotive opazimo, da v svoji zunanjosti ni baš mnogo različna od sedanjin srednje velikih tenderskih lokomotiv. Opaža pa se takoj, da manjka na ne preveč dolgem, toda zelo visokem kotlu vsak dimniški nastavek, ki daje sedanjim parnim lokomotivam zelo karakteristično obi-ležje. Pač pa je prostor pred kotlom izredno velik, manjkajo parni valji na obeh straneh in tudi drogovje za loko-motivsko krmilo ni videti. Edino, kar se opaža, je kolesno spojno drogovje in pa ojnica, ki veže slepo osovino s kolesnim spojnim drogov jem. Kakor ni zunanja slika preveč različna od. navadnih parnih lokomotiv, vendar je ves notranji ustroj popolnoma nov in nam predstavlja v marsičem zelo važne izpremembe dosedanjega lo-komotivskega kotla in parnega stroja. Dvoje važnih lastnosti ima novi stroj: kotelna naprava izkorišča toplotnoteh-niški toplotno vsebino goriva mesto s 7 do 8 odstotki dosedanjih konstrukcij z 18 do 27 odstotki, kar pomeni zelo znaten napredek, ker se pridobi n. pr. iz enega kilograma premoga mesto dosedanjih 7-8 odstotkov izkoriščene toplotne energije od 18 do 27 odstotkov in prihrani na ta način zelo mnogo goriva.-Druga velika izprememba na novem stroju pa je, da poganja para brzotekoči parni stroj, ki ni v neposredni zvezi s kolesjem, ampak prenaša svoie delo najprej na predležje. sestavljeno iz nekoliko zobčastih koles, in odtam na slepo osovino. ki šele poganja lokomotiv-ska kolesa. Pred kotlom ležeči, iz tieh valjev in pripadajočih delov sestavljeni parni stroj dela do 700 obratov na minuto, kar odgovarja največji brzini okrog 80 km na uro. Omenili smo že. da je kotel konstruiran drugače, kakor običajni lokornotiv-ski kotli. Sicer je tudi tu vzdolžni kotel, peč in dimnica, toda vse je urejeno z ozirom na visoki obratni pritisk. Predvsem manjka bakrena peč, pa tudi ostali tako zvani pokončni kotel ie josebne konstrukcije, kakor sledi iz naslednjega popisa. Kotel jakotlačne lokomotive je sestavljen iz treh bobnov, od katerih je nameščen večji, ki ima 700 mm premera na vrhu, ostala dva pa ob vznožju kotla. Vsi trije bobni so kovani iz Siemens-Martinjega jekla, so preizkušani na pritisk 200 atmosfer ter imajo v ta namen zelo debele stene, da vzdrže predpisani jaki tlak. Debelina stene znaša pri velikem bobnu 46 mm, pri malih bobnih 26 mm. Vse tri bobne drže v primerni razdalji tri vodne stene, sestavljene iz po dvoje paralelnih pločevin, ki so medsebojno in na bobne privarjene električno. Med obema pločevinama vsake stene je vloženih zelo mnogo razpornih cevk. — Med gorenjim velikim kotelnim lx>bnom in obema stranskima, spodnjima, je nameščeno posebno cevje, ki veže notranjost vseh treh in zapira obenem vso napravo na zunaj ter tvori pokončni del kotla. 2e omenjene tri vodne stene dele vzdolžno ves kotel v dvoje prostorov, gorišče in pregrevališče. V prvem se vrši ves izgorilni proces, v drugem pa je nameščen najprej pregrevalec posebne konstrukcije, ki ga ogrevajo dimni plini, prehajajoči iz gorišča skozi že omenjene razporne cevke, in ki siUži ponovnemu pregretju pare. odhajajoče nato dalje v valje, da izvrši svoje Je'o. Poleg te naprave je v istem prostoru še Knorrov predgrevač, ki sprejema toploto tudi od dimnih cevi in poleg tega še od pare, ko je odpravila svoje delo v parnem stroju. — Ta kotelna naprava ima tudi prednost, da se more voda ob zakurjenju že v poldrugi uri ogreti na temperaturo, ki odgovarja 60 atmosferam obratovalnega pritiska. Pregrevalec dvigne nato toploto pare od 270 na 400 stopinj toplote, s čimer se doseže še večja ekonomija v obratovanju. Parni stroj je pri navadnih lokomotivah nameščen tako, da prihaja para iz kotla skozi pregrevalec v razvodni-ški prostor, deluje nato na bate in potom batnega droga neposredno na pogonski drog oziroma na pogonsko osovino. Pri novi lokomotivi je zadeva povsem drugačna. Ker se je izkazala kon-denzacijska naprava zaenkrat v svoji sedanji okorni konstrukciji neprikladna za loikomotivski obrat in odpade zaenkrat vsled tega tudi turbinski pogon loko motiv, se je poizkusila nova oblika, t. j. brzotekoča parostrojna naprava s 3 do 6 valji, ki delujejo v medsebojni odvisnosti na skupni gredelj in nato na predležje zobčastih koles, ki je v zvezi s slepo osovino in potom nje z lokomotiv-skim kolesjem. Predležje zobčastega kolesja se je dosedaj pri električnih lokomotivah prav dobro obneslo, zato ni bilo nikakega povoda za kake pomisleke glede uporabe enakega predležja tudi pri parnih lokomotivah. Tvornica v VVinterthuru je pristala na navedeni princip in opremila svojo novo lokomotivo s trovaljnim parnim strojem na istosmerni pritok pare, ki zavzema razmeroma zelo malo prostora pred kotlom in omogoča namestitev do 6 valjev, ako bi se hotelo lokomotivo oja-čiti. Tak stroj ima okoli 1000 konjskih sil trajne vršilnosti, ki se da za kratek čas stopnjevati do 1500 KS. Premer valjev znaša 215 mm, dolžina batnega dviga je 350 mm. Za dotok in odtok izrabljene pare skrbi pri vsakem valju dvoje zaklopnikov, ki oskrbujejo v zvezi s krmiljem za obojesmerni tek stro-ja. Omenili smo, da deluje jakotlačna lokomotiva s parnim pritiskom 60 atmosfer, kar že samo na sebi povzroča mnogo manjše dimenzije tako kotla tiva sama pa 90 ton. Pri tem se je porabilo na premogu 1252 kg prvovrstnega goriva in 10700 litrov vode, da se je omenjeno delo izvršno. Nato je stopila v akcijo nova jakotlačna lokomotiva, ki tehta sama na sebi le 75 ton in je vlekla poskusni vlak v teži 344 ton z brzino 55 do 58 km na uro in porabila pri tem le 860 kg istega prvovrstnega goriva in le 5600 litrov vode. Pri tem se je izkazala torej prištednja 35.5 odstotka na gorivu in 51 odstotkov na vodi napram običajni lokomotivi. Tudi pri vseh nadaljnjih poskusih, pri potniških in tovornih vlakih se je mnogo prištedilo, tako da znaša povprečna prištednja vseh poskusnih voženj okoli 30.5 odstotka na gorivu in okoli 40 odstotkov na vodi. — Poskusi so se na- Lokomotiva na visoko pt kakor celega ostalega ustroja napram istovredni običajni nizkotlačni lokomotivi, ker se da velika napetost pare mnogo bolje izrabiti za praktično delo. To so pokazali tudi poskusi švicarskih zveznih železnic na progi Win-terthur - Romarashorn in Winterthur -St. Gallen, ki so se vršili tekom letošnjega junija. Švicarske železnice so dostavile za poskuse navadno pregreto-pamo lokomotivo, ki je imela približno isto kotelno in mehanično vršilnost, kot se jo je pričakovalo od nove jakotlačne lokomotive. Pri tem so bili doseženi naslednji rezultati: Proga Winterthur-Romanshorn in nazaj je dolga 112 km. Pri vožnji brzega poskusnega vlaka je dosegla običajna pregretoparna lokomotiva največjo brzino 49 do 55 km na uro z vlakom, ki je imel skupne teže 352 ton. lokomo- ) napetost «Winterthur» daljevali tudi na progi Winte'rthur-St. Gallen v dolžini 114 km, ki so izpad i: navadna lokomotiva je vlekla 297 ton z brzino 50 do 55 km na uro in je porabila 1176 kg prtmoga in 10500 1 vode, jakotlačna lokomotiva pa je dosegla brzino 57 do 60 km na uro in porabi a le 787 kg premoga in 6600 1 vode. Prihranila je torej 38.4 odstotka premoga in 42.5 odstotka vode. Iz vsega navedenega sledi, da se je najbrž posrečilo winterthurški tvornici sestaviti nov lokomotivski tip, ki se bo tudi praktično obnesel. To sledi tudi iz tega. ker so švicarske zvezne železnice prevzele novi tip v svoj redni promet in se je tudi pod vsemi ostalimi okoliščinami iakotlačna lokomotiva prav dobro obnesla. 