Poitalm Macana
t lotOTfnL
uto ixi. m. m
o murnom, v peteR Z novembra 19ZB.
fenu Din T*-
Izhaja ntk dan popoldne, Lz-rzemši nedelje is praznike. _       Inaerati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inaerati petit vrata 4.— Din. Popoat po dogovora.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis}  Se nt TTft&rJO.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. UpravnStvo: Knaflova ulica St 5, pritličje. — Telefon 3301
„Zeppelin" zopet na domačih tleh
Kako so radioamaterji prisostvovali sprejemu ,Ieppelina" v Friedrichshafnu - „Zeppelin"
bo še ta mesec absolviral nov prekooceanski polet
— Dunaj, 2. novembra. V noči od 31. oktobra na 1. november so bile skoro vse evropske radiopostaje, gotovo pa vse postaje Nemčije, Švice in Avstrije v stalni zvezi s Friedrichs-hafnom. Vsi so namreč z največjo napetostjo pričakovali sprejem grofa »Zeppelina«, ki se je v sredo zvečer preko Francije in Švice bližal svojemu cilju. Na letališču v Friedrichshainu so bili razmeščeni mikrofoni, ki so po vsem svetu razširjali manifestacije ob priliki povratka »Zeppelina«. Radioamater, ki je na ta način na Dunaju prisostvoval sprejemu »Zeppelina* v Friedrichshafnu slika dogodek sledeče:
Milijoni radioamaterjev so v minuli noči doživljali dvojni triumf moderne tehnike: triumf aeronavtike in triumf brezžične telefonije. Nobeden izmed radioamaterjev pač ne obžaluje neprespane noči.
Ob 1. ponoči je bilo objavljeno, da bodo vsakih 10 do 20 minut oddajali vesti o gibanju »Zepelina«. Ob pol 11. ponoči je zračni orjak preletel Orleans in krenil proti Parizu. Pariz je bil vso noč na nogah, vendar pa ni prišel na svoj račun. Radi vremenskih razmer je »Zeppelin« spremenil smer in krenil proti Muhlhausenu. Ob 1. zjutraj ie dr. Eckener zahteval poročil o vremenskih prilikah na zadnjem delu proge, ki jo je moral prevaliti zrakoplov do cilja. Od švicarske meje je bil v tem času oddaljen Še 160 km. Letel je z veliko naglico.
Ob 1.40: »Zeppelin« je ob tričstrt na eno preletel Dijon. Do Friedrichs-hafna ima še 250 km, za kar bo potreboval še dve uri.
Ob 2.20: nobenih novih poročil.
Ob 3.20: »Zeppelin« je že nad Švico. Švicarske meje ni pasiral pri Bas-lu, kakor se je pričakovalo, marveč je precej na jugu krenil v direktni črti proti Fnedrichshafnot.
Ob 3.40: »Halo, halo. »Grof Zeppelin«! Tu govori Friedichshafen, javite na valu 1590!« Ta klic se je trikrat ponovil. Čez nekaj časa je bilo slišati razločen glas: »Tukaj komanda Z. R. 127 »Grof Zeppelin«. Letimo 65 kilometrov vzhodno od Basla v višini 1200 m. Pred 7. uro zjutraj ne bomo pristali. Počakali bomo, da vzide soln-ce. Med tem bomo krožili nad Boden-skim jezerom.«
Godba na letališču v Friedrichshafnu svira poskočne koračnice in tudi druge postaje oddajajo godbo, da olajšajo čakanje na aparatih.
Ob 5.: Iz mikrofona doni gromovito ploskanje in vzklikanje.
Ob 5.10: Govornik na letališču poroča, da se je »Zeppelin« nenadoma pojavil nad letališčem. Letel je kakih 300 metrov7 visoko. Kmalu pa je zopet izginil v mraku. Slišijo se klici policije: »Nazaj, prosimo nazaj! Pozor na radio-kablje! Ne raztrgajte zveze z milijoni poslušalcev! Nazaj!...«
Nastala je pavza, ki jo je izpolnil govornik s slikanjem prizorov na letališču. Naglašal je, da v Friedrichshafnu ni nihče mogel k počitku. Vsi hoteli so prenapolnjeni na tisoče tujcev pa je prihitelo v avtomobilih in morajo noči ti kar v svojih vozovih.
Ob 5.30: Policija je izpraznila letališče, pri čemur je prišlo do smrtnone-varne gnječe. Friedrichshafen je prekinil oddajane za 20 mirvut, da so mogli položiti kabel do mesta, kjer je pozneje pristal »Zeppelin«.
Ob 6.05: »ZepeJin« se je znova pojavil tik nad letališčem. Razločno so slišali brnenje motorjev in propelerjev. Množice vzklikajo in ploskajo, vmes je slišati godbo, govornik na mikrofonu pa pojasnjuje: »Spodaj nepregledna množica ljudi, nad njo pa majestetično plava »Zeppelin«. Krasna slika! Škoda, da še nimamo aparatov za prenašanje slik. Vsa okna gondole so razsvetljena. Posameznikov na zrakoplovu sicer ni mogoče še spoznati, vendar pa se jasno vidijo sence in gibanje ljudi.«
Ob 6.30: Napetost je dosegla višek. »Zeppelin« kroži med letališčem in jezerom. Občinstvu je bilo javljeno, da bo »Zeppelin« pristal Šele ob 7. Publika zbija šale in nekdo je po radiju pozdravil prijatelja v Baslu. Naenkrat so govorile vse postaje, taiko da je na-
stala splošna zmeda. Končno je govornik ob mikrofonu predlagal, naj publika kaj zapoje, da se radioposlušalci ne bodo dolgočasili. Kupica predlogov. Neka dama predlaga, naj zapojejo znano pesem: »Kommt ein Voglein geflo-gen«. Smeli in petje Nenadoma je za-donela narodna himna in govornik je pojasnil, da se je »Grof Zeppelin« zopet pojavil nad letališčem. Vzklikanje množic se meša med zvoke godbe. Govornik pripoveduje, da se že s prostim očesom lahko čita napis na zrakoplovu. V dveh minutah je zrakoplov zopet zginil v daljavi.
Ob 7.: Med neprestanim vzklika-njem množic se je »Zeppelin« znova pojavil nad letališčem. Tokrat zelo nizko, največ kakih 50 metrov. Predra del je usmerjen proti hangerju, kar je znak, da hoče pristati. Malo časa je bilo slišati ropotanje motorjev, noto samo še brnenje propelerjev, nakar je nastala smrtna tišina, tišina pred orkanom. Govornik ob mikrofonu pojasnjuje: »Polagoma se spušča zračni orjak k zemlji. S poveljniškega mosta je bila vržena prva vrv, ki jo je zagrabilo tisoč rok. Nadaljne vrvi se spuščajo, moštvo in gledalci se jih oprijemljejo in majestetično se pomika »Zeppelin.« proti hangerju.«
Ob 7.5: Vsi zvonovi v Friedrichshafnu zvone, vmes grme možnarji in vzklika množica. »Zeppelin« je pristal.
Prvi se pojavi na izhodu iz gondole dr. Eckener, pozdravljen z nepopisnim
Sklicanje Narodne skupščine
— Beograd, 2. novembra. Danes je bil v Narodni skupščini objavljen razglas, s ka* teTim se sklicuje prihodnja seja za ponedeljek 5 t. m. Na dnevnem redu je čitanje ukaza o otvoritve rednega zasedanja in do^ ločitev dnevnega reda prihodnje seje. Nas slednja seja se bo vršila v torek. Govori se, da bo takoj po izvolitvi novega financ* nega odbora predložen Narodni skupšč.ii proračun ja prihodnje leto, ki ga heče vla* da čimprej spraviti pod streho.
Joca Jovanović o situaciji
Beograd, 2. novembra. Predsednik zem*
Horadniškega kluba Joca Jovanović ie dal novinarjem izjavo, v kateri Dravi, da Dodatki ministrstva notranjih del o občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini niso točni. Sicer pa trenutno ni glavno vprašanie volilnih podatkov o nedeljskih volitvah v Bosni in Hercegovini. kakor tudi ni važno vprašanie dnevnic poslancev KDK. Po mnenju posl. Jovanoviča obstoja naš prvi državni problem v tem. da najdemo izhod iz situacije po strašnem dogodku od 20 iu-nija t. 1. Govor Liube Davidovića dne 27. oktobra ie ubil vsako vero v možnost bližnjega izhoda. Mnogi so pričakovali, da bo Ljuba Davidovič* vendarle našel Dravo besedo in omogočil novo situacijo. Tako Da je stari vodja demokratske stranke !e ponavljal one iste besede, ki jih le govori! lani pred volitvami Veija Vukičevič. Docela drugačno pa presoja položaj narod v notranjosti države, ki čuti. da ie situacija nevzdržna in da se pripravljajo važni dogodki. Zato pa ie tem bolj žalostno, da teea ne vidijo službeni krogi v Beogradu in da se šc danes nočejo zganiti.
Represalije proti zagrebškemu tisku
Zagreb, 2. ovr>bra. Nocojšnje »Novosti« javljajo iz Beograda, da je baje vlada skle* nila nastopiti z vso ostrino in z vsemi raz* položljivimi sredstvi proti zagrebškemu ti» sku, zlasti pa proti «Novostim», katere dol* ži vlada, da so največ pripomogle k raz* mahu KDK v prečanskih krajih.
Odlikovanje
— Beograd, 2. novembra. Z redom Sv. Save vr. stopnje je odlikovan dr. Fran Mi* naf> vodja ortopedičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani.