7. I. Turgenjev — Ignotus Hamlet in Prya izdaja Shakespearjevega «Ham« lcta» in prvi del Cervantesovega «Dona Quijota» sta izšla v enem in istem letu na samem začetKu XVII. stoletja. Ta slučajnost se nam je zdela po« membna; zbližanje imenovanih dveh umotvorov nas je privedlo k celi vrsti misli. Prosimo dovoljenja, da delimo te misli z vami, pri čemer že v naprej zaupamo v vašo prizanesljivost. «Kdor hoče pesnika razumeti, mora iti v nje« gov kraj,» je rekel Goethe; — pripo« vednik nima pravic do podobne zahte« ve, vendar pa se lahko nadeja, da ga bodo čitatelji — ali slušatelji — radi spremljali na njegovih popotovanjih — pri njegovih raziskavah. Nekateri izmed naših nazorov vas utegnejo presenetiti po svoji nenavad« nosti; ali prav v tem je posebna pred« nost vel:'kih pesniških umotvorov, ki jim je genij njihovih ustvariteljev vdihnil neumrjoče življenje, da so lah« ko nazori o njih — tako kot sploh na« zori o življenju — neskončno razno« teri, da, celo protislovni, vendar pa hkrati enako pravični. Koliko komen« tarje je že bilo spisanih o Hamletu in koliko jih bo spisanih še v bodočnosti! Do kakšnih različnih sklepov je že pri« vedlo proučevanje tega zares neizčrp« nega tipa! — Don Quijote daje že po lastnostih svoje naloge, po resnično ve« likolepi jasnosti pripovedovanja, ki se zdi kakor da bi bilo ožarjeno z južnim solncem — manj povoda k razlagam. Ali r.usi žal nimamo dobrega prevoda Dona Quijota*); večjemu delu nas so ostali o njem dokaj nedoločeni sporni« ni; pod besedo «don Quijote» razume« mo često navadnega pavliho, «donqui« jotstvo« je pri nas istovetno z besedo budalost. V resnici pa bi morali v don« quijotstvu priznati načelo žrtvovanja samega sebe, samo da nam je bilo po« dano s komične strani. Dober prevod Dona Quijota bi bil resnična zasluga pred občinstvom in obča hvaležnost čaka pisatelja, ki bi nam podal to edinstveno delo v vsej njegovi lepoti. Ali vrnimo se k predmetu naše raz« prave. Dejali smo, da se nam je sočasen pojav «Dona Quijota» in «Hamleta» videl pomenljiv. Zdelo se nam je, da *) Danes za Ruse ne velja več, velja pa za nas Slovence. Op. prev. don Quijote je v teh dveh tipih vtelešeniH dvoje osnovnih, nasprotnih lastnosti človeške narave — oba konca tiste osi, ki se na nji suče človeška natura. Zdi se nam, da vsi ljudje spadajo več ali manj k enemu izmed obeh tipov; da se vsak izmed nas nagiblje bodisi k donu Qui« jotu bodisi k Hamletu. Res je, da je dandanašnji veliko več Hamletov ko donov Quijotov; ali tudi doni Quijoti še niso izginili. Bodimo jasnejši. Vsi ljudje žive — zavestno ali ne« zavestno — na podlagi svojega načela, svojega vzora, t. j. na podlagi tega, kar smatrajo za resnično, lepo in do« bro. Mnogi dobivajo vzor že v docela dovršeni obliki, v opredeljenih, zgodo« vinsko ustaljenih oblikah; žive, urav« navajoč življenje po tem idealu ali od« daljujoč se mu včasi pod vplivom stra« sti ali naključij; — vendar pa ne mo« drujejo in ne dvomijo o njem. Drugi pa delajo narobe: podrejajo ga analizi lastnega mišljenja. Bodisi tako ali ta« ko, zdi se nam, da se ne motimo pre« več, ako trdimo, da imajo vsi ljudje ta vzor, osnovo in smoter bitja in žitja bodisi v samem sebi, bodisi izven sebe, ali z drugimi besedami: pri vsakomur izmed nas se postavi na prvo mesto lastni jaz ali pa kaj drugega, kar pri« znamo za višje. Lahko bi nas kdo za« vrnil, češ, resničnost ne dopušča tako ostrih omejitev: v enem in istem živem bitju se lahko vrstita oba nazora, ki se lahko do neke stopnje tudi spojita. Ali tudi mi nismo hoteli trditi, da v človeški naturi niso mogoče take iz« premembe in protislovja. Hoteli smo le opozoriti na dvoje različnih odnosov človeka k njegovemu idealu — in zdaj bomo skušali povedati, kako se je po našem umevanju teh dvoje različnih odnosov vtelesilo v dveh tipih, ki smo si jih bili izbrali. Začnimo z donom Quijotom. Kaj prav za prav izraža don Qui« jote? Ne opazujmo ga s tistim bežnim pogledom, ki se ustavi na površju in na malenkostih. Ne iščimo v donu Quijotu zgolj viteza žalostne postave, figuro, ki je bila ustvarjena zavoljo smešenja starih viteških romanov. Zna« no je, da se je pomen te osebe razširil že pod lastno roko njegovega nesmrt« nega ustvaritelja in da don Quijote drugega dela, ljubeznivi družabnik voj« vod in vojvodinj, modri učitelj guber* natorjevega oprode, ni več tisti don Quijote, ki smo ga spoznali v prvem delu romana, zlasti še v začetku; ni ti« sti abotni in smešni čudak, ki se nanj toli obilno sipljejo udarci. Poskusimo tedaj pronikniti v samo bistvo stvari. Ponavljamo: Kaj izraža prav za prav Don Quijote? Predvsem vero, vero v nekaj večnega, neomajnega, v resnico, skratka, v resnico, ki je izven posa* meznega človeka, ki ni lahko dostop* na, ki zahteva službe in žrtev, — ki pa je dostopna onemu, kateri ji vztraj* no služi in veliko žrtvuje. Don Quijote je ves prožet z vdanostjo idealu, vo* ljan, da privoli njemu na ljubo v vsa* kršno odpoved in da mu žrtvuje živ* ljenje. Lastno življenje čisla le toliko, v kolikor mu lahko rabi kot sredstvo k vtelešenju ideala, k vstoličenju resnice in pravičnosti na zemlji. Pa nam bodo ugovarjali, češ, da je ta ideal posnela njegova zmedena domišljija iz fanta* stičnih viteških romanov; strinjamo se — prav v tem leži komična stran Do* na Quijota; vendar pa ostane vzlic temu ves njegov ideal v nedotaknjeni čistoti... Živeti zase, skrbeti zase — v tem bi videl don Ouijote sramoto. Don Quijote živi ves (če lahko denem tako) zunaj sebe, za druge, za svoje brate, da bi iztrebil zlo in se uprl člo* veštvu sovražnim silam — čarobnikom, mogotcem, t. j. tlačiteljem. V njem ni niti sledu sebičnosti, nič ne skrbi zase, sama čista požrtvovalnost ga je — oce* nite to besedol — on veruje, veruje krepko in brez okolišev. Zbog tega je neustrašen, potrpežljiv, zadovoljen z najpreprostejšo hrano in najrevnejšim oblačilom; nič mu ni za v$e to mar. Ker je pohlevnega srca, je duhovno velik in smel; ginljiva nabožnost mu nič ne utesnuje svobode; ker je tuj ča* stihlepju, ne dvomi o sebi, o svoji po* klicanosti, da, celo o svojih telesnih močeh ne; volja mu je nezlomljiva. Vztrajno stremljenje k enemu in iste* mu smotru je vtisnilo njegovim mi* slim nekaj enoličnosti, umu pa eno* stranosti. Malo zna, pa saj mu tudi ni treba veliko znati; ve* kaj je njegova naloga, čemu živi na zemlii, to pa je poglavitna vednost. Dona Ouijota lah* ko smatramo zdaj za popolnega blaz* neža. ker mu pred očmi izginja celo najbolj spoznatna resničnost, topeč se kakor vosek v ognju entuzijazma (ta* ko vidi v lutkah žive Maure, v kozlih viteze), zdaj za omejenega človeka, ker se ne da tako zlahka zapeljati ne od simpatij ne od naslad. Ali don Quijote je kakor stoletno drevo raz* predel globoke korenine v grudo in ne more izpremeniti svojega prepričanja. Njega tudi ni moči nositi od priidmeta do predmeta, ker je trdno vkoreninjen v nravnosti (ne pozabite, da je ta zme* deni, potujoči vitez najnravnejše bitje na svetu). Nravnost daje posebno moč in vzvišenost njegovim sodbam in go* vorom, vsej njegovi postavi, ne glede na smešno in poniževalno situacijo, v katero vsak trenutek zabrede. Don Quijote je entuzijast, ki služi ideji in je zategadelj tudi ozarjen z njeno glorijo. Kaj pa neki predstavlja Hamlet? V prvi vrsti analizo in sebičnost, za* to pa tudi nevero. Ves živi le zase. ves je samopriden; ali verovati vase niti sebičnež ne more. verujemo lahko le v to, kar je izven nas in nad nami. In prav tisti jaz, ki vanj ne veruje, je Hamletu prirasel k srcu. Ta jaz je iz* hodišče, v katerega se neprenehoma vrača, ker ne najde na vsem svetu ni* česar, k čemer bi se bil lahko prislonil z vso dušo; skeptik je. pa se večno muči s samim seboj; venomer je zapo* slen ne z dolžnostmi, temveč s svojim položajem Ker Hamlet o vsem dvomi, živi, kajpak, tudi v dvomih o sarhem sebi; um mu je preveč razvit, da bi se bil zadovoljil s tem. kar naide v sebi. Zaveda se slabosti, ali samospoznanje mu daje moči — odtod njegova ironija, ki je tolikanj nasprotna entuzijazmu dona Ouijota Hamlet z nas'ado preti* rava v hvalisanju samega sebe, se ne* prest'- no zalezuje, večno gleda v svojo notranjost, pozna do podrobnosti vse svoje pomanjkljivosti in jih nrezira, zato pa prezira tudi samega sebe. Za* eno — lahko rečemo —, živi od tega zaničevanja, hrani se ž njim. Ne veru* je vase in je vendarle častihlepen; ne ve, kaj hoče in čemu živr, pa se vzlic temu tesno oklepa življenja. «0 Bog, o Bogi® (kliče v 2. prizoru prvega de* janja), «če bi ti, sodnik zemlje in neba, ne prepovedal samomora! Kako praz* no, pusto, ničevo se mi zdi življenje!« Vzlic temu pa noče žrtvovati tega praz* nega in pustega življenja. Sanjari o sa» momoru, še preden se pojavi očetova senca, preden čuje strahotno sporoči« lo, ki mu bo naposled razbilo tako in tako že nalomljeno voljo, kljub temu pa se ne ubije. Prav v teh sanjarijah o skrajšanju življenja srečujemo ljube« Ze n do življenja. Vsi 181etni mladeniči poznajo slična občutja: «Tu kri kipi, tu je moči previšek!» Vendar pa ne bodimo proti Hamletu prestrogi. Hamlet trpi in njegovo trp« ljenje je bolestnejše, nego trpljenje dona Quijota, težje rane mu zadaja. Slednjega pretepajo pastirji ali zločin« ci, ki jih je osvobodil; Hamlet si daje udarce sam, trpinči samega sebe; v ro« kah drži meč: dvorezni meč analize. Don Quijote, to moramo že priznati, je zares vrlo smešen. Njegova postava je skorajda najsmešnejša figura, kar jih je kdaj zarisal kak pesnik. Njego« vo ime je celo v ustih ruskih mužikov postalo smešen nadevek, o čemer smo se lahko prepričali na lastna ušesa. Ko se samo spomniš nanj, že vidiš v do« mišljiji sloko. oglato, krivonoso posta« vo, oblečeno v karikaturne cape, tiče« čo na mršavem, jadnem konjičku, tem ubogem, večno lačnem in tepenem Ro« sinantu, ki mu ne moremo odreči ne« kake napol šaljive, napol ganljive so« udeležbe. Don Quijote je smešen... ali v smehu je pomirljiva in zveličav« na moč. Ako je resnična prislovica: «Čemur se nasmeješ, to ogreješ,« tedaj lahko pristavimo, da si onemu, ki si se mu nasmejal, tudi že odpustil; ne« mara ga še vzljubiš. Narobe je pri Hamletu: njegova vnanjost je prikup« ljiva. Hamletova melanholija, bled, a ne mršav obraz (mati pravi o njem, da je tolst «our son is fat»), črna, žamet« na obleka, pero na klobuku, odlično vedenje, nedvomna poezija njegovih govorov, trajen čut popolne vzvišeno« sti nad drugimi, hkratu pa zagrizeno uživanje v poniževanju samega sebe — vse to nam ugaja na njem, in nas zgra« bi. Vsakomur bi bilo všeč, ako bi za« slovel kot Hamlet, nihče pa si ne bi hotel zaslužiti nadevka «Don Quijote». «Hamlet Baratinskij» je pisal Puškin prijatelju; nikdo se ne mara Hamletu smejati. A prav v tem je njegova ob« sodba: skoraj ni mogoče, da bi ga kdo ljubil, le Horaciju podobni ljudje se še nagibljejo k njemu. O njih se bomo še pomenili kasneje. S Hamletom ima vsakdo sočutje, kar je tudi umljivo: skoraj sleherni najde v njem lastne poteze. Ali ljubiti ga ni mogoče, to tr« dim ponovno, kajti Hamlet sam niko« gar ne ljubi. Nadaljujmo to primerjavo. Hamlet je sin kralja, katerega je umoril nje« gov lastni brat, osvojevalec prestola; njegov oče vstane iz groba, iz «peklen> skih čeljusti,® da bi mu naročil, naj se maščuje zanj; ali Hamlet se obotavlja, slepomiši s samim seboj, tolažeč se ta« ko, da se norčuje lastni osebi; napo« sled ubije očima čisto po naključju. Globoka psihološka poteza, ki so se radi nje mnogi celo umni, a kratko« vidni ljudje drznili obsoditi Shakes« pearal Don Quijot, ubog, domala be« rač, brez imetja in zvez, star, osamljen, jemlje nase nalogo, da popravlja zlo in brani zatirane (ki so mu docela tuji) na vsej < zemeljski obli. Kaj mu mar, če se njegov prvi poizkus, da bi osvo« bodil nedolžnost tlačitelja, sesuje z dvojnim zlom na glavo same nedolž« nosti. (Tu mislimo oni prizor, ko don Quijote rešuje fantiča pred udarci nje« govega gospodarja; ko pa rešitelj od« rine, udari nasilnež desetkrat silneje po nedolžnem fantku). Kaj mu mar, če — misleč, da ima pred sabo škodljive velikane, — napada koristne vetrne mline? Komična lupina teh slik ne sme odvračati naših oči proč, da ne bi iska« le smisla, ki je v njih skrit. Kdor se hoče žrtvovati, pa bo najprej preštel in pretehtal vse posledice, vso verjet« no koristnost svojega dejanja, ta bo jedva sposoben za kako žrtev. Hamle« tu se pač kaj takega ne more pripetiti: ori da bi s svojim bistrim, finim, skep« tičnim razumom zašel v toli debele zmote?! Ne, Hamlet se ne vojskuje z vetrnimi mlini, ne veruje v velikane... pa saj jih tudi ne bi bil napadel, ako bi resnično živeli. Hamlet ne bi storil tega, kar je storil don Quijote, ki je kazal vsem in vsakomur brivčevo skle« do, zatrjujoč, da je prava pravcata ča« robna Mambrinova čelada; pravimo pa, če bi stopila pred Hamletove oči sama vtelešena resnica, bi se bil Hamlet dol« go obotavljal, preden bi priznal, da je zares ona, resnica... kajti kdo ve, mor« da tudi resnice ni, kakor ni velikanov. Smejemo se donu Quijotu, ali kdo iz« med nas lahko trdi, ko si je vestno iz« prašal vest, prejšnja in sedanja pre« pričanja, da je vsikdar in v vsakem pri« meru razločil brivčevo cinasto skledi« co od čudodelne zlate čelade?... Zato se nam zdi, da je poglavitna reč iskre« nost in moč prepričanja... izid pa je v rokah usode. Samo ona nam lahko pokaže, smo se li borili s prividi ali pa z resničnimi sovragi in s kakim orož« jem smo si pokrili glave... Naša reč je: oborožiti in vojskovati se... (Dalje prihodnjič) Vladislav Fabjančič Imena ljubljanskih ulic, trgov in cest V Ljubljani, zlasti v predmestjih, je nastala zadnja leta cela vrsta novih ulic in cest, ki jim je treba uradno določiti imena. 2e obstoječih ljudskih nazivov zanje večinoma ni. S to dokaj kočljivo zadevo se te dni bavi ljubljanski občinski svet. Pri tej priliki ne bo morda neumesten kratek historijat o postanku dosedanjih uličnih napisov in o raznih izpremem-bah, ki so se izvršile v preteklosti, zlasti zadnjega pol stoletja. Iz naslednje razprave bomo videli, kako razmeroma malo je pristnih starih ljudskih uličnih imen v Ljubljani — komaj par ducatov izvedeli bomo. kdai in kako so kršče-vali nove ulice, izkazalo pa se bo tudi, da krstniki niso imeli vedno enako srečne roke. zlasti ne vedno tedaj, ko so prekrščevali stara imena. Na drugi strani pa nam bo ugotoviti, da so se v Ljubljani vendarle često našli možje, ki so preprečili razne neumestne in popolnoma neutemeljene predloge, s. katerimi bi se zgodovinsko lice Ljubljane še bolj zabrisalo, kot se je-u resnici. Vsako mesto, ki se dici s svojo preteklostjo, mora brižno gledati na to, da se ostanki in spomini iz minulih stoletij ne zatro brez presodka. marveč se ohranijo za bodoča pokolenja. da si bodo zanamci brez težave mogli predočiti razvo, in zgodovino mesta. Ulična imena so samo majhen del teh spomenikov preteklosti, vendar za njeno spoznavanje velikega pomena. Kaos v uličnem imenovanju mora izginiti. Zavlada naj zgodovinska upravičenost, smiselnost in red. Ta naloga je pridržana sedanjemu in bodočim občinskim svetom. Če ne bo ravno lahko popraviti v Ljubljani vsega, kar se je zagrešilo Pogled z Velikega trga mimo Mestne hiše proti stari stolnici proti smiselnosti in redu pri imenovanju popolnoma nov.h ulic, pa nikakor ne bo posebno težko vrniti zgodovinskim, ljudskim nazivom staro veljavo. Saj gre, kakor rečeno, jedva za par ducatov takih imen. Najstarejša imena trgov in ulic je iskati, kakor je po sebi razumljivo, v prvotni Ljubljani. Le-ta Je bila razmeroma majhna. Stisnjena je bila med grajskim gričem in Ljubljanico, od konca FlOrijanske ulice do Tranje. Samo ta del mesta je bil prvotno opasan z ozidjem. Okolica današnjega Turjaškega trga, ki se je od začetka pa do 1. 1876. imenoval Novi trg. ie bila po Valvazor-ju priključena k mestu že okoli 1. 1200., obzidana pa še-le I. 1416. Sedanji Mestni trg, ki nosi to- ime od I. 1876.. se je začel razvijati tekom 15. stoletja (čeprav so tu že davno prej stale posamezne zgradbe). Z mestnim zidom pa je bil obdan še-le 1. 1534. Predmestja so vedno ležala na prostem. talska vrata« (ob Ljubljanici pri vhodu v današnjo btritarjevo ulico) in »Kloštr-ska vrata« (pri izhodu na Poljansko cesto). Liruga prastara ulična imena1 med bivšim mestnim ozidjem so nadalje: »Reber« (»Narrensteig«. dalje »Hrenova ulica« (»Krenn«- ali »Chrongasse«), »Rožna ulica« (»Rosengasse«), »Špital-ska ulica« (današnja Stritarjeva), »Nemški trg« (sedanji Valvazorjev), »Nemška (ali Ribiška) ulica« (sedaj Križevniška), »Salendrova«, »Gosposka«, »Frančiškanska ulica« (sedanja Študentovska) in tako dalje. Seveda ne gre teh uličnih imen razumevati v današnjem smislu, ker ni bilo uličnih napisov in tudi ni imela vsaka ulica posebnega imena. Do I. 1770. se niti hiše niso numerirale. »Prej so jih imenovali po gospodarjih, starih priimkih ali drugih posebnostih ali pa so njih ležo opisovali celo kai obširno in •neokretno.«2 Šele 1. 1770. je bilo uvede- Novi trg, stoletja staro središče gosposke Ljubljane, ki so ga l. 1876. Nemci prekrstili po svojih glavnih zaščitnikih Auerspergih v Turjaški trg Na obzidanem prostoru, kjer se je razprostiralo pravo mesto, je bilo po Valvazorjevem zatrdilu »kakih trideset cest in ulic«. Njih imen ne našteva posebej. Izrecno pa omenja (seveda nemško) n. pr.: ulico »Za zidom« (hinter der Maur), današnje Cankarjevo nabrežje; »Zabjak« (am Schabiekh); »Breg« (am Rain); Pod trančo (Unter der Tran-tschen); Stari trg; Trg pred rotovžem; Židovsko ulico: Novi trg Dalje nam je izročil slovenska imena šestih mestnih vrat: »Pisana vrata« (pri vhodu v da-našnio Floriiansko ulico); »Vodna vrata« (orf.d Prulami nasproti izlivu Gra-daščice); »Nemška vrata« (na sedanjem Valvazorjevem trgu); »Fistamska vrata« (na sedanjem Dvornem trgu); »Špi- no prvo številjenje hiš v Ljubljani. Toda numeriralo se je po tekočih številkah celo mesto kot celota, ne pa kot sedaj vsaka ulica posebej, kar so vpeljali šele 1. 1876. Razumljivo ie torej, da najdemo v najstarejših seznamih hišnih lastnikov sorazmerno malo uličnih imen.* Pri prvi numeraciji hiš se imenujejo sledeče ulice, trgi in kraievne označbe (seveda v tedaj uradni nemščini): Sv. Florijana ulica. Hrenova ulica (Krenngasse), Zabjek, Rožna ulica, »Froschplatz«. Sv. Jakoba ulica, Stari 1 Seveda poslovenjena. * Vrhovec: »Ljubljanski Zvoti« 1894. » Se 1. 