Republikanska slavnost v Angori
Angora, 2. novembra. Turčija je prazno* vala danes 6letnico republike. Preds. Kemal pasa je imel av<fijemco v parlamentu, katere se je udeležil celokupni diplomatski zbor Slavnost je zaključila veirika vojaška parada iti sijajen pJes
navdrušenjem. Več minut na mikrofonu ni slišati druzega nego vzklikanje množic. JVugoČe si je samo misliti, kaj se dogaja na letališču. Dr. Eckenerja obdaja tisočglava množica in ga pozdravlja kakor doslej ni bil pozdravljen pred njim še noben Nemec. Ko so izstopili tudi potniki in je moštvo prevzelo skrb za »Zeppelina« je slišati na mikrofonu še kratek pozdrav dr. Eckenerja: »Dobro jutro!« na kar je bila zveza z letališčem prekinjena.
— Friedrichshafen, 2. novembra. Ker se je dr. Eckener po pristanku «Zeppelina» takoj umaknil in tako na letališču samem niso mogli prirediti oficijelnega pozdrava, mu je bil zvečer v mestni hiši v Friedrichshafnu prirejen banket, na katerem so ga pozdravili navzoči dostojanstveniki. Dr. Eckener je v svojem zahvalnem govoru TrovdaijaK da je -polet pokazal, da sicer «Zeppelira» lahko opravljajo redilo prekomorsko službo, da pa jih bo treba na podlagi dobljenih izkušenj še znatno izpopolniti. Prva njegova skrb bo. da se pojačalo motorji, ker se je izkazalo, da bo mogoče po tem premagati viharje, ki so tudi toikrat zelo otežkočali polet.
Glede na povabilo Hindenburga, naj bi «Grof Zeppelin^ posetil Berlin, ie dr. Eckener izjavil, da tej želji zaenkrat ne more ugoditi, ker se bo takoj začel pripravljati na ponovni polet v Ameriko, ki ga hoče absolvVati še tekom tega meseca.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Beograd* 2. novem.   Po informacijah iz
ministrstva za zunanje zadeve pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Francijo ugodno napredujejo. Pogajanja se vrse v Parizu in je med obema delegacijama dosežen sporazum v vseh glavnih točkah tako. da bo trgovinska pogodba s Francijo nemara že v najkrajšem času podpisana. ___
Živahna komunistična nropacranda na Poljskem
Varšava, 2. novemb. Včeraj v Lvovu izvršene aretacije komunistov so dovedle do odkritja tajne centrale komunistične stranke v zapadni Ukrajini, ki je v zadnjem času zlasti v Galiciji razvijala zelo živahno propagando. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bilo tajništvo zapadno - ukrajinske komunistične stranke nastanjeno v stanovanju višjega uradnika Ivovske poštne direkcije Porgesa, ki je bil tudi aretiran. Prijet je bil tudi znani lvovski odvetnik Fassler. Iz poslovnih knjig je razvidno, da je bilo samo v Lvovu izdanih za propagando približno 60.000 zlotov.
Pospeševanje civilnega letalstva v Angliji
London, 2. novembra. V svrho pospešitve razvoja civilnega letalstva je letalsko mini* strstvo naslovilo na glavna podeželska me* sta okrožnice, v kateri jih poživlja, naj po možnosti v najkrajšem času zgrade priprav« na letališča. V okrožnici naglasa ministT* stvo med drugim, da je odvisen razvoj do* mačega letalstva v prvi vrsti od primernih letališč. Ministrstvo izraža upanje, da bodo mesta uvidela važnost letalstva za dobro* bit države in da bodo zato prej ko mogoče poskrbela za primerna letališča. Ta poziv občinam je tudi podkrepljen s poročilom o velikem napredku angleških zračnih pro* metnih zvez. Med Anglijo in Francijo se vrši že sedaj reden zračni promet, tako tudi s Kairom in Basoro. Prvega aprila pri» hodnjega leta se otvori redna tedenska zračna zveza med Anglijo in Indijo. V na* črtu je tudi zračna zveza med Anglijo in Afriko. Preko Rokavskega preliva so pre* peljala angleška letala leta 1927. 16-533 pot* nikov napram 5633 leta 1921. Na vsak na* čin so prevozila angleška letala največ pot* nikov. Leta 1927. bo prepeljala belgijska letala 1490, francoska 5199, nemška 1972 m nizozemska letala 3586 oseb.
Zaščita španske valute
Madrid, 1. nov. (be.) Španski diktator P rimo de Rivera ]e najavil energične odredbe proti raz vrednotena u španske valute, ki bodo veljale toliko časa, doJder se gospodarski pokazao" Španije ne statoKzirra. Padec pezete pripisujejo tujim špekulacijam m vestem, da se pripravljajo v špan/fti veliki nemiri.
Nov izbruh hegemonističnih provokater jev
V bojazni za svoje pozicije so začeli hegemonisti znova izzivati in ščuvati, da bi preprečili sporazum«
_ Beograd, 2. novembra. Vse kaže, da.
se1 čutijo velesrbski hegemonisti po dogodkih zadnjih dni znova ogrožene v svojih pozicijah. Akcija Miloša Savčića za sporazum med Beogradom in Zagrebom sicer še ui rodila pozitivnih rezultatov, vendar je pa še bolj podčrtala neobhodno potrebo temeljite spremembe sistema kurza in režima v državi. Zadnje dni se že pojavljajo glasovi, da na vseh merodajnih mestih razmišljajo o tem, kako bi se dalo najlažjim potom ustvariti atmosfero, ki bi dovedla do sporazuma ali vsaj ustvarila pogoje za zbliža-nje nied obema taboroma. Vsi ti predlogi zajedajo globoko v temelje sedanjega he-gemonističnega sistema in režima. Baš za to pa so hegemonisti zadnje dni znova napeli vse sile, da razdražijo duhove in vnaprej onemogočijo vsak uspeh frporaizumaške akcije, ki bi pomenila v vsakem slučaju konec hegemonisticne samovlade.
V tem smislu zlasti komentirajo članek
genaralnega direktorja poštne hranilnice dr. Nedeljkovića v včerajšnjem >Vremenu<-V članku naglasa ta visoki državni funkci-jonar, da se mora Srbija končno otresti tako zvanega narodnega ujedinjenja in se zopet osamosvojiti, ker da je materijelno propadla zaradi >plačkanjac prečanov. Članek jc izliv najčistejšega hegemonizma in je izraz razpoloženja, ki vlada v vodilnih krogih sedanjih srbijanskih strank. Žalostno vlogo zloglasnega »Jedinstva«
Spremembe v mednarodnem železniškem prometu
Beograd, 1. novembra r. Te dni je bila zaključena mednarodna prometna konferenca v Berlinu, kjer so bile sprejete nekatere važne spremembe v mednarodnem prometu, ki se deloma tičejo tudi naše države. Predvsem je stara prosa SO za Jugoslavijo tudi v bodoče osigurana. Simplonekspres pa bo vozil nekoliko drugače (skozi Ljubljano proti Beogradu okoli tri četrt na 12 Donoči. proti Trstu okrog 5. zjutraj). Poletni ponočni brzovlak Zagreb—Du-nai ostane tudi v zimskem času ter vozi tudi iz Maribora naprej posebno. Primorje dobi novo direktno brzovoz-no zvezo Berlin—Praga—Bratislava— Kan:ža—Sušak. Večerni brzovlak bo imel direkten vagon Milan—Sofija in nazaj. Na prosi Kotoriba—Pragersko se s 15. decembrom uvede sezonski vlak, ki bo posredoval direktno zvezo Budimpešta—Trst—Milan—Niča.
Smrtna nesreča na beograjskem kolodvoru
Beograd, 2. novembra. Davi se je pri* petila na tukajšnjem kolodvoru grozna nesreča. Višji poštni kontrolor Ceda Kostić je po lastni neprevidnosti prišel pod lokomotivo budimpeštanskega brzovlaka. Strojevodja je vozil sicer počasi, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Koštica so potegnili popolnoma razmesarjenega izpod koles lokomotive. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Tramvajska stavka v Atenah
Atene, 1. novembra, g. Stavka cestnih železničarjev, ki je izbruhnila včeraj, je bila danes zaključena, ker je zagotovil Venize-los družbi cestne železnice, da bo vlada podprla zahteve stavkajočih pri družbi. To tem sklepu so cestni železničarji danes opoldne zopet pričeli delati.
60 tisoč Američanov se je pregrešilo zoper vodo
Tekom lanskega državnega leta, ki je poteklo s 30. junijem, se je po wa-shingrtonskih podatkih 60 tisoč liudi pregrešilo proti prohibicijskemu zakonu. Izmed obtožencev jih je bilo 80 odstotkov sodnijsko kaznovanih na denarne globe, ki so v celem znesle 7 milijonov Din. Zaplenjenih je bilo 22 inozemskih in 400 ameriških ladij, ki so skušale vtihotapiti nekaj »moče« v suho deželo.
Oče s sekiro, sin z nožem
Ljublana, 2. novembra.
Neka gostilna v Vodmatu je bila sinoči pozorišče krvavega spopada. Spopadla sta se oče in sin, oba precej vročekrvna, in posledica je bila, da so morali gostilni-čarjevega sina težko poškodovanega prepeljati v bolnico.
Vodmatski gostilničar in njegov sin Lojze se menda že delj časa ne razumeta
pa je očividno prevzel v Novem Sadu izhajajoči radikalski orsran »Srbadijac, ki v istem tonu, kakor nedavno beograjsko »Jedinstvo« poziva k umoru voditeljev to politikov KDK. Pa tudi razni drugi navidez sicer neznatni dogodki pričajo, da se oprijemajo hegemonisti vsake bilke, da bi se mogli vzdržati na površju.