1874 je poročal mestni stavbni urad, da »smo v Ljubila«! vajeni pri iskanju (hišnih) štetviik navajati predmestje, ne pa ulico«. trg, Tranča (»Trantsche oder Neuge-bau«), Ulica na grad (»I-n der Gassen gegen das Kastell«), Na gradu (»Am Ka-stellberge«), Na Rebru, Na trgu (»Am Platz«, sedanji Mestni trg), Šolski trg (sedaj Vodnikov trg), Frančiškanska ulica (sedaj Študentovska), Glavna straža (»Hauptwache« pri sed. Krekovem trgu), »Domherrnplatz«, Špitalska (sedaj Stritarjeva ulica. Pri špitalskih vratih, Za zidom (»Hinter der Mauer«), »H. d. M. im Gassel«, Pri tranči, Pri čevljarskem mostu, Židovska ulica. Čevljarska ulica. Na Bregu (»Am Rann«), Nemška ulica, Salendrova ulica, Gosposka ulica. Pri nemških vratih, Novi trg in Dvorska vrata (»Burgtor«). V seznamu hišnih lastnikov iz 1. 1822. pa čitamo poleg gornjih še sledeče nazive: Krojaška ulica (»Schneider-Gas-sel«), Študentovska ulica (prejšnja Frančiškanska). V predmestjih se ne navajajo ulična imena, čeprav so jih imela, kakor bomo videli iz nadaljnje razprave. V seznamu iz 1. 1840. pa že čitamo ime Glavni trg (»Hauptplatz« mesto prejšnjega »am Platz«), dalje poleg »Reber« še »zweiter Reber« (sedanja Ulica na grad). Sv. Jakoba trg, Za preisko-valnico (»Hinter dem Inquisitions-Hau-se«). Judovska steza (»Judensteig«), »Dvorni trg« (»Burgplatz«), Obrtnijski trg' (»Kundschafts - Platz«), »Schlupf-Gassel«, Ribji trg (»Fisch-Platz«), Ključavničarska ulica (»Schlosser-Gassel«) Lingarjeva ulica (»Linger - Gassel«), Pred škofijo (»Dom-P'latz«), Za stolnico (»Hinter der Domkirche«), Pred šolami (»Scfoul - Platz« pred staro gimnazijo na Vodnikovem trgu). Na Poljanah: Vodna ulica (»Wasser-gasse«, sedanja Kopitarjeva ulica, ki se je po letu 1876. imenovala Vodnikova), Gornja poljanska ulica, Dolenja poljanska ulica, Med krojaškimi vrti (»Zwischen den Schneider-garten« okoli današnje Barvarske steze), Novi nasip (»Am neuen Damm«, sedaj Poljanski nasip), Sejmski trg (»Jahrmarkts-Platz«. sedanji Krekov in prejšnji Cesarja Jožefa trg). Streliška ulica. Za streliščem. V šentneter-skem predmestju: »Sallocher Haupt-Strasse« (tako se je nemško imenovala cela današnja Sv. Petra cesta), Kravja dolina, Blatna ulica ali vas * Slovenska imena navajam večinoma po Levstikovem seznamu iz 1. 1876. (»Koth-Gasse«, sed. Kolodvorska ulica), Dolga ulica (»Barmherzigen-Gasse«, sed.. Dalmatinova ulica), Predilna ulica (»Spinnfabrik-Gasse«). V kapucinskem predmestju: Dunajska cesta (»Wiener-Hauptstrasse«), Frančiškanska ulica. Sionova ulica (sed. Prešernova), Marijin trg. Kongresni trg, Gledališka ulica (sedaj Wolfova), »Klo-sterfrauen-Gasse« (Poštna ulica ali sedanja Šelenburgova), Celovška (poznejša Marije Terezije in sedanja Gospo-svetska cesta). V Gradišču: Spodnje Gradišče (»Untere Gradischa-Gas-se«, sedaj Vegova ulica), Tržaška (sedaj Rimska) cesta, Igriška ulica, Gornje Gradišče, Tržaška5 cesta (sedaj Bleiweisova cesta). V k a r -lovskem predmestju: Zvonar-ska ulica (od leta 1876. dalje Kar-lovska cesta; sedanja Zvonarska ulica se je imenovala Pasja ulica (Hundsgas-se). Pri toplicah (»Badhausplatz« na Prulah). V Kurji vasi: Karlovska (sedaj Dolenjska) cesta. »Am Kanal«. V Trnovem: Cerkvena ulica. Trnovski nasip, Trnovska ulica (»Tyrnauer-Haupt-Gasse«), Pri spodnji mestni opekarni. Cesta v mestni log. Ko'ezijska cesta, Pri Glavanovi opekarni, V kra-' kovskem mestnem logu. K r a k o v o : »Deutschen Grund-Strasse« (od 1. 1876. del Emonske ceste), Krakovska velika ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica, Ob Gradaščici, Vodna ulica (»Brunn-Gas-se«, sedai Kladezna ulica). V seznamu hišnih lastnikov iz I. 1869, ni nič novih imen razen »Bahnhof-Gas-se« (prejšnje Blatne vasi, sed. Kolodvorske ulice). Tako je v glavnem ostalo do 1. 1876., ko se je izvršila pravcata mala revolucija v celem sistemu imenovanja ljubljanskih ulic. razdelitve na okraje in numeriranja hiš. Pri tem sta odlično sodelovala zgodovinar Avgust Dimitz in književnik France Levstik. (Dalje prihodnjič) 5 Dve različni cesti sta torej nosili to itne. A. M. Karlinova Singapore - srce Iztoka Perujski Inki so svoje staro glavno mesto Cuzec nazvali «popek sveta«, a z- mnogo večjo pravico bi smeli tako imenovati Singapore, čeprav je njegovo sedanje ime zgolj popač^k malajskega «Sungi pura», kar pomeni «mesto ob reki». Ni je ladje, ki bi vozila skozi Suez, da se ne bi ustavila v tej luki, pa naj ie njen cilj Java, Kitajska, Japonska ali daljno Južno morje in ladje, ki se vračajo iz Čila v Južni Ameriki, otovorjene z gua-nom in nitrati, se slednjič vendarle ustavijo v Singaporu. Toda čeprav ni nikogar, ki se vozi tod mimo, da ne bi vsaj mimogrede posetil to prečudno mesto, je vendar razmeroma le malo ljudi, ki bi slutili, koliko vrednot je nakopičenih v Si/igaporu. Kositer in kavčuk prihajata iz zaledja — iz Zedinjenih in še Nezedinjsnih malajskih držav —. kitajska skorja z Jave, svila iz Kitajske, leseni izdelki z vložki iz biserne matice, čipkarije in riž iz Cochinchine, slonovina iz Siama. poper s Sumatre. Evropa in Azija, Afrika in Amerika si v Singaporu podajajo roko. Uvoza je za 152 milijonov 338.000 funtov šterlingov. izvoza za 143 milijonov 137.000 funtov. Te številke govore jasno o pomenu Singapora za svetovno trgovino. Onemu pa ki hoče nrouČevati ljudi in ne blago, nudi mesto še mnogo več; zakaj tod vidiš Kitajce in Maiajce Indijce in Sijameze, Anamite in Žide iz Ori'enta in neznatno, a zato tem bogatejšo mešanico — kar se tiče tipov — Ijndi. Vi jih je semkai pregnala usoda z vseh koncev sveta. Pred neko sobo. steka;očo se v tesna stebrišča, ki se nalik kačam vijejo med hišami in iih spaiajo med seboj. sto'i oltar z gorečimi voščenkami in poleg njih c°le skladanice žoW'h. čudno oreganje-nih kosov naoirja. Tik za vhodom v sobo stoli miza s svetlimi bronastimi izdelki in darili, rdečimi svečami in snež-nobeFtm rutami, na stenah pa vise dolgi, v zlatu se lesketajoči spominski trakovi. ki nadomeščajo naše trakove na vencih. Vrši se ravno spominska svečanost za nekim pokojnikom. Otroci — šest ali sedem jih je, vsi imajo širok trak okoli če- la in papirnate lampijončke, popolnoma v belem in z dolgimi, piapolajočimi trakovi — žde na kamenitih stopnicah, ki vodijo z ozkega stopnišča na cesto, ter nemo strme na veliko železno rupo, v kateri kupici neki sorodnik papirnat denar za duhove ter ga sežiga. Bone (budistični svečenik) si je ogrnil črn talar, vzel lampijonček in je šel trikrat v širokem krogu okrog plamena v rupi. Neki dečko izLva čaj iz zelenkaste ročke in žalujoča vdova potiska pred se svoja najmlajša, pri čemer skrbno pazi, da nikdar ne prestopita kroga, ki ga stvar-jajo čajne kapljice. Nato so zažgali dve minijaturni hišici, ljubko izdelani iz pe-strobarvnega papirja, steklenih biserov, lesenih lutk in bleščice, da jih pošljejo za pokojnikom na oni svet. V večnost je bil poslan celo majhen, surovo izdelan lesen avtomobil . . . Toda Kitajci niso edini zanimivi ljudje v labirintu singaporskih postranskih ulic. Tamil z zelenim ali rdečim turba-nom, s plapolajočo obleko kakor Mojzes pred Faraonom motri s prezirljivo skriv-ljenimi ustnicami borbo med dvema Ma-lajcema: brezzoba, od starosti skrivlje-na Indijka v široki ruti, ki ji pada od temena do srede telesa in ki jo je moči tudi potegniti čez obraz, če bi jo slučajno hotel pogledati kak moški — česar pa se ni bati, zakaj roža je že davno postala šipek — sedi pokraj sklede in preizkuša s prsti mehko vlažno gmoto različnih korisov (pekočih zmesi začimb), ki spominja na žolto, rjavo in sivo zemljo; nag otrok prenaša kavo v pločevinastem vedru; zdaj pa zdaj švigne mimo črti (indijski bankir), ves v valujočih belih rutah, kodrast Madrasi z be'imi trakovi na če'u pa kupuje bele bobove rezance, ki leže razprostrti v okroglih košarah iz palmove slame. Na cesti vse povsodi kuhajo, igrajo, se pogovarjal: Malaici vlačijo kavčuk iz temačnih skladišč, Kitajci razkladajo na pločnikih lesene maiifce. mohamedan-ci se zgražajo ob pogledu na naložene svinjske pečenke, otroci beračijo ali pa se nagi kričč pode po ulicah, ženske ponuiajo ribe. kolače, belkaste riževe kroele na zelenem listju. karne'ski kruh in druge dobrote, na cesti pa drve rikše (dvokolnica, ki jo vleče možak), a med njimi vlečejo počasi in dostojanstveno čudno visokorogi indijski voli vozove z zelenkastimi snopi riža (podolgaste košare), z vrečami lesnega oglja ali črnega lesa za kurjavo, pri čemer samozavestno stresavajo z rogovi, zavarovanimi s tokr iz medenine. Potem, ko si pustil za seboj ulico, poseljeno z Židi, ki so se bogzna odkod pritepli semkaj, ko si se nagiedad star.n, odprtih kuhinj, skrivnostnih stopnišč, dospeš na breg reke, kjer leže tisoči in tisoči sampanov (kitajskih čolnov) z visokimi slamnatimi strehami in kojih sinje obrobljene ribam podobne oči zve- vinaste orčhe Južnega morja, so zelo okusni in'Vsebujejo tri lepa rjava zrnca. Kupila sem si enega in sem ga pojedla iz znanstvene radovednosti. Toda vsega tega, kar vidiš, vonjaš, vdihavaš, ni moči odeti v besede; tudi je nemogoče ohraniti oni fini čar, ki leži nad indijskim svetiščem z zelenimi kupolami, črno marogastimi od dežja; notri žde pred zlatim oltarjem polnage rjave postave, a na železnem ogrodju vise štirje zvonovi, ki zvone vsi hkrati, med tem pa se iz ozadja v vedno enakih presledkih oglaša gong. Tudi ni mogoče podati točne slike vsepričujoče SINGAPORE: Pogled na reko istega na desni evropski, na davo bulijo vate. Kitajska vozila morajo biti namreč vedno opremljena z »očmi«, da najdejo v temi pot domov. Tu razkladajo bisernice in polže, sveže in posušene ribe. morsko travo in so-čivje, sladko-gnilo dehteče duriane, tro-pične krompirjevo rjave sladkorne, hruške ali sapodile, mogočne grozde banan z desetimi, da celo petnajstimi sadovi, živo vijoličaste slive in snope poprovih listov. Iz vročega črnega železnega peska pobira kostanjar svoje kostanje. a na preobrnjenih košarah ponujajo Malajci oreščke, rastoče na trsu, ki zelo spominjajo na tako zvane slono- imena, polno čolnov domačega tipa, ?vi azijatski del mesta simbolike barv, oblike in stvari. Toda če si zna čjtatelj predstavljati višnjeve hiše med belkastimi in žoltimi, pestro-barvne podobe bogov, lesketajoče se medeninaste predmete, bleščeče svile in jarko tropsko svetlobo, ki preide-iz-nenada v pretečo sivino ter se konča v bobnenju in grmenju — ter doda k temu v mislih vse vekovno se pretakajoče narode iztočnega sveta, je dobil le majceno predstavo o nepopisnem čaru in o nepopisnih senčnih in nevarnih straneh tega tako močno utripajočega srca Iztoka. O ubežnikih, malih vagahundih in malem pesniku k Po E. E. Kischu Ob priliki obletnice boljševiške revolucije. I. Včasi je bilo treba prizanašati topovom, štedati z municijo, odložiti presivr-bo prehrane, strateški načrti so mogli odreči, — vojake pa je imel car vedno, da jih je naganjal proti frontam Nemcev in Avstrijcev. Neizčrpen je bil človeški reservoar. (Ali misli kdo na otroke, kadar se govori o Mazurih in o Pr-zemyslu?) Nato: februarska revolucija, oktobrska revolucija, državljanske vojne proti Denjikinu. Vranglu. Koljčaku, Petljuri, Judeniču, antanti; z justifikacijami v masah, povračili, atentati in prisilnimi nabori, pri čemer je mislil vsak na nasprotnika, nihče pa ne na njegovo deco. In potem glad. Armade polodraslih pohajkovalcev so se prekradle in pre-beračile skozi vasi in mesta, prenočevale na stepah in poljih, se vtihotaplja-le v vagone, sedale na odbija:e. se stiskale med osi. da bi prišli kot potniki-zastonjkarji v bogatejše pokraj ne, v Taškent, mesto bogato na kruhu, v pravljično morje luči pred Petrogradom ali celo do matuške. Devet kolodvorov ima Moskva in iz vsakega došlega v'aka se znajo zmuzniti mimo policajev in sprevodnikov dečki, ki so mnogo potovali ter poznajo svet in ljudi, da bi našli tovariše, se potikali ž njimi po cestah, nočevali v smetiščih, kotlih, stebrh za lepake zemeljskih iamah in novih zgradbah, da bi beračili in izmika'! ročne torbice. Takih minijaturnih vagabundov ie bi'o v Moskvi na tisoče in iih je še na stotine, da-si se je poskusilo vse. da se prenrexi ta nevarnost za sedanjost in prihodnost «Spon-u» (okrajšava za «Sociiarno-pravovaja ochrana nesov^ršennolet-nvch» =r Sociiabionravnn zaščita mladoletnih) so podrejena štiri moskovska sr>roiemal'šča. Dva za dečke, eno za deklice in eno za norvrlioma ma,;hne brf-zdom^e v starosti od štirih do sed-mh let. V teh kolektoriih ostanejo najmanj dva meseca. Štirinajst dni odpa- de na fizično karanteno, ostalih šest tednov pa velja psihološkemu in so-cijalnemu opazovanju, po katerem se uravna nadaljnja usoda sprejetih. Navadno se odda otrok od tod v enega izmed štiristosedmih moskovskih otroških domov. Od teh jih je sto za normalne otroke, ki morejo posečati osnovno šolo. pet in šestdeset za normalne otroke, ki obiskujejo šolo v zavodu, štiri in dvajset s šolskimi delavnicami za asocijalne otroke, petnajst z učilnicami za gojenje sočivja, vrtnarstvo in obdelovanje polja. Štiri in dvajset domov ima kurze za poklicno izobrazbo, in sicer za nadarjene ter pripravnice za delavske univerze. Deset jih služi kot bivališča za dečke in deklice, ki že delajo v obratih, trije so za slepce, osem za gluhce in neme, dva za slaboumne, eden za venerič-no obolele, eden za normalne slabiče in eden za epileptične pocestne otroke. Stodevet domov je urejenih za brezdomne normalne otroke posameznih okraiev Nadalie ie še šest in trideset gozdnih šol s stanovanjskimi in učnimi zgradbami v okolici, in sedem «pasio-lok», otroških mest s 4150 prebivali, stanovanjskimi hišami, delavnicami, h'evi. s-umni šolami, polji in vrtovi, ki jih upravljajo otroci sami. Največje otročje mesto ie Puškino pri Moskvi. ■?azen teea obstoji za otroke nočni azil. v katerega pridejo ob šestih zvečer. kjer se morejo kopati in dobiti snažno perilo, zjutraj pa se morejo zopet odstraniti, ako ne gredo raje v sosedno hišo ki ie nrpiena kot rl^e^ni azil. Pet in trideset tisoč mladoletnih stanuje seda' «talno v moskovskih domovih. V kohktorie snravljajo tudi zločince, ki iih z golične materinske grude.® E Guillaumin opozarja v dveh dolgih člankih na vzgoj« no in socijalno stran zadevnega spisa, ki so ga poleg domačinov (A. Albalat, M. Corday, J. Ernest Charles, P. Mazeydal, A. Cahuet itd.) proslavljali tudi češki. an= gleški, italijanski, finski poročevalci. An« dre Balz na priliko zaključuje svoje vtise tako: «V Mauriereovih knjigah sem čital redkokje odkritosrčnejše in vnikljivejše strani kakor to izpoved vere in ljubezni na čast njegovi Sampanji.® Le Bel Age je uzrl beli dan v zbirki, ki jo vodi sloveča romanopiska Golette. Iz istega vira je kot prejšnji: mladosten in čustven. Bolj dušeslovni in družboslovni študiji sta Plus fort que V amout (1914) in Pčche oublič (1926). Ona obravnava verski spor v profesorjevi rodbini. «Problem obojne vzgoje, mistične in religiozne, je tenkočut« no razložen v tem toplem in prostoduš« nem romanu«, pribia J. Jacques Brousson, znani avtor Anatoia Francea v copatah in Potovanja iz Pariza v Buenos Aires. Paul Brulat poveličuje razne vrline zadevne pu« blikacije, Guglielmo Ferrero pa proglaša: «To je eno redkih del izpod moškega pere« sa, ki vr-bjjejo jako globoko psihologijo ženske.® Da ne pozabimo na dramatično zasnovani Pozabljeni greh: Zakonolomnica izgubi po hudi nezgodi spomin na svojo nezvestobo in se spominja edinode svoje ljubezni do moža. Ali naj ji soprog od« pusti? Predaleč bi me zavedlo, ko bi po> navljal hvalo, ki so jo izrekli izbornemu pripovedniku V. Sneli, R. Kemp, Valmy Baisse, B. Cremieux in drugi. Radi popolnosti navedem zbirko pripo« vesti La Politique š SaintsGengouit in no« velo La Saison v letošnji Revue bleue. V mladinsko slovstvo pa spada romanček Peaus de Peche (1927), daljni sorodnik Vad« nalovemu Otoškemu postržku. Prevaja se v nemščino in švedščino ter prireja za ki« no. Gre za pariškega frkolina, nesrečnega sirotka, ki med svetovno vojno najde rav« novesje in srečo na kmetih. Iz bolnice ga pošljejo k stricu, ki ima hčerko Lucijo. Ob zori po prvem spanju na selu začuje mest« no dete oslovsko riganje iti misli, da tuli tiger. Naslednji odlomek naj pokaže, kako se pariški «Breskovec» pomalem uvaja v podeželske šege in navade. ★ Takoj prve dni me je Lucija vodila po pristavi. Navihanka je znala že tako ukreniti, da me je spremila na kraje, kjer me je mogla kaka reč prestrašiti. Posebno junaški pač nisem' bil v novi okolici... Spominjam se hleva: na stelji je ležalo šest zajetnih, mirnih krav, brezbrižnih za najin prihod, v toplem ovzdušju, ki me je ščegetalo v nosu, Pobegnil bi bil, ko me ne bi bila sestrič-na opozorila, da so privezane. Hodila je sem ter tja med živalmi in jih s coklo brcala, da so vstajala ta velikanska telesa. »Obrni, čada!« čada se je odmaknila in deklica je stopila k strašanskemu čelu živali in jo čebljala med rogmi. »To jim dobro de. Na tem mestu jih zmeraj srbi. Kakor mačke pod grlom.« »Ampak zakaj le tako premikajo čeljusti?« »Prežvekujejo.« »Mhm, že vem.« »I glej ga no! Čemu pa vprašuješ, če veš?« »To vem iz knjig,« sem odvrnil. v A po večerji sem pričel gibati svojo čeljust od desne na levo in pa narobe in to mi je vsekakor delalo silno veselje. Naposled me je Lucija opazila »Kaj pa počenjaš?« »Prežvekujem. To je dobro.