V treznih političnih krogih to početje najodločnejše obsojajo in povdarjajo, da ?© vse to en dokaz več, da mora biti tega nesrečnega režima, čimprej konec. Nepojmljiv nastop generalnega direktorja Poštne hranilnice je izzval ne samo v prečanskih, marveč rudi srbijanskih gospodarskih krogih silno ogorčenje in od vseh strani se slišijo zahteve po takojšnji odstranitvi dr. Nedeljkovića, z tako odgovornega in vplivnega mesta, pri čemur se povdarja, da Je dr. Nedeljkvić tudi praktično izvajal svoje hegemonisticne   nazore   pri dodeljevanju
kreditov iz sredstev Poštne hranilnice.
Ne glede na to pa v beograjskih krojnn neprestano razpravljajo o spremembah, k\ bi imele v kratkem nastopiti. G!avna dm-ba se vrši zaenkrat za norranj! ur.nistrstvo, ki ga zopet enkrat zahtevajo dnuckriti za sebe. Radttega so si hegemoTsrf že hućo v fraseh in beograjski listi *Tajpoveduje>io celo krizo vlade, Če ne bo ej prišlo do sporazuma.
in prepiri so bili med njima na dnevnem Tedu. In tako sta se sprla odnosno spopadla tudi včeraj. Žal je končal ta prepir tragično. Okoli 20.20 je prijel namreč Lojze nekoliko vinjen domov. Kakor zatrjirjejo domači, se je takoj spri s svojo mačeto©, in ker mu ie očitata, da se Je prišel prepirat, jo je udaril tako, da Je padla. Poklekni! je nanjo in jo pričel tepsti. V tem rrenmrt-ku je v sobo stopil oče. Videč svojo ženo na tleh, je skočil nad sina, ga zagrabil m sunil, da se je kar opotekal. Razjarjen je Lojze — taJco vsaj zatrjuje oče — segel po nožu in besno napadel očeta. Gostilmčar je napad prestregel, venda ga Je Lojze sunil v levo roko. Ko so domači preplašeni bežali iz sobe, se je med očetom In sinom nadaljevala strahovita borba na nož.
Ker je Lojze nož izgubil, je nenadoma pograbil sekačo, ki je visela na steni. Njegov oče se je udarcem spretno umaknil in v naslednjem hipu izvil sinun sekačo iz rok. Ves divji je večkrat zamahil proti sinu In ga parkrat udaril po glavi. Okrvavljen se je Lojze zgrudil na tla, krvava, deset centimetrov dolga rana mu je zevala na glavi.
Na kraj krvavega dogodka jc prispel policijski nadzornik g. Herga. ki je takoj pozval na pomoč rešilno postajo Rešilni voz je Lojzeta prepeljal v bolnico.
Sinnove poškodbe so precej težke. Na glavi ima več globokih ran. čelo ima presekano do nosa in sicer prav do kosti. Radi velike izgube krvi se je Loize že med prevozom v bolnico onesvestil. Njegovo stanje je sicer resn,o vendar je upati, da bo poškodbe prebolel, ker je pravi hrust.
Krvavi dogodek je seveda vzbudil v Vodmatu veliko senzacijo in danes so se že širile vesti da je gostilničar svojega sina ubil. — Te vesti so bile seveda močno pretirane in sploh se nam zdi, da ne kaže tega dogodka tako napihovati, saj gre za običajen kovnfllkt v rodbini, kakršni so na dnevnem redu.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.84, Berlin 0— 13.5675, Bruselj 0—7.9144, Budimpešta 0— 9.9297. Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Du-nai 7.9959 — 8.0259 (8.0109). London 275.78 — 276.58 (276.18), Newyork 56.85 - 57.05 (56.95), Pariz 221.49 — 223.48 (222.48), Praga 168.37 — 169.17 (168.77). Trst 297— 299 (298).
Efekti: Celjska 15S—0, Ljubljanska kreditna 12S—0, Praštediona 920—0. Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56—0, Sežir 105—0.
Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv.
Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cena argentinski turščic' je nekoliko popustila.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize:   Dunaj  801.10.  Berlin 13.5675 Budimpešta 9.93. Milan 298. London 276.18 Newyork 56.95. Pariz 222.5. Praga  168 77 Curih 1095.6.
Efekti: Vojna škoda 430.
INOZEMSKE BORZE. Curih:  Beograd  91275-    London   2^> 2 . Newyork 519 75, Pariz 20 305   Milan :7 Berlin 123.80, Praga 15.395,   Dunaj   73 . Budimpešta 90.50.
fSCOVENSKI  NAROD* dne 2. novembra 1928.
Stev. 251
Kakor ^ako i ©to, so tudi letos romal« neštete množice na pokopališče, da se vtaj enkrat v letu oddolže spominu dragih. 2« dopoldne &o se pomikale i» mesta in oko* lice nepregledne množice na obe pokopali« šči, ki sta 16 v zadnjih dneh kljub deževju izpremenili v prekrasno poljano križan tem in poznega jesenskega cvetja.
Kljnb ogromnemu prometu, ki je nara* Ščal od ure do ure in kljub veliki gneči, ki je vladala popoldne na pokopališču pri Sv. Križu, se ni pripetila nobena nezgoda. Pro* met voz, avtomobilov in avtobusov je bil včeraj izredno živahen.
Ob 15. so se na pokopališču pri Sv. Kri* tu pričele spominske svečanosti, združene z rekvijem. Združeni ljubljanski pevski zbo» ri so pod vodstvom pevovodje Zorka Pre* lovca najprej zapeli Pavčičevo «SpomIadi vse se veselb>, poem pa Devovo «VigTed se povrne» ter Jenkovo «Blagor mu». Okoli križa se je zbrala velika množica, ki je po* slušala odkritih glav.
Gin 1 j iva je bila tudi svečanost ob gro» bovih padlih vojakov. Vsi grobovi so bili lepo okrašeni z zelenjem, častniki ljubljanske garndzije so pa položili krasen venec pod spomenik judenburških žrtev, čijih gro« bovi so bili tudi polni cvetja m vencev. — Prostor so obstopili vojaki, ki so vzdrževali red, na levi strani spomenika se je zbralo mnogo častnikov, za vojaki pa množica ob* činstva. Godba dravske divizije je zaigrala žalostinko, nato so pevci zapeli Jelenovo «Usliš*i nas Gospod«. Umrlih vojakov in vseh vojnih žrtev se je v toplem in prisrčnem govoru spomnil vojni kurat g. Bonač, nakar so vojni kurati zapeli «rLibero». Čast* na stotnija je oddala salvo. Pietetna sveča* nost, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki oblasti in mestne občine, so zaključili pevci s Prelovčevo žalost in ko «Oj Doberdob» ter dravska godba, ki je zaigrala že eno žalo* stmko.
Ljudje so vztrajali na pokopališču kljub nalivu, prižigali so svečice in krasili gro« bove. Tudi Orjuna je počastila svoie žrtve in položila na grobove Šlajpaha, Boltavzar* ja in Žnideršiča mnogo cvetja in vencev. Dopoldne so so pa nacijonalisti na skromen način oddolžili nesrečen i m žrtvam avstrij* ske soldateske na Suhem bajerju, kjer so priredili malo spominsko svečanost. Šentja* kobski pevski zbor je zapel nagrobnico •Blagor mu», župnik g Barle je pa opravil cerkvene obrede. Nesrečnih žrtev se je v vznesenem govoru spominjal g. Ivo Ber* ščak. Končno so pevci zapeli «Vigred se povrne».
Spominske svečanosti so se vršile tudi na vseh ostaKh pokopališčih v mestu m okolici.
★
V sredo popoldne se je vršila ganljiva pijetetna   svečanost   pri jugoslovenskem
Veliki protidraginjski shod javnih nameščencev je napravil na vso javnost globok vtis. Uradniški stan igra v Ljubljani tako važno vlogo, da se ne more preko njegovih upravičenih eksistenčnih potreb in zahtev.
Eno stoji: uradniški stan je materijalno izčrpan! Mnogi ukrepi, ki jih uradniki predlagajo, so izdatni, in merodajni činitelji bodo morali najti pota, da se jim ustreže.
Toda v sedanjem težkem položaju uradniki niso osamljeni. Ramo ob rami z njimi stoje tudi zasebni nameščenci, še večji trpini. In na strani teh trpinov imajo še večje trpine, delavstvo. K uradnikom bi lahko prišteli še male in srednje obrtnike, malo trgovino.
Vsi ti sloji tvorijo velik del prebivalstva Slovenije, Lahko rečemo, da je ta procent v Sloveniji večji, nego v katerikoli drugi pokrajini naše države. Slovenija je najgosteje naseljena. To dejstvo je važno zato, ker vale tako dosedanji davčni zakoni, kokor tudi novi davčni zakon težo vseh davčnih bremen na srednje stanove, torej ravno na sloje, ki tvorijo v Sloveniji večino. Iz tega sledi, da jeSlovenija najbolj obremenjena pokrajina v državi in da se ta preobremenjenost mora odražati v njenem socijalnem položaju. In res, če bi Slovenci ne razpolagali 6 toliko skromnostjo, s tolikimi racijoualni-mi gospodinjami, bi bili že davno gospodarsko propadli.
Slovenija pladugje skoro največ ročnega davka. Upoštevajmo le razmerje našega prebivalstva napram prebivalcem drugih pokrajini Naše uredništvo ječi pod stalnimi redukcijami svojih prejemkov. Novi davčni zakon, odtegljaj za poplavljene«, nabavljal-ne zadruge, konzumni davek na premog, oblastne doklade, napačna carinska politika, držav, zaostanki, povišane najjemnine, vse to je reduciralo že itak skromne prejemke državnega uradnika na take zneske, da je njihova eksistenca ogrožena.
Davki, ki pritiskajo ostale stanove, niso nič manjši. Naše slavne vlade nimajo niti pojma o tem, da je treba uravnati davčno politiko tako, da bo upoštevala konzument-sko kapaciteto prebivalstva.
Finančno politični dogodki zadnjih let nam dokazujejo, da o taki konzumente ki politiki tam doli v Beogradu ni niti govora.
Deset let že dokazujemo, da je Slovenija preobremenjena in da je ta preobremenjenost ▼ prvi vrsti posledica naše posebne goeijalne strukture in da zato ne gre, da bi mi doprinašali tako ogromne dajatve in pri tem doslovno stradali. Držaji dajemo neprimerno več, kakor zmoremo, a od nje ne prejemamo niti najelementarnejših produkcijskih kreditov, ki bi omogočali neko-
mMoieju v Olomucu, kjer so zbrani zeniski ostanki Jutoeloveuskih vojakov, umrlih med vojno na Morarvskem In v SteziS.
V Olomuc so pripeljali nad 120 zemskih ostankov naših vojakov z raznih moravskih in itakih pokopališč. Prevoz se je pričel zadetkom oktobra s podporo češkoslovaške vlade In pod vodstvom Inšpektorja jugoslo-venskih vojašikih grobov na Češkoslovaškem Cvrcanma. Pljetetne svečanosti so se udeležili zastopniki civilnih fn vojaških oblasti, deputacije raznih društev in korpo-radj, vojaštvo olomuškth polkov z godbo na čelu in velika množica občinstva. Pred mavzolejem je bil postavljen katafalk. pred katerim Je služil mašo zadušnico ob asistenci Številne duhovščiTre knezoškof dr. Predan. Po službi božji je imel kratek nagovor, v katerem se Je spominjal trpljenja vojakov med vojno, zlasti pa žrtev, s katerimi je bilo priborieno ujedinjenje Jugoslovenov. Za knezoškofa se je poklonili manom .jugoslavenskih žrtev svetovne vojne divizjijski poveljnik general Weiss.
V imenu Jugoslovensko-češkoslovaSke Lige v Olomucu je govoril dr. Vybiral, v imenu olomuškega prebivalstva pa Župan Fi-
scher.
Vojaška godba je zaigrala jugosloven-sko himno, na kar je spregovoril dr. Cvet-kovič, ki se je najprej zahvalil v imenu naše vlade in našega naroda vsem, ki so pripomogli k zgraditvi monumentalne g a mavzoleja. Govornik je med drugim izjavil: Češkoslovaškemu in jugo slovenskem u narodu bi sploh ne bilo treba sklepati prijateljskih in zavezniških pogodb, ker ju veže tudi brez njih iskreno prijateljstvo, veže nas duh vojaških grobov naših vojnih žrtev. Dobro vemo, da bo našim vojakom moravska zemlja prav tako lahka, kakor da bi počivali v svoji domači zemlji, kajti prijateljstvo češkoslovaškega in ju-goslovenskega naroda sega tudi onstran groba.
Po govoru dr. Cvetkovića je zaigrala vojaška godba češkoslovaško himno, na kaT je olomuški župan obljubil zastopniku jggo-slovenskega naroda, da bo vedno skrbel za mavzolej, v katerem počivajo zemski ostanki jugoslovenskih vojakov. Dr. Cvet-ković je položil na grobnico naših vojakov vence kralja AleksandVa, naše vlade in armade. Vence in šopke so položili tudi zastopniki češkoslovaškega ministrstva narodne obrane, olomuške posadke, raznih društev In olomuških Sol. FV> pijetetni svečanosti je vojaštvo defiliralo pred zastopnikom naše vlade. Med Igrajem jugoslo-venske himne je oddala baterija 12 strelov in ves čas sta krožili med mavzolejem dve vojaški letali.
liko izdatnejši razmah podjetnosti in gospodarskega življenja.
Vzemimo n. pr. stanovanjsko vprašanje. To vprašanje seve ni tam doli v Srbiji in v Črni gori tako akutno, kakor je bilo in je še vedno v Sloveniji. Naša pokrajina je gosto naseljena s srednjimi stanovi in zato je to vprašanje pri nas najakutnejše. Minister socijalne politike, ki je stanovanjsko zaščito ukinil, pa je šel preko teh fundamentalnih dejstev in kratkomalo izenačil Slovenijo s trnogorskimi pustinjami in južnosrbskimi planotami!
A sredstev je imel dovolj na razpolago, da to vprašanje reši diferencijalnim potom in da na pr. določi, naj najmarjnska tangenta novih najemnin pripada specijalne m u fondu za gradnjo cenenih stanovanj. S tem bi bilo zadoščeno vsem. A krščanskosocijalni vodja je raje povišal davčno obremenitev še pri najemninah in tako nanovo odprl žepe slovenskih davkoplačevalcev, zlasti uradnikov, delavcev, malih in srednjih obrtnikov, malih trgovcev ter jih izpraznil v korist beograjske blagajne.
Tam doli, v finančni, davčni in gospodarski politiki vlade tiči pravir vse socijalne nesreče in bede v Sloveniji! Dalmatinskim brodar£em dovoljujejo desetmilijjou?ke podpore, srbijanska čaršija obogati preko noči za 50 novih milijonov, dr. Korošec izenačuje stare srbijanske vojaške vpokoj.n-ce z novimi in jim poklanja 8 milijonov na leto, za naše kraje se pa ne »mejo dovoliti diferencirane železniške tarife, ki bi iia-mah potisnile cene na naših tržiščih za par odstotkov navzdol, kar bi bilo pravično, obenem pa nujno potrebno.
K brezglavi gospodarski in finančni politiki vlade napram Sloveniji je treba prišteti še druge momente. Kaj pa 100 milijonske vsakoletne oblastne davščine? Kdo jih plača, če ne prednji stanovi, prebivalstvo naših trgov in mest? To je ravno ta polovico povišan znesek vseh direktnih davščin.
Vsa Sovenija postani eno samo turistično področje. Kako neki, ko so pa davčne dajatve na vseh straneh takovelike, da so nizke cene skoro izključene, da je konzum na tleh, da nezadostni konzumentski kapaciteti ne morejo odgovarati relativno ugodne cene.
Gospodarski in socijalni položaj še nikoli ni bil tako kriti&en kot je cdaj. A ravno tako še nikoli ni bila odvzeta Sloveniji možnost vsakega protesta in vsake akcij« za zboljšanje razmer, kakor je zdaj.
Protidraginjska akcija je problem politike, j|e vprašanje gospodarskih in socijalnih ukrepov centralne vlade   in oblastne
samouprave, ki pa jih v sedanji kombinaciji ni pričakovati!
To je Mosten facit protidraginjskega vprašanja. Tu ne gre >a malenkostne personalne ukrepe, marveč za desetmilijonske in stomilijaneke zneske, ki eo odvisni od
Pred dnevi so se oglasile v direkciji novosadske gimnazije štiri učenke žen* ske obrtne šole in so se pritožile, da jim je neka učenka gimnazije odnesla več knjig, ko so se mudile v ambulato* riju šolske klinike. Na vprašanje ravnatelja, če bi tatinsko učenko spoznale, so učenke odgovorile, da bi jo takoj. Učenke so vedele tudi, da je bila tatin* ska srednješolka iz V. razreda. Ravna* telj je poklical vse učenke V. razreda in jih pokazal okradenim učenkam, to-da^tatice ni bilo med njitni. Ta je imela baje mornariško jopico in čepico, kakr* sne nosijo hrvatske in srbske grmna* zistke. Čez nekaj ur so se odprla vrata jajnika novosadske ženske gimnazije m v odprtino ie pomolila slavo neka deklica. Tajnik je vprašal malo začudeno in preplašeno deklico, kaj želi. Dekli* ca je vprašala, če je prošnja za spre* jem v šolo že rešena. Tajnik se je ču* dil, ker je bil rok za vpisovanje že po* tekel. Ko jo je tajnih vprašal, kako se piše in kdaj je vložila prošnjo, je de* klica prišla v protislovja in je povedala zaporedoma dve različni imeni. Postala je sumljiva. Pod pazduho je držala kup knjig. Na vprašanje, čigave so knjige, je odgovorila, da so last neke dame. — Profesor je pogledal knjige natančneje in spoznal, da so knjige ženske obrtne šole z raznimi imeni in da je med njimi tudi knjiga, ki ie neka trenutkov pred tem izginila iz konferenčne sobe. De* klica je prišla v šolsko poslopje in je vdrla v sobe in odnesla razne knjige. Imela je pa smolo, da je vstopila tudi v sobo tajnika, ki je takoj obvestil po* licijo o sumljivi učenki. Policijski agent je deklico odpeljal na stražnico, kjer je izpovedal, da ni kradla, temveč da je prišla k teti na obisk. Z detektivom je deklica iskala po vsem Novem Sadu svojo teto, toda našli je ni. Za nekim vogalom je pa izginila kakor kafra. Detektiv jo je zaman iskal, sumljivka se mu je izmuznila in ni je bilo več. Naslednji dan je prišla na novosadsko policijo soproga nekega inženjerja iz Petrovaradina in je pravila, da oddaja sobe dijakom. Tako je vzela na stano* vanje tudi neko učenko 8. razreda no* vosadske gimnazije, ki ji pa ni plača* Ia stanovanja češ, da pride njen papa kmalu v Novi Sad in bo vse poravnal. Dobra gospodinja ji je še posodila ne* kaj denarja. Opis premetenega dekle* ta se je ujemal z opisom deklice, ki je ukradla knjige in pobegnila detektivu. Na policiji se je pa zglasila še lastnica nekega dijaškeg izkuha. Povedala je, da je pred dnevi sprejela na hrano ne* ko učenko V. razreda ženske realne gimnazije. Ko se je gospodinja vrnila s trga. ie opazila, da so ii zmanjkale razne dragocenosti in da ie izginila tu* di gimnazistka. Policija ie mobilizira* la ves svoi aparat in ie imela srečo. Uiela ie zagonetno laži*gimnazistko. Na policiji ie vse taiila. Prič ie pa bilo preveč, ki so sleparko spoznale. Tičica sedi zdaj v zaporu. Policiia ie pa uved* la preiskavo, da dožene vse niene gre* he in njeno identiteto. Sleparka ie sta* ra komai 15 let in ie drugače priletne zunanjosti.