« Zakrohotaia se je. Medtem sem po nagonu posnemal živino. Presenečen sem se včasi zavedel. da se med hojo zibljem ko krave, da drobnim kotovce. Drobnica je živela v obsežnem ovč-njaku, opremljenem okrog in okrog z grabljami, iz katerih je pulila krmo. Ob mojem prvem posetu je pred prihodom zeleno rdeče papige, kakršna sem bil po svoji obleki, vsa čreda pobegnila, se zgnetla v kotu na kup: da si vrgel nanje kroglico, ne bi bila zdrknila na tla med gosto volno. Radovedno sem motril te živalce z njihovim kratkim in smešnim repom, z njihovo ozko glavo, ki jo ie malodane sam smrček... Poparilo me je. ker so bile umazane in sive: dotlej sem poznal samo bele, kakršne sem videl na slikanicah Vse se mi je zdelo tukaj nekam raskavo in manj načičkano nego v knjigah. Zato pa je bilo vse živo. Ovnov se nisem bal. Bili so primerni moji postavi. Trepljal sem jih in dlan mi je padal na nekai mehkega in oljnatega, ki mi je vzbujalo dojem vreče z mastnimi cunjami. Prav nič se nisem čuval, ko se mi je bližal vitorog jarec s povešeno glavo. »Pazi se mrkača!« je zaklicala Luciia. Še nisem utegnil odskočiti. ko sem molil vse štiri v zrak na gnoju. Sapo mi je zaprlo. Odkar me je bil avtobus nrevrnil. še nisem dobil takega sunka. Komaj sem utegnil opaziti krdelo bravi, ki je bezljalo na drugi konec ovčjaka ... Moia omedlevica je traia'a samo trenutek. Udarec sem poznal: bil je naravnost na žJičico pri želodcu Parižani to vemo... Amnak ta bicek je vendar prehudo dregnil. Nič si nisem zlomil. Lucija se mi je smeiala. Vsa je prebledela in me drgnila po trebuhu. »Ti je kaj bolje?« Silil sem se na smeh'. K7> je bila dodobra prepričana, da nisem poškodovan se ie pomirila. »To ie potuhnienec Ogibati se ga je treba. Sni ne boš nič povedal?« »Jaz nikoli nič ne pripovedujem.« Pristaviti moram, da mi je vračala miio za drago in zaradi najinih detin-skih prepirov me ni nikdar zatožila svojim roditeljem. Posehdob sem se zavedal, da živali niso igrače. To pa me nikakor ni oddaljilo od njih. Nasprotno. Naučilo me je spoštovati jih in pridobivati njih naklonjenost z lepim ravnanjem. Strahotnega ovna sem si ukrotil s poslasticami. Aj, živina na kmetiji, kako raznolik svet, kako ima vsaka svoje posebnosti! Govori se: krave. Pju, kaka zmota! V resnici je čada. rdečka, rusa, belka. Nobena ne sliči na drugo. Med konji dobiš nezaupne, ponosne, sladkosnede, trmoglave, plahe. Vse to se mi je kaj naglo razodelo in laglje sem razbiral njih čuv-stva nego pri ljudeh. Sicer imajo svoje muhe, a jih urno uganeš. Pa osel! Tisti oslovski tiger! Nekoliko sem mu zameril, da se je izdajal za zver. in sram me je bilo tega spomina. Dosti se nisem zmenil zanj. Stari čemer-než mi ni bil po volji. Neki dan pa mi je vendar precej čudno napletel. Stal je na koncu malovrednega pašnika za poslopji, kjer so rastle koprive, trpotec in dresen. nepremično v smeri vetra, kakor da stoje spi. Pogledal sem mu v oči, ali res spi. In ker sem imel šibo, sem ga oplazil po hrbtu, da bi se preveril. Niti ganil se ni. Mahoma me je imelo, da bi ga zajezdil. Posrečilo se mj je. saj če sem bil jaz majhen, on tudi ni bil velik. Pa glej ga kleka! Toliko da sem ga zakoračil, poskoči in se spusti v dir hitreje, nego bi si bil mogel misliti. Vajen sem ga bil videti klavrno stopicajo-čega okoli domačije. Z nosom na vihru sem se oprijemal za staro ščet njegove grive, medtem ko me je moj tiger nesel s četrto brzino proti domu ... Vstopil sem na dvorišče krčevito se oklepa ioč oslovega hrbtišča in glasno vreščeč. Satanska živad se je ustavila tik nred svoiim hlevom in v naglici sem spolznil na tla. Toda Lucija se je že režala kakor iz uma in očka Tratar me je gleda! s pritajenim nasmeškom, rekoč: »He, he, mali...« Sramoval sem se, ker sem si upa! za-jahati gospodarjevega osla. Nepremagljiv nagon žene deco, da zvrača svojo krivdo na druge. To sem storil seveda tudi jaz: »Jaz nisem kriv, striček! On me »On te je spravil sebi na križec?« 1 Tega si nisem drznil trditi. »Pa si mogel čisto sam?« Napuh me je prevzel: ■ »Saj bi prišel tudi na konja.« »Kadar te bo kaj več v škornjih,« mi je rekel pokojno. Videl sem, da se ne srdi. In posehlkrat sem često meril svojo rast: postavljal sem se ob liska, najstarejšega in najmir-nejšega od treh konj. Segal sem do sive maroge, ki jo vidim še sedaj, pod ogr-ljakom. Iztegal sem roke, na prste vzpet, prijemal grivo in čakal kot zmagoslavja dne, ko bom mogel na njegovi hrbtenici skozi glavna vrata liki armad-ni poveljnik, kajti vojne slike sem tedaj prav izlahka mešal s svojimi poljskimi sanjarijami. Kdor ni prebil, svojega detinstva na deželi, ne ve, koliko miline imajo neke živali za malčke. Verjemite mi, lisku sem bil prijatelj. Kadar sem bil poleg njega, ni nikoli napravil kretnje, ki bi mogla biti nevarna zame. Ni bilo dolgo čakati, pa sem se že upal pomoliti mu na široko razprti dlani, da me ne bi z zobmi, peščico pšenice, ki jo je zgrabil z debelimi šobami. Ako sem se bližal, je okrenil glavo in zarezgetal: to je bil njegov pozdrav. Ponašaj sem se s tem, da je bilo tolikšni živali — desetkrat onolikšni kot jaz — mar za poredneža, kakršen sem bil, in da me je slušala, ter sprejemala moje trkljaje po zadnjici in božanje po nozdrvih z vidnim veseljem. »Zmerom se mu pleteš ob nogah, še pohodil te bo.« je godrnjala teta. Smejal sem se in lisec se je moral tudi smejati... Kako mehka mu je bila dlaka! Skoraj sem ga znal vpreči. Komat je bil seveda še pretežak zame, ali umel sem zapeti podprogo. pritrditi zaprežni-ce, nasaditi žvale. Po dveh mesecih', odkar sem bil tam. mi je rekel stric, s katerim sva se peljala na travnik: »Na, primi vajeti!« V prsih mi je zaplalo in slušal sem. »Ne vleči, samo na lahko jih drži.« Poučil me ie. Sicer je bil lisko toli krotak, da je bilo le rahlo potegniti vojke na desno ali na levo, pa jo je zavil na prečni kolovoz. »Trdega gobca nima. Če ga češ ustaviti. ti ni sila z vajeti. Reci ,ho!' pa bo zadosti.« Divno! Nobeden stroi ni bil voljnejši, okretnejši od tega velikega živega telesa. Ta pozornost mojega strica, da me je postavil za vozn.ka, mi ga je priljubila bolj nego vse druge njegove dobrote. Nobena stvar ne priklene otroka tolikanj na odraslo osebo, kakor ako se postopa z njim po moško. Rad bi bii skočil očetu Tratarju okoli vratu, pa je bil prevelik. Sicer pa na selu ni navada, objemati se za vsako malenkost, sai se ljudje vidijo slednji dan. Zato sem se mu kar obesil za rokav, ko sva se vrnila, in skakutal liki naš kužek Tom. »To je imenitno, striček! Bom še ko-čijažil, jelite?« Lisko je bil zdaj moj. Nosil sem mu otavo, oves. Bii sem celo nekam pristranski in sem mu kladel večje deleže na stroške drugih dveh: on je bil naj-starji! Ako je treba prikleniti otroka na grudo, po mojem mnenju ga ni boljšega nego ta oblast nad živino, dobro kr-mljeno in negovano, ki vam je hvaležna. Osobito konji, čijih mogočne mišice se natezajo in gomazajo pod kožo nalik podlasicam v vreči, so mi vsekdar obujali dojem sile. ki me je navduševala, in razumel sem, kako pomembno je tudi, da bodi kmetovalec čvrst! A jaz sem imel še tako drobne ročice! Ta ljubezen do lisca me je pahnila v trapasto prigodo, ki pa mi je bila podobna! Pol leta sem bil že pri stričevih. Občinski bobnar je naznanil, da bo treba prignati vse konje na trg radi pregledovanja. »Da nam le ne bi katerega vzeli!« je dejala teta. Vzeti nam lisca! Noge so mi k'ecnile. Vedel sem. da je vojaška gosposka že zahtevala nekaj konj. Stric je lopil s pestjo: »Ce mi katerega poberejo, nai sami orjejo. Jaz se ne pritaknem več pluga.« Tega kajpak ne bi bil storil. Ali misel, da bi utegnili poseči v njegovo konjušnico, ga je vrgla iz tečajev. Otožno sem vzdihoval ob liscu, kar me obide misel in mi prešine vso glavo: nič drugega nisem več videl. In sporazumno sem potrepljal svojega pričate'ia po plečih. Kako sem iztuhtal dan pregledovanja, se več ne spominjam. Ali posrečilo se mi je. da sem neopazen odšel zdoma z liscem. Po tesnih stegnah sem tihotapil k studencu. Pot^m t" "a nasršeno z ločiem. ki ea obdaia. Bilo je v vinotoku, in ker ni bilo drueega opravila, sem ga pogosto gnal na pašo, če ni bilo šole. Tokrat pa je bila nedelja. Nič posebnega. če odidem z njim... Ah Kaj! Porečem jim, da sem pozabil na pregled, ali karkoli, toda lisec bo resen! Hihital sem se, ker sem jo tako imenitno zagodel vojaštvu, pa še na kraju pameti mi ni bilo. da bi utegnil spraviti strica v hude neprilike. Ondi sva ostala vse dopoldne. In ko je bilo solnce tik za zvonikom, sem se odločil, da pojdem domov. Žele sedaj, mi je začelo rojiti po glavi, da sem mor^ da naredil veliko neumnost. In nič kaj imenitno mi ni bilo pri srcu, ko sem privezal lisca. Stric se je pravkar vrnil z rjavcem in belcem. »Kako to, da si odpeljal lisca? Toliko da mi niso naprtili tožbe, ohodke in zapor. Veš. med vojno se ni šaliti. Iskali smo te. Kod si se potikal, ti potepenec potepinski?« Moja krasna zgradba laži se je zrušila. Čutil sem, da se mi lice kremži. Naj sem še tako stiskal čeljusti in napenjal mišice na čelu, spustil sem se v jok. »Bal sem se, da nam ga vzamejo!« »Tepček, kaj takega ni smeti,« je rekel. Toda opazil sem, da se mu je glas omilil. »Nobenega mi ne vzamejo ... Ampak brez kraja in konca je bilo treba govoričiti. Pripovedoval sem, da je prestar ... Dobro so se nakričali nad menoj in mi grozili, ' da me .spravijo v kašo', pa je minilo.« Bil sem potolažen. »Ali ga imaš tako rad, našega lisca?« »Mm.« Toliko da nisem vnovič brizgnil v plač, a vrnila se je Lucija, in ker je njen oče odšel in me ie ona začela oštevati, sem ji — vedoč, da gospodar prav za prav ni nejevolji — por-dro zadrobo-lil napev» Marička zajtrk nese« kar jo je razkačilo; tako sem imel dvojno zadoščenje . . . Izpodnebniki so povzročili doslej malo človeških žrtev. Profesor dr. Scherrer (Amerika) je leta in leta proučeval vire in dogmi] sanio en primer nesreče, ki jo je povzročil meteor: drobec takega prevesno kovinskega bolida je lani usmrtil nukepa Indca, letos pa je nedavno ubil sličen odlomek nekega otroka v Tokiju. Nov turški korak v Evropo Konec arabske pisave v Turčiji O tem zanimivem predmetu je napisal prof. dr. G. VVeil, ravnatelj oddelka za orijentalske jezike v pruski državni knjižnici članek, iz katerega navajamo naslednje odstavke: Angorska vlada odpravlja zavito, or-namentalno učinkujočo turško-arabsko pisavo in jo nadomešča z latinico. Nekako pred 1000 leti so Turki sprejeli arabske pismenke, čeprav niso bile prikladne za njihov jezik. Sprejeli so jih zato, ker je bil v njih napisan koran in kanonske knjige islamske vere, ki jo je skozi stoletja predstavljalo turšKo cesarstvo. Arabska pisava ima že ta nedostatek. da ne more natančno podati turških glasov. V arabskem jeziku kar mrgoli sičnikov in guturalnih glasov, ki jih tur-ščina ne pozna. V primeru z arabščino je v turškem jeziku vse polno vokalov, ki se spreminjajo. Ekvivalenti torej manjkajo. Vzporedno z arabskimi pis-menkami pa se je vrinilo v tuiški jezik vse polno arabskih izrazov. Turški teksti so iz tega razloga posebno za tujca zelo težki. Kdor ne obvlada hkratu arabščine, ne pride turščini do jedra. Drugo vprašanje je, če je baš to vzrok, da je število analfabetov v Turčiji tako veliko. Pribiti je treba, da urne-jo docela citati turščino samo absolventi visokih šol. Gotovo je bila tudi ta činje-nica merodajna, da se je Kemal paša odločil uvesti v svoji državi latinico. Ustanovila se je komisija iz učenjakov, pisateljev in poslancev. Med njimi sta bila posebno dva: Jakub Kadri in Mehmed Emin, ki sta mnogo pripomogla. da se je stvar tako rešila. Dognanja te komisije so se natisnila in razširila med ljudstvo. Dosedanja turška pisava je bila čisto historična. Pisati se je morala z arabskimi »oglasniki, kar je zahtevalo veliko učenost in znanje. Z uvedbo latinice jadra turški jezik v nasprotni ekstrem. Zdaj se bo na Turškem pisalo tako. ka^ kor se govori. Pravilo bo: Piši, kakor govoriš! So glasnika b in g, ki se izgovarjata kakor p in k. se bosta odslej pisala tako, kakor se izgovarjata. S končnicami sta se piisala v besedni rabi n. pr. »arge« in »liebe«, izgovarjala pa kakor »ark« in »liep«. Tudi tuje besede in fraze se bodo pisale strogo fonetično, n. pr. ne več »vis-a-vis« ali »com-me il fant«, ampak: vizavi, komilfo. Citanje v turščini bo s tem zelo olajšano. Obvladal ga bo lahko vsak, ki pozna 28 pismenk. Za natančnega poznavalca turščine pa bo to delo tudi poslej zelo težko. Predpostavljam namreč, da bo moral vsak tenkosluhi turški lingvist v bodoče prav tako kakor doslej obvladati arabščino. Največje zapreke in težave mu bodo povzročali »oglasniki h, z, s in drugi. Tudi Turčija govori v vsakem kraju drugače, t. j. ima mnogo narečij. Pri pravilu: Piši, kakor govoriš! se je bilo treba odločiti za eno ali drugo narečje. Komisija se je izrekla za carigrajsko narečje. Ker tvori carigrajski okoliš jedva desetino sedanje Turčije, se bo moralo tega narečja učiti devet desetin vseh Turkov. Pisanje nove turščine bo torej precej težko. Da bi se težave kolikor mogoče omilile, pravopis pa po možnosti izenačil in poenostavil, je parlamentarna komisija ukrenila še nekaj drugega: odobrila je slovar, ki vsebuje 40 do 60 tisoč turških izrazov. Ta slovar bo obsegal vse turške in arabske besede, ki se bodo morale pisati samo tako. kakor je sklenila komisija. Odslej bo moral vsak pismen Turek nositi v žepu ta slovar in se ravnati po njem. Stara pisava bo kmalu izginila iz listov brošur, knjig in plakatov. S tem, da se bo turška deca učila samo 28 pi- smenk. se bo število analfabetov gotovo skrčilo. Ne smemo pa pozabiti, da bodo na ta način prišl1 klasiki ob veljavo. Mlademu rodu ne bodo več to. kar so bili doslei — živ del naroda in njegove duševnosti. Z njihovimi deli se bodo posihmal ukvarjali le filologi in učenjaki. Turki pa bodo uporabliali dve vrsti jezikovnih pripomočkov. Kdor bo hotel pronikniti v staro turško slovstvo, se bo moral naučiti poleg latinice še staroturško pisavo, zraven pa tudi arabščino, obo.e kot tuja jezika. Seveda bo to marsikoga iz stare generacije bolelo, angorske vlade in parlamenta pa ne bo omajalo v trdnem prepričanju, da se z uvedbo latinice Turčija le pre« poraja po vzoru evropskega zapada. STAMBUL: Džamija (mošeja) sultana Valida z novega mosta Ciparji, izumirajoči lovci Ptice lovimo pri nas po večini le zaradi lepega petja. Italijani jih pa love v mreže, na zanke in na limanice vse tudi zato. ker se jim zde slastna jed. Lovci seveda lih tudi iz istega vzroka mnogo postrele ali pa zato. ker jim ro-parice delajo v loviščih veliko škodo. Naš tičar pa lovi le cipe. šoje, brinov-ke in še nekaj drug h ptic. da si pripravi iz njih okusno večerjo. V množinah pa pri nas nikjer ne love malih ptičic, razen cip, in še te le v ljubljanski okolici. Zadnja leta jih je vedno manj in tudi ciparji izumirajo. Pred vojno so Trnovčanke in Krakovčanke s solato prinesle na ljubljanski trg tudi še oskubljene cipe. da si je to delikatno ljubljansko špecijaliteto lahko privoščil vsakdo za mal denar, sedaj pa mora že imeti dobre znance in protekcijo pri ciparjih, da jih vsaj enkrat na leto lahko , pokusi. Ker z lovom na cipe, ki je bil nekdaj glavna jesenska zabava Ljubljančanov, in s ciparji izginja značilna domača zanimivost, naj jo na kratko opišemo, da se ne pozabi. Naši tičarji so kolikor toliko usmiljenega srca in ptic ne more, kakor že rečeno, v množinah, razen eip, pa tudi druge ptice love z dovoljenjem ali brez njega samo takrat, ko si ne grade gnezdeč, ne ležejo jajčk in ne pitajo mladičev. Tudi cipe lovč le jeseni, ko se selijo čez Ljubljansko barje proti jugu, češ da se tu zrede in jih ne privoščijo Italijanom. Ciparske priprave niso majhne. Potrebno je na stotine limanic, ki so gosto in prav rahlo nasajene na »raglje«, ki jih vidimo na naši sliki. Takih široko razkračenim vilam podobnih ragelj pa mora biti 30 do 40, da je skoro ves z drevjem obdani travnik poln. Raglje stoje navadno v petih enakih vrstah in le srednja je za polovico krajša. Na praznem prostoru je nameščena »reza« ali »riza«. Ta naprava je 20 m in več dolga močna vrvica, ki ie na enem kon- cu privezana vrh 1 m visokega kola, drugi konec pa čuka cipar v utici, da poskakujejo in frfotajo od tal ptički, ki so na glavni vrvici privezani s tankimi, 1 m dolgimi nitmi. V utici skriti tičar s posebno piščalko posnema čivkanje ali »sikanje« cip, da jih privabi v bližino. Ko prilete, začne cukati rizo, da poskakujejo privezane cipe od tal in skušajo odleteti. Ko jih nad travnikom leteče cipe zagledajo, se spuste nižje doi posedejo po ragljah, kjer ZADNJI CIPAR Marenkov Fronc iz Trnovega natika v svojem lovišču lima* niče na raglje. Pred njim na njegovi dest ni stoji visoki «rajs» ponk», okrog pa vise na kolih kletke z vab* niki se jih oprimejo rahlo pritrjene limanice, tako da popadajo z njimi na tla ob najmanjšem dotiku. Kakor bi trenil naglo, jih tičar pobere in spravi v »rav-šelj«, da skrite v ravšlju pod smrekovimi vejami tudi še jetniee vabijo svoje znanke v past s čivkanjem. Zanimiv je lov tudi z »rajspavmom« ali »rajsponkom«. Ta »Reisbaum« s tremi ali štirimi ponarejenimi mladikami (= Reis) je poln limanic in se da dvigati in zopet spuščati okrog nizkega kolena, da se lahko nadomeste pri lovu izpadle limanice. Rajspavm mami cipe in tudi male pevke z jelševimi storžki, ki so zataknjeni pod limanica-mi. Največ ptičkov pa seveda privabi- jo vabniki, ki so razvrščeni v malih kletkah okrog in krog lovišča. Ciparska sezona se prične že avgusta meseca, ko s planin prilete planinski ščinkavci ter v nižini zamenjao svoje ime v obvodne cipe (Anthus spi-noletta). Te so največje, samo malo jih je. Še redkejše so pa pri nas rjave cipe (Anthus campestris). ki se k nam le slučajno zalete iz severnih krajev. Na Po-savju pa gnezdi drevesna cipa (Anthus trivialis), ki tudi še ni prava. Navadna cipa (Anthus pratensis) prileti jeseni v naše kraje s severa v velikih jatah. Zelo je po barvi