★
Subotiška policiia ie imela včeraj izredno srečo. Uiela ie že dolgo iska* nega zločinca Velio Mihaliča. ki ie svoječasno pobegnil v Rumuniio in ie bil tako nepreviden, da se ie zopet vr* nil v našo državo. Mihalič ie bil urad* nik pri gradbenem oddelku v Velikem Bečkereku. V neki večii družbi se ie izrazil skraino žaljivo o našem kralju. Tedaj ie bil v uniformi. Bil ie namreč rezervni častnik. Neki član družbe ga ie ovadil vojaški oblasti, ki ga ie dala aretirati. Mihaliču se ie pa posrečilo pobegniti iz vojaškega zapora in zbe* žati v Rumuniio. Proti Mihaliču ie ob* last uvedla preiskavo in zbrala zani zelo obtežilen materijal. Ugotovili so namreč, da je Mihalič poneveril v ne* kaj letih nad 100 tisoč Din pri gradbe* ni sekciii v Vel. Bečkereku. kjer ie bil zaposlen. Policiia je za niim izdala ti* ralico. toda brez uspeha. Begunec se je dobro skril v Rumuniii, ki je pribeža* lišče marsikaterega zločinca. Minilo ie skoraj leto dni. MiheliČ ie bil menda prepričan, da ie naša policija že poza* bila nanj. Zato se ie vrnil v Subotico. To ie pa bilo zani usodno. Na cesti so ga spoznali in aretirali. Na stražnici ie zločinec talil da se piše Mihalič. Ker so ga pa nekateri policaji in njegovi bivši priiatelii spoznali za pravega, ni mogel več taiiti in ie sledniič priznal, da ie dolgo iskani defravdant Velja Mihalič. Subotiška policiia ga ie odpe* Iiala v Veliki Bečkerek in ga izročila tamošniemu sodišču.
*
Iz Vinkovcev poročajo, da so blizu mesta napadli trije maskirani roparji trgovca Hinka Breslauerja, ki se je peljal s svojim poslovodjo domov. Iz zasede je skočil pred trgovčev voz maskiran ropar in zagrozil obema potnikoma s samokresom. Zahteval je, da mu trgovec talkoj izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Poslovodja je Imel res v listnici 40 tisoč Din. Mirno je segel v notranji žep, kaškor bi hotel izročiti denarnico roparju. V istem hipu je pa sunil roparja tako močno z nogo, da se je zakotalil v jarek in je tam obležal nezavesten. V naslednjem trenutku sta se pojavila pred vozom Še dva maskirana roparja. Tedaj je pa imel trgo-
ti rumene in gospodarske politike ređima v Beograd o in od oblastnih proračunov. Vli
ti milijoni se končno nabirajo kakor kaplji* ce na nebu pred nalivom ta žepov ilovenskih davkoplačevalcev, ki no prvenstveno naši srednji stanovi.
vec že svoj samokres v rokah in je oddal več stitlov na napadalce, ki so se zbaU in pobegnili. Trgovec in u>-gov spremljevalec sta nemoteno nadaljevala svojo pot.
¥
Iz Beograda poročajo o rezultatu preiskave proti aretiranima tihotapcema zlata zagrebškemu juvelirju Erne-stu Engelsrathu in šefu meroiakustve-nega urada ing. Pavhi Ziegefliuberju. Preiskava je dognala, da je juvelir tihotapil zlato v našo državo, inženjer ga je pa opremljal s potrebnimi žigi. Zdi se, da sta oba ta posel opravljala uspešno že neka] let. Policija je zaplenila tri kovčege zlata in srebra in je prepričana, da so v to veliko tihotapsko afero zapleteni še drugi prebivalci Zemuna, Beograda, Subotice in Zagreba. Aretirani Engelsrath odločno taji, da bi imel razen Šefa meroizkustvene-ga urada še kakega drugega komplica. Ugotovili so tudi, da trpi državna blagajna več milijonov Din škode. Razen vtihotapljenih dirka to v je policija zaplenila tudi veliko količino zlatega in srebrnega nakita, ogrlic, verižic in drugih dragocenosti. Policija Še ni končala preiskave in išče še komplice obeh aretiranih tihotapcev.
Pred tremi leti je ovdovel Meho Hirkić iz Krivaje pni Cazinu. Kmalu nato se je ponovno oženil in vzel devoj-ko Tahibo, ker jo je rabil kot gospodinjo in s/krbnico za njegova dva otroka od prve žene. Že takoj spočetka je med njima nastalo nesporazumljenje, ker je mož, ki je po poklicu mesar, za vsako malenkost svojo ženo pretepal. Neke noči je nasilni mož celo zapove-dal ženi, naj gre okopava t koruzo. Žena je res vzela motško, toda odšla je k staršem, ker se je bala vrniti se k surovemu možu. Meho je prišel naslednji dan po ženo na dom njenih staršev in jo pregovoril, da se je vrnila. Meho pa zato ni bil nič boljši in ko ie nekega večera prišel slabe volje domov, je začel ženo zopet pretepati. Tahibi je pa bilo to odveč. Vzela je moževo puško in ga ustrelila. Nato ga je mrtvega slekla in ga odnesla v bližnji gozd, da bi se otroci ne prestrašili, ko se zjutraj prebude. Tahiba je priznala svoj zločin in je bila obsojena na 4 leta težke ječe.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama.
Za&eriek ob 20. mi zv*-6er. Petek, 2.: zaprto. Sobota, 3.: Dobri vojak Svejk, Izv. Nedelja, 4.: ob 15. uri pop.: Modri osliček Miško,  premijera.  Mladinska  predstava.   Iz-, fn. oh 20. avečeir: Dobri vojak Švejfc. Izven. FVmedefljeik, 5.: Stivar Makropirlos. Red B. Opera.
Petek, 2.: Bocoacoio. Red A. Sobota, 3.: DalfboT. Red C. Gostuje basist Josip Križaj. Nedelja, 4.: Grofica Marica. I®ven. Ponedeljek, 5.: zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER LJUBLJANI
Sobota, 3. novembra: «Čarodej». (Abonma). Nedelja, 4. novembra: «Čarodej». (Izven.)
Vladimir Jt&č v LJubljani. Iz Fnage je dospel v Ljubljano znani srbski violinski virtnioz g. Vladimir Ječrić, ki Je afosodrvoraJ kortservatorije v Parizu, BenUnu in Pragi, kjer k bil učenec slavnega SevSika. V Ljtlbjjanđ priredi koncertni večer z zanimivim sporedom svojih fn kompo-zfc« svetovnih  sklada-tefljev.
Basist Josip Križa), gost v ljubljanski operi. V soboto, dne 3. t. m. »ostuije v operi DaJabor v vlogi ječa-rja basist JosVp Križal Vlogo ječa»rja je iprevzcl vsled obolelosta z- Ju-sft BerbeJtrta. Predstava s« vrsi za red C.
Suppeleva opereta «Boccaccfo» se \ir>ri-zoTti v liubMatnsfci operi danes v pertefc. dme 2. «iov. ob o»I osmih zvečer v Or>r6a»%M zasedbi. Predstava se vrši za red A.
Smetanova opera «DaIlbor». Za »Prodano n>eivesto», ki se je praivkar z naijrvečiišm uspehom ptrvakrart •vnrteorila v Parizu, je hreerđvoma 'DaiRbor.* najboljše Smetanovo openno delo. Naša letošnja vprjsoritev t« opere ft na dostojni umetnitški visini in je njema retpriza v soboto zvečer za aibonemte reda C.
Nedelja v ljubljanskem gledaUsČu. V nedeljo, dne 4. t. m. ob treh popoMne ie v IJub-IjaflRka drami prenuijcra sijajne mladinske igre «Modri osliček Miško*. De+o je priredil za oder Paul Pitrav po romanu znamenite francoske mladinske pđsart*4Jnce Mm« de Segur. Dejamje te mlad-inske igre ie vzeto iz navadnega otroškega žAvljenja bre;2 kraljevskih prtmceziol pravlpč-nih prtneev. Glarvno vlogo igra priprost osHčefc. PrexJst*va i« koven abonmaja. — Zvečer ob osmih pa se viprizorii »Dobri vojak Svejk». — V operi se poje zvečer ob pol osmih naša najpri-Irubkjenedša opereta .Grofica Marica* z »osrx> Pobčevo, B&krtkovo hi Rakacrjevo ter ft- Dre-oorvcem, Pečkotm, Povhetom in Jankom v glavnih viogah.