podobna vrabcu, kakor tudi njen spremljevalec, ki se imenuje navadno morski vrabec (Rohrammer, Emberiza schoeniiclus). Ta je doma po velikih močvirjih madžarske nižine in gnezdi menda tudi v Prekmurju. Ves avgust, september jn oktober ima cipar opraviti skoraj s samimi tuj- kami in sezonskimi gosti. Loviti čez Verne duše mu pa prepoveduje ciparska čast. Ni ga namreč pravega cipar-ja, ki bi se ne držal starih pravil, zato med njimi tudi nikdar ni bilo morilca, ki bi lovil na Iimanice in v ogromne mreže vse ptice brez razlike, kakor na milijone ugonobe v Italiji nežnih pevk ob selitvi na jug. ob njih vrnitvi v domovino in jih celo ob gnezditvi ne puste pri miru. Samo v enem dnevu so na trgu v Genovi prodali 6 centov lasta-vic, v Bresciji pa v enem mesecu 409 tisoč pt'c-pevk. Zato tudi v tej. deželi, ki se ponaša ob vsaki priliki s svojo starodavno podedovano kulturo, skoraj ni več ptičjega petja. Ni čuda. saj po-davijo Italijani celo vsem drugini narodom svete lastavice. ki prinašajo blagoslov gostoljubnim hišam, kjer gnezdijo. Varujmo iih. da nam ostanejo zveste naše ljubke prijateljice! C. R. Rosendahl Konec ameriške »Kraljice zvezd" v orkanu Spričo zanimanja za prekomorske polete z zrakoplovi Zeppelinovega tipa je sestavek Američana C. R. Rosendahla, poveljnika zračne križarke oLos Angeles», posebno aktualen. Pisec pripoveduje, kako je *Shenandoah» (Krat Ijica zvezd) postala p!en pošastnega orkana. »Shenandoah«, zgrajena po vzorcu nemškega vojnega tipa »L. 49«, je bila ponos ameriške mornarice in njen naj« dražji element. L. 1923. je začela s po« skusnimi poleti. Posebnost tega zrako« plova je bila, da balončki niso bili na« polnjeni z vodikom, ampak s helijem. Do jeseni 1925 je vodil zrakoplov ka« petan Landsdowne. Križaril je z njim ob vzhodni in zapadni obali Amerike. Vendar je postala »Kraljica zvezd« po« pularna šele po pustolovni dogodivšči« ni, ki je obstojala v tem, da jo je vihar nekoč odtrgal z jambora v Lakehurstu in jo nesel s seboj. K sreči je bil te« daj v zrakoplovu nemški letalec, kape« tan Heinen, ki je rešil posadko in zra« koplov. Dne 1. septembra 1925 je prejel po« veljnik Landsdowne od podtajnika dr« žavne mornarice nalog, da mora odplu« ti z zrakoplovom v Ohio. Navzlic te« mu, da so javljali iz teh krajev hude viharje, se je Landsdowne moral poko« riti. In »Shenandoah« se je dvignila — v svoj hangar pa se ni vrnila nikoli več. Helij, ki naj bi zrakoplov čuval ognja, je postal zanj usoden. Mornari« ško poveljstvo je zaukazalo, da je tre« ba s helijem zelo štediti. Zato so skr« čili 18 plinskih celic, s katerimi je bil zrakoplov opremljen v začetku, na 10 celic. V ranih urah 3. septembra je sku« šal Landsdowne pristati. Zrakoplov je zašel v močan vihar. Mehanična sred« stva za višinski polet niso več zadosto« vala. Posadka je morala odpreti pre« zračilnike in izpustiti plin. Da se to doseže, pa je bilo 10 ventilov premalo. Orkan je pograbil zrakoplov in ga je nesel iz višine 400 m petkrat tako vi« soko, 2000 m nad morje. Katastrofa je bila neizogibna. Slične dramatične trenutke je najbr« že doživela posadka »Zeppelina« pri Bermudskih otokih, ko je vihar pre« luknjal ladio. O zadniih urafi »Kraljice zvezd« hra« ni avtentično poročilo »American So« ciety of Naval Engineers«. Glasi se takole: ». . . Nekako ob 3. uri 30 minut ziu« traj so me zbudili, da bi zamenjal v službi poročnika Hanrocka. Prevzel sem poveljstvo. Smer vožnje ie bila ta« krat izpremenjena; ladja se je s tem hotela ogniti viharjem. Na severu in vzhodu je bilo videti, kako grmi in se bliska v oblakih. Dano je bilo pove« lje, naj se zrakoplov spusti v nižino 640 m. Brzojavi za stroje št. 1, 2 in 3 so kazali brzo, vsi ostali počasno vožnjo Zadnja orijentacija je bila ugo« tovljena ob 4. uri 35 minut. Zrakoplov je plul domnevno nad Buffalom ali Plessantvilleom. Kapetan Landsdowne je bil zaradi vremena v velikih skrbeh. Najbolj ga je dražil orkan, ki mu je zrakoplov pravkar ušel. Pregledal sem aparate za merjenje burje in sem dognal, da se pred zrakoplovom pojavlja oblak. O tem oblaku izprva ni bilo mogoče videti, če se nam bliža ali če samo na« rašča. Krmilar je javil, da se zrakoplov naglo dviga. Izdano je bilo oovelje, da je treba ladjo potisniti kolikor mogoče navzdol in uporabiti nižinska krmila. Zaman. Zrakoplov ni hotel ubogati. Kmalu smo bili tako visoko, da nas je višina že navdajala z obupom. In zgodilo se je nekaj, česar ne morem pojasniti. Zrakoplov se je umiril in ni več sunkovito šel kvišku. Trajalo pa je le malo časa. Nenadoma se je dvi« ganje ponovilo. Šli smo navzgor 2 m v sekundi Z vso naglico smo začeli od« pirati prezračilnike, da bi izpustili čim« več plina, kar nam je res pomagalo. Kmalu smo se ustavili, potem pa smo začeli padati. Padanje je bilo mnogo strašnejše in groznejše od dviganja. V dveh minu« tah smo prišli precej navzdol. MehaniK pri stroju št. 2 je javil, da se je motor ustavil. Bil se je preveč ugrel . . . Ena« ko poročilo smo prejeli tudi od stroja št. 1. Nastala je zmešnjava, ki se je še povečala, ko smo ugotovili, da gremo zope* kvišku. Niti zavora ni več poma« pila. Orkan je dobil zrakoplov svoio oblast. Kapetan Landsdowne je pritc« kel k meni in me je prosil, naj grem k posadki, da zmeče z iadje gorivo, ki je bilo najopasnejše. Povzpel sem se po lestvah. Tedaj sem začutil, da se je lega zrakoplova spreme« nila. Imel sem občutek, kakor bi se nekaj prekucnilo. Ko sem lezel po vrv^stih klinih navzgor, se mi je videlo, kakor bi nekaj ne bilo v redu. Trdo sem se moral boriti, da sem dosegel hodnik in tanke z gorivom. Nikjer ni bilo no« benega častnika in nobenega moža po« sadke. Sam nisem prišel dalje kakor do obroča št. 150. Tam se je šele začelo. Začelo je bu* čati, kovinasti deli so rožljali in škri» pali, č <. tega ne morem opisati. Napeti hodnik se je odprl. Povsod so nastale reže. Sklepal sem, da se je gondola, namenjena za vodjo zrakoplova, odtr« gala O'' trupa. Ko nas je zaneslo, je bilo čutiti, da se je nekaj odličilo. Kmalu sem moral tudi spoznati, da se trebuh zrakoplova, v katerem sem bil sam, guga in maje. In nc+o udarec ob zemljo! Takoj mi ie bilo jasno, da je udarila ob tla gondola, ki se je najbrže razbila. Zganil sem se in zdelo se mi je, da sem sam samcat. Kričal sem na vse pretege in na vse strani. Nič odgovo« ra. Šele pozneje sem spoznal, da sta ostala živa nadstrojnik Halliburton in pomočnik Shevlowitz. Rešil se je tudi poročnik Meyer, ki mi je na klic odvr« nil, da so živi še poročnik Anderson, polkovnik Hali in nadmornar Carthy. Glede teže sem naknadno ugotovil, da smo bili neverjetno dobro porazdeljeni po trupu zrakoplova. Samo temu se imamo zahvaliti, da smo ostali živi. Pogledal sem na uro. Bilo je 6.45 zju« traj. Najbližje mesto je ležalo pred nami — Ohio. »Kraljica zvezd« je bila uničena, raz« trgana, večji del posadke mrtev, med drugimi tudi poveljnik zrakoplova, ka« pitan Landsdowne. Mnogo njih, ki so ostali pri življenju, pa je odneslo s te vožnje težke poškodbe. Ameriško ljud« stvo je izgubilo zaupanje v Zeppeline. In nezaupanje se je še bolj povečalo, ko je prišla nesreča togega zrakoplova »Z. R. II.«. Ogrodje se je na poletu prelomilo na dvoje. Posadka in komi« sija sta zapadli smrti. Šele »Z. R. III.», nemški zrakoplov, ki so ga v Ameriki prekrstili v »Los Angeles«, si je zopet pridobil naklonjenost Američanov. Pre« komorski polet »Zeppelina« z dr Ecke« nerjem pa je to zaupanje še bolj utrdil. Kava na Francoskem Pomorščaki ie Marseilla so jo zanesli domov sredi 17. stoletja ali morda še pred. V Parizu jo je pokazal Jean de Thevenot 1. 1655.. razširil pa jo ie največ Soliman Aga. poslanik sultana Mohameta IV. (1669.). Spočetka se ta pijača ni mogla prav udomačiti. še gospa De Sdvigne le napovedovala, da bodo ljudje skoraj pozabili te no-votarije. Zdravn kj so jo prepovedovali kot kvarno zdravju, vendar kava ie zmagala. ITALIJANSKI KAVAL1R z vabnikom in podavljenimi lastavicami Današnja umetniška priloga «Grad Otočce pri Novem mestu», ki krasi današnjo številko, je reproduci* ran po fotografiji amaterja, ki se skriva pod psevdonimom Emte. Grad je zlasti znan iz Tavčarjevega romana «Otok in Struga». «ŽIVLJENJE IN SVET• stane celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din. mesečno 6 Din. — Posamezne Številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi. Ljubljana Prešerno' a ul. 54. Naro'nina za inozemstvo: IT ALI J A mesečno 2 liri, četrtletno 6 lir, polletno 12 lir, celoletno 2: lir — FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino* rcm.^vn 1 In po/ J~'"ri/i na '-'o Urejuje Božidar Burko — Izdi-ia za konzorcij Adolf Rihmkar — Za »Narodno tiskarno d. d.» kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.