Izvrstna h—SS^f «Dobrl vojak Svejk», ki nam stika v 14. siMkah njegove pustotovsčine za Časa svetovne vojne, se vprazori v ljubljanski draima v soboto, dne 3. t. m. v deloma novi preureditvi besedBa in režije. Glavno vlogo vojaka Švejka nam bo poda* eden na^priljubljenej-ših članov naše drame, g. Ivan Cesar, v pristnem lepo donečem dolenjskem  dialektu. Zače-
tek predstav«, ki je mVrtO abcnmid*, H v soboto in nedelk ob 20. ari.
Gostovanje   basista   Hugona   Zatbaya v
Liubiiaoski optri bo začeSkntti prihodnjega tedna v torek aH sredo. Znani osnetoik nastopi v vloži MefvsM v G>~     i . i operi «Paost».
Šentjakobski sledallikl oder. Kdo ie <Čarodej«? Morda mistiična, srednjeveška oseba z dolfO sivo brado ter nsAsknjenim pentagra-mom? Ab morda albemist, ki je po v»otcu dT. FannrtA v sve si z vxagom? Sicer ne smemo ničesar izdati. Toda Čarodej — roJMoo v vednos*
— )« motens. nad vse t&ji-stveoa osetooet naših dni s brezštevilnimi obraol, večna skrb ter središče napetega zanimanja vek mestnih kr;:nkiaILstov! Več pove — pod diskrecijo — Jutrišnji predstava. Vstopnice se dobe v tree-vtni z- Petra Sterka nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu.
železnica
Koledar.
Danes: Petek, 2. novembra 1928; katoličani: Verne duše: pravoslavni: 2^». oktobra, Ar ten i je.
Današnje prireditve.
Opera: *Boccaccio<. Kino Matica: *Povratek<. Kino Ideal: »Bon*«.
Dežurne lekarne.
Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Reslieva cesta.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Tragedije blaznežev
Iz blaznice Steinhof pri Dunaju jc bila nedavno odpuščena 411etna zaseb-nica Eva Czarnay, dasi še ni popolnoma zdrava. Te dni je sirota nenadoma znova zblaznela in izvršila strašen samomor. Doma se je najprej polila s petrolejem, si z nožem prepara.a trebuh in obleko zažgala. Goreča po vsem životu je nesrečnica planila na ulico, kjer se je zgrudila na tla. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer je pa kmalu umrla.
Na kolodvoru La Rochelle pri Parizu je v soboto nenadoma pričela divjati neka ženska. Trgala je stotake na drobne kosce. Le s težavo so io pomirili. Dognali so. da gre za morilko Aulier, ki je po 23 letih zapustila ječo. Jedva pa je prišla iz ječe, je sirota zblaznela. Raztrgala je ves denar, ki si ga je v 23 letih s težavo prislužila v za-poru.
Usoda bivših avstrijskih bankovcev
Cim ie trhla Avstrija propadla, je izgubila tudi avstrijska krona svojo vrednost. Ljubljančani se še gotovo spominjajo, kako so vojaki, ki so prihajali s fronte, na ljubljanskem kolodvoru metali stran cele svežnje različni« bankovcev, zlasti pa denarja, ki ga je Avstrija odredila kot plačilno sredstvo na fronti. Saj ta papir tudi ni imel nobene vrednosti. Deloma se je upoštevala samo vrednost denarja, ki ga je imelo prebivalstvo za fronto, dasi je bilo rudi tega na kupe. Tudi Italija je priznala avstrijskim kronam nekakšno vrednost in jih ie zamenjala za lire. Plačala je 60 lir za 100 kron, kar je bilo razmeroma mnogo. Tako je zamenjala 200 milijonov avstrijskih kron. To je že precejšnja zaloga papirja, ki tehta 300 stotov. Italija je dolgo ugibala, kaj bi s tem denarjem. Okoristiti se Ž njim ni mogla, zamenjati ga tudi ni mogla in ker ga nihče ni hotel, je slednjič sklenila, da ga proda za star papir. Kupila ga je neka tvornica, ki bo krone predelala v ovojni papir.
Štiri žrtve kolnskega bandita
Kakor smo poročali že zadnjič, se je kolnski policiji posrečilo izslediti in zasačiti skrajno nevarnega bandita Heid* cerja. Policija ga je obkolila v neki vili, ker se je pa branil in streljal, je poli* caj vrgel ročno granato v njegovo za* točišče. To je pomagalo. Heidger se je udal in policija ga je našla čepečega za vrati. Granata ga je precej razmesa* rila, poleg tega je pa dobil pet strelov v noge in dva v prsa. Ko je uvidel, da ne uide, je dejal: «Dovolj imam, udam se!»
Prepeljali so ga v bolnico, kjer je dejal zdravnikom: «Z menoj Še ni pri kraju!» Toda motil se je, zakaj bližale so se mu zadnje ure. To so mu pove* dali tudi zdravniki. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. — Zakrlcnjeni zločinec, ki ni poznal kesanja, se je skesal in zahteval je duhovnika. Izpo* vedal se je iskreno, priznal je vse svo* je zločine, kolikor se jih je spominjal ter obžaloval svoja dejanja. Kmalu je poškodbam podlegel.
Skoraj istočasno je v bolnici umrl tudi stražnik Haiboom, ki je bil ori naskoku na zločinčevo zatočišče težko ranjen. Tako je gonja za bratoma Heid' ger zahtevala štiri ČloveSke žrtve. Ubiti so bili trije stražniki in neki sel
Na njivah večnega miru
Včeraj to romale nepregledna množice n« pokopališča, da se spomnijo svojih dragih in okrase grobove. — Ginljiva pietetna svečanost na grobovih naših vojakov t Olomncn.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Tajinstvena srednješolka. — Aretacija dolgo iskanega defrav-danta. — Izjalovljen roparski napad. — Beograjski tihotapci
zlata. — Zločin trpinčene žene.
Beda Slovenije od dne do dne večja
Izčrpanost srednjih slojev. — Nove davščine. — Če vlada ne bo vodila prometne gospodarske politike, se bomo zaman borili
proti draginji.
Stcv. 251
tSLO V K NSK I   N A R o D^ dne > novembra 1928.
Stran 3.
Angleška zavarovalnica
Royal Exchange Assurance
se je preselila v hišo tvojega repreaentanta g. KNEZA na
Gosposveisko cesto štev. 1
«er> ima sedaj telefon *tev M-60
U242
Dnevne vesti.
— Odlikovanj« češkoslovaških Častnikov. Kralđ Aleksander je odMkovaJ t redom Sv. Save iil. stopinje češkoslovaške častnike polkovnika A. Studenega, polkovnika generalnega štaba B. Kalalo in podpolkovnika dr. R. Jača, z red. Sv. Save IV. stopinje pa tudi kapitana Paviička.
— Slovo generala Pešica. Načelnik našega generalnega štaba general Petar Pesi Č je poslal pred odhodom nase vojaške delegacije iz Brna načelniku češkoslovaškega generalnega štaba generalu Svrovemu hreojavfco, v kateri se mu prisrčno zahvaljuje za bratski sprejem, ki le znova dokazal, kako tesno sta združena oba naroda in njuni armadi.
Sinovi ene matere.
Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA.
— Sklicanje   oblastnih   skupščin. Na
predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra je kralj podpisal uka.z s katerim se sklicujejo vse oblastne skupščine k rednemu zasedanju 5. t. m.
— Iz prosvetne službe. V vi§jo skupino so pomaknjeni profesor II. realne gimnazije v Ljubljani Josip Mam, profesor realke v Ljubljani Josip Breznik, profesor realke v Mariboru Marko Heric in profesor realke v Mariboru Viktor Cotič.
— Iz prometne službe, imenovani so: za referenta za proučevanje in statistiko v splošnem odseku prometno-komercijalnega oddelka zagrebške direkcije uradnik istega odseka Josip Ćeple, za šefa II. oddelka vojnega odseka zagrebške direkciie uradnik iste direkcije Julij Perkovič, 2a Sefa delavnice za železniške mostove v Zagrebu uradnik zagrebške direkcije Jakob Malovrh, za referenta za reviziijo in predajo blagajn v komercidalnem odseku prometno-komercijalnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani uradnik istega odseka Ivan Zu-nanec, za referenta za proračun v računskem odseku splošnega oddelka direkcije v Ljubljani uradnik istega odseka Ad^lf Hil-mayei.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo Je bil vpisan zobozdravnik v Mariboru dr. Boris Kristan. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo sta izbrisana bivši okrožni zdravnik na Bizeljskem dr. Anton Vlftmek. za eno leto pa zasebni zdravnik v Slovenjgradcu dr. Ivan Harpf.
— V naše državljanstvo so sprejeti inženjer iz Mežice Vasilij Široki, inženjer iz Maribora Josip fiuhl. strojevodja iz Maribora Rudolf Šadovski, geometer iz Rogatca Gjorgle KudaSev in krojač iz Rožne dogme Anton Zigcn.
— Iz našega državljanstva so izstopili postni uradnik iz Sv. Marjete v Avstriji Karel Tesrovski. pristojen v Celje, mesarski pomočnik rz Celja Vincenc Dacar. pristojen v Naklo, mfrzaTski pomočnik iz $t. Ruperta Josef Siebenreich, pristojen v Rogatec in zdravnik Walter Kadivnik, pristojen v Konjice.
— Jubilej deia V soboto, dne 3. t. m-obhaja strojevodja Andrej Fine 40-1 etrtico svojega službovamja na železnici. Slavlje-nec izhaja še iz onih časov početka razvoja naših železnic, ko se ie še vozilo z nepokritimi lokomotivami, ter je bilo strojno osobje izpostavljeno strašni kraški burji in drugim ujmjom. Kot ljubljanski rojak je jubilant Še danes čil in krepak, prava kranjska korenina, ki mu starost še ni upognila hrbtenice. Jubilantu kličemo še na mnoga leta!
— Operna pevka Pavla Lovšetova v Ameriki. Dne 22. oktobra je prispela s par-nikom »Leviathan«   v Ameriko operna in
koncertna pevka, bivša primadona ljubljanske opere ga. Pavla Lovšetova. Ga. Lovšetova ostane v Ameriki več mesecev. Priredila bo več koncertov, zlasti v slovenskih naselbinah. Ameriški Slovenci se Že vesele njenega gostovanja in ji žele čim večji uspeh.
— Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državj madžarski list *Ujsa««, italijanski fašistični list »La votonta d'Italia« in avstrijski Ust »Die Srtmde«.
_ Nalezljive bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti Je bilo od 15. do 21, oktobra 23 slučajev tifuznift bolezni. 133 ošpic, 16 davice, 13 griže. 63 škrlarlnke. 2 sena, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti ie bilo v istem času 10 slučajev dušln-vega kašlja. 30 tifuznih bolezni. 14 griže, 25 škrlatinke, 53 ošpic, IS davice, 7 sena, 2 krčevite odrevenelosti in 2 vraničnega prisada.
__, Naredba o prodaji tujih valut. Finančni minister je odredSi. da lahko pooblaščene banke in menjalnice prodajajo našim državljanom kakor tudi inozemskem držav-' ljanom, ki bivajo stalno v naši državi, tuje valute za njihove privatne potrebe dr. 3000 dinarjev in sicer enkrat mesečno brez posebnega dovoljenja generalnega inšpektorja finančnega ministrstva Zaoostuje stalna
letna legitimacija, ki jo dobe interesenti pri pristojni finančni oblasti rn v katero banka -piše. za koliko je prodala tujih valut.
— Zadnje seje slavnega prosvetnega sveta. Te dni so se vršile zadnje seje glavnega prosvetnega sveta, na katerih se je razpravljalo o šolskih zadevah. Člani so poročali o rezultatu inšpekcij po osnovnih in srednjih šolah. Prosvetni svet se ponovno sestane šele v drugi polovici tekočega meseca.
— Razpisana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu se odda služi-teljsko mesto. Prošnje je vložiti do 15. t. m. Pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
— Stanje bolnikov v mariborski oblasti.
V Javnih rn privatnih botafcah odnosno hiralnicah mariborske oblasti je bilo stanje bolnikov od 31. do 30. septembra sledeče: Ostanek od prejšnjega meseca 1395, prirastek 401, tekoči mesec skupaj 1796, odpuščenih 550, umrlih 21. skupaj 551, ostalih 1?45.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 102, z dne 31. oktobra, objavlja uredbo o računanju in pobiranju takse na vstopnice, pravila o prvem in občasnem pregledovanju in žigosanju meril, priprav za merjenje steklenic in posod, kakor tudi sodov in proračun o izdattah In dohodkih fonda za zdravstveno zaščito učencev, za šolsko leto 1928-29.
— Ruška koča na Pohorju se je letos prezklala in povečala. Otvoritev te prenovljene najstarejše planinske postojanke na Pohorju se vrši v nedeljo 11. novembra. Planinci in prijatelji Ruške koče, udeležite se te skromne planinske slavnosti v obilnem številu. Pripomnimo, da se vrši Isti dan v cerkvi sv. Areha služba božja. —-Podravska podružnica SPD.
Kaj žrtvuje mšii za svoje ofro» ke v«m predstšvifs najlepši vt* tefttm
Sinovi one matere.
Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA.
— Tujski promet v Dalmaciji napreduje.
V Split Je prispelo 20 poljskih interektual-cev, ki si hočejo ogledati Dalmacijo, osobito Solto, kjer bo zgrajen Poljski dom na Jadranu. V Splitu so Jih sprejeli zastopniki civilnih oblasti m občine. Danes so se odpeljali v Dubrovnik. Splitski tujsko prometni urad izdeluje prospekte za propagando zimskega turizma v Dalmaciji. Tujsko prometni uradi nameravajo izdati rudi posebne plakate, ki bodo razposlali po Srednji Evropi in Nemčiji. V prihodnji številki revije »Tu-rlzam« izide članek o prometnih razmerah v Dalmaciji s posebnim ozfrom na pomorski promet, dalje članki o Skoplhi in Ohridu in o zimski sezoni v Dalmaciji.
— Slovenci v Ameriki. Dne 26. septembra je v kratu Morlev, država Cotorado v
rndniku ubilo Janeza Jeniča. Pokojni je bil star Šele 27 let. Zapustil te ženo In dva nepreskrbljena otTočMca. V kraju M-anor je umrla Antonija Mirt. Pokojna je bila rojena leta 1896 v vasi Videm pri Krškem. Podlegla ie revmatizmu. Zapustila je moža In šest nepreskrbljenih otrok.
— Vreme, Vreme je letos pokvarilo vse-svetsko idilo, kajti včeraj je z redkimi presledki ve« dan lilo tako, da so morali ljudje po cestah In na pokopališčih gaziti blato. Deževalo >e včeraj v veČini krajev naše države. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, deževno vreme. Za začetek novembra je vreme izredno toplo. Včeraj je bilo v Splitu in Skoplju 22, v Beogradu 21, v Mariboru in Zagrebu 16. v Ljubljani 15 stopinj. Največ dežja smo imeli v Ljubljani. Danes zjutraj je kazal barometer 760 rrmi, temperatura je znašala ob 8. zjutraj 10.5, ob 10. pa že 21 stopini.
— Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, 4. t. m. ob pol štirih popoldne čarobni igrokaz »Zapravljivec«. S28-n
— Družba iv. Cirila In Metoda v Ljub*
ljanl je prejela meseca oktobra 1928 sledeče prispevke: I. Podružnice; Trebnje 40 Din; Rogaški okraj 1000 Din; LimbuŠ 60 Din; Trbovlje, m. 311 Din, Ribnica na Pohorju 250 dinarjev; Št. Vid - Grobebio 400 Din; Železniki 312 Din; Tržič 154.50 Din; Ljubljana, mestna ž. 145 Din; Ljubljana, šentpeterska ž. 5 Din; skuaaj 2.677.30 Din. — II. Nabiral« niki: Podružnica Trebnje 250 Din; podružnica št. Vid-Grobeino 33 Din; gostilna Bergant Ljubljana 73.75 Din; gostilna Ko-šak, Ljubljana 81.45 Din: podružnica Sv. Lenart v Slov. goricah 165 Din; skupaj 779Jo Din. — III. Razni prispevki: Jos. Potočnik, Ljubtiana 100 Din; Prv* hrvatska štedtoflica, Ljubljana 100 Din; Vida dr. Baltičeva, Ljubljana 100 Din; skupaj 300 dinarjev. Vsota vseh prejemkov 3.656.70 dinarjev.
— Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje
v črevesu pomnožena želodčna kislina preide hitro pri uporabi prirodne grenčice -Franz Josef« Zdravniki in profesorji uporabljajo vodo *>Franz Josef« že več desetletij prj odraafch In otrbkih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogertjah m Špecerijskih trgovinah.
36-T
_ DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA. VVOLFOVA UU 12.
it L.mbliane
—lj Jugoslovanska Matica oproščena taks za čas od 4. do 1$. novembra. Finančna delegacija v Ljubljani je prejela danes brzojavno obvestilo, da se Jugoslovanska Matica oprosti taks v času od 4. do 16. novembra, ko ima več prireditev v proslavo lOIetnice obstoja naše drŽave. Tozadevna določba se glasi: Jugosloven-ska Matica ni dolžina plačevati taks v smislu tarflne postavke 99. a taksnega zakona v smislu točke 7. odlok VITI. člen finančnega zakona za leto 1928—1929. kakor tudi t ne takse iz tarifne postavke 62 taksnega zakona v smislu razpisa ODP od 24. novembra 1925 pod broj 81.563.
—lj Planinsko predavanje. Slovensko planinsko društvo priredi povodom proslave 10-letnice čehoslovaške republike v ponedeljek dne 5. novembra t. i. v dvorani hotela Union ob 20. uri slavnostno predavanje o Visoki Tatri združeno z lepimi ski-optičnimi slikami. Predaval bo g. dr. Oblak, znani alpinist v slovenskem jeziku. Na to predavanje vabimo vse svoje Člane in prijatelje: prediproda5a vstopnic v društveni pisarni.
—lj Slava dravske stalne vojne bolnice.
Dravska stalna vojna bolnica proslavi svojo slavo Sv. Kozme in Damijana v sredo 14* t. m. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob pol 11. na dvorišču vojne bolnice.
—lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se VTŠise vrši tomesečna dražba v marcu 1928 zastavljenih predmetov v četrtek, dne
8. novembra ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 829-n
—lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi vse člane na zelo važen sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 4. novembra t. 1. točno ob
9. url dopoldne v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. — Odbor. 2-11
—lj Kino dvOf* »Kurtizana«.
Iz Celja
— c  2alOstinke   rta   obeh pokopališčih,
okoliškem in mestnem, je tudi letos pelo Celjsko pevsko društvo na praznik Vseh svetih popoldne. Obisk obeh pokopališč je bil velik Že na dan pred praznikom, na praznik pa ogromen. Na vojaškem pokopališču so bili letos razsvetljeni in očiščeni tudi vojaški gTObovi, ki jih je okrog 1300. Sveče so darovali celjski trgovci in mestni magistrat.
—c Zadruga elektroinštalaterjev v Ljubljani priredi v Celju monterski tečaj. Predaval bo intž. g. Saiovjic vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v prostorih drž. trgovske šole. Udeležijo se tečaja lahko vsi monterji in pornočraki elektoinštalaterjev, mehanikov in drugih obratov, ki pridejo v poštev. Udeležba je obvezna za monterje elektropodje-tij. Prispevek za stroške znaša na mesec 10 Din, pouk pa je brezplačen. Pričetek tečaja je 5. novembra. — Prijave sprejema elektrotvrdka Karol Florjančič, Celje, Cankarjeva cesta 2.
Nebo v novembru
Najle ši, najpretresIjivejSi film, ki te je kdaj »nimal.
Sinovi ene matere.
Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA.
—c Proračunska seja celjskega občinskega sveta se vrši v ponedeljek, dne 5. novembra ob 6. uri popoldne.
—c Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje je oskrbel g. L. Fa-jgl. Predaval .ie o radiofoniji. Gosp. predavatelj je na prav POlju-den način razložil bistvo radia. Drugi del tega predavanja se vrši  v pondeljek
5. novembra.
—c Uradni dan Zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani bo v Celju v torek, dne
6. novembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi sobi Javnega skladišča na Savinjskem nabrežju.
—c Kršenje obrtnih predpisov. Policiji
je bilo naznanjenih več slučajev kršenja abrtrrih predpisov. Tako prodaja neka ženska delavcem žganje, rte da bi imela za to kako oblastveno dovoljenje, neki slaščičar, tujec, si je napravil dve stojnici, kjer so njegovi ljudje prodajali slaSčice, seveda tudi brez dovoljenja. Veliko preglavic delajo novi predpisi o odpiraniju in zapiranju obratnih lokalov in trgovin. Neki trgovec na Mariborski cesti je imel odprto trgovino v nedeljo dopoldne, izgovarja se, da imajo tudi trgovci v okoll&ki občini trgovine odprte v nedeljo dopoldne. V tem slučaju je res za tega trgovca zadeva mučna, ker deli obe občini samo cesta in se nahaja njemu nasproti trgovina v okoliški občini. Neki brivec v Celju se izgovarja, da mora plačevati visoke davke in prispevke za bolniško blagajno in mora porabiti vsak čas za zaslužek.
—C žeparjl v cerkvi. V celjski farni cerkvi je te dni neki žepar ukradel posest-nlci Jetf Cebin iz Creta 133 dinarjev. Svoje delovanje so žeparji sedaj prenesti že tudi v cerkev.
—c Ogoljufati Je botei ta 200 Din Ivana Okorna pri stavbeniku KaHŠrrrkn neki tesar iz St Jurja. Prosil ga je za predujem in ko ga je dobil, je šel v pisarno, zahteval izplačilo zaslužka in delavsko knjigo ter končno odšel neznano ■
Solnce je Že nizko pod nebesnim ekvatorjem in se zdaj oddaljuje od njega že počasneje, ker se bo kmalu začelo vraćati. 1. novembra je bilo solnce 14° 17' pod ekvatorjem, 30. novembra bo pa že 2lB 35'. Dan se hitro skrči Začetkom meseca vzhaja solnce ob 6.41 in zahaja ob 16.34 tako, da traja dan 9 ur 33 minut. Koncem novembra vzhaja solnce ob 7.26 vn zahaja ob 15.50. Dan traja 8 ur 3.3 minut. V novembru se skrči dan za 1 uro 20 minut ali povprečno za 2.6 minuti dnevno. 12. novembra nastane delni solnčnl mark, ki se bo videl skoro v celi Evropi in velikem delu Azrje. Mrk bomo videli tudi v naših kradih, če bo vreme lepo. Pri nas se bo videl delni soln&n mrk v jutranjih urah po soinčnem v?nou:\ Zasenčena bo približno ena tretjina sobične oble.
Luna Je začetkom novembra visoko nad nebesnim ekvatorjem In doseže danes najvišjo lego 26° 25'. Potem se pa zopet vrača proti ekvatorju in ga prekorači 9. novembra. Najnižjo lego pod nJim 26* 27' doseže 17. novembra, potem se pa zopet vrača protj ekvatorju, kf ga prekorači 23. novembra In doseže najviša o lego nad njim 26* 26* dne 29. novembra. Lunine faze bodo: zadnji krajec 20. novembra ob 14.36 in ščip ali polna luna 27. novembra ob 10.06.
Planeti: Merkur se vidi začetkom novembra na jutranjem nebu. Vzhaja po 5. uri zjutraj in se pokaže na obzorju okrog 6. 9. novembra ob 8. zjutraj doseže največjo jutranjo elongacijo od solnca, to se pravi, da bo v, našem primeru najdalje zapadno od solnca. Ta planet, ki se ob lepem vremenu vidi dobro tudi s prostim očesom, opazujemo najlažje v Času njegove konjunkcije z luno. ki nastane 10. novembra. 2al Se Merkur najbolj približa luni po dnevi in sicer zjutraj 10. ali zjutrad 11. novembra, ko bo luna južno iti levo od Merkurja, dočim bo prejšnji dan nekoliko severno in desno od njega.
Venera se vidi zgodaj zvečer po soinčnem zahodu in se od solnca vedno bolj oddaljuje. Začetkom novembra zahaja pred 18, koncem novembra pa okrog 19. in sicer na jugozapadu. Njen dozdevni premer stalno narašča, ker se Venera približuje zemlji. V novembru naraste od 12** na 15**. vendar pa Venero z manjšim dalnogledom   težko   opazimo.   Skozi večji
Smola francoskega zdravnika
fz kaznilnice v Cayenne na Vražjih otokih se je posrečilo pobegniti zdravniku -g. dr. Bougratu, kj je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, ker }e z injekcijami umoril svojega prijatelja, Čigar truplo so našli v omari njegove ordinacijske sobe. Bougratu se je posrečilo pobegniti do Venezuele, kjer so ga pa spoznali in aretirali.
V ječi je pripovedoval novinarjem, da je potjegnii že 13. avgusta iz jetni-ške bolnice z dvema drugima kaznjencema. V pragozdu so naleteli še na pet pobeglih kaznjencev, s katerimi so zasnovali načrt skupnega bega iz francoske Guavane. 1. oktobra so se napotili med silnim viharjem 2 malim narnikom na širno morje. Dosegli so srečno obalo angleške Quayane, kjer so ostali tri dni. Cez dva dni jih je gnal vihar do Delte Orinofta, kjer so morali zopet čakati dva dni. Nadaljna vožnja je bila obupna borba z viharjem in valovi. Samo srečnemu naključju je pripisati, da so begunci dospeli do Sora. Izmučeni, sestradani in žejni so se rešili na obalo, kjer so jih oblasti aretirale. Dr. Bougrat je znova izjavil, da je bil obsojen po nedolžnem in da je postal žrtev justične zmote.
Čuden jetniški inspektor
Med prebivalstvom Češkoslovaškega mesta Piska se je mnogo šušljak), da uživa Marija LepeŠkova, ki je bila letos pred poroto v Pisku obsojena na smrt na vešalih, ker je umorila svojega moža prof. LepeŠko, v ječi posebne ugodnosti, ki niso v skladu z nteno kaznijo. Te dni so pa oblasti zvedele, kdo in zakaj je obsojenko favoriziral. Lepeškova je namreč prosila, naj bi jo predsednik okrajnega sodišča zaslišal in ko so njeni prošnji ugodili, je ovadila jetniSkega inšpektorja Polen-skega, kateremu je bila všeč takoj, ko je prišla v ječo. Dodelil jo je jetnrški nišami,   kjer je opravljala pisarniške
Štirje sinovi — materin ponos. Najvehčastnejša himna mate* rinske ljubavi
Sinovi ene matere.
PRIOE! PRIDE! ELITNI KINO MATICA.
posle. Dovolil ji je dobivati hrano iz gostilne in da bi ji ne bilo treba sedeti v samotni celici, ki je dal postaviti v pisarno posteljo tako, da ie stanovala ves čas kaf v pisarni. Sčasoma se je razvilo med njima ljubavno razmerje, dasi ie Polenski oženjen. Mož je spremljal obsojenko vsak dan maskirano in preoblečeno celo v mesto na izprehod.
Predsednik okrajnega sodišča je takoj sestavil protokol in uvedel proti jetnišikemu inspektori« disciplinarno preiskavo. Obvestil Je tudi vilje deželno sodiiče v Pragi, ki ie Odredilo posebno komisijo, da preršče to afero. Jetniiškega inšpektorja so aretirali in zagovarjati se bo moral z~ svoje dejanje pred sodiščem. Vse kaže, da Je Lepeškova ovadila Polenskega zato,
dalnogled jo vidimo kot luno nekaj dni pred ščipom. 15. novembra bo v neposredni bližini Venere ozek lunin srp. Največje približanje nastane p() 16. uri ob soinčnem zahodu.
Mars je zdaj v sozvezdju Dvojčkov In vzhaja začetkom novembra po 19, koncem novembra pa tik pred 18 tako. da se vidi vso noč. Zdaj je razmeroma že blizu zemlje, kajti sredi decembra nastane opozicija, ki pa v primeri s preteklimi leti ne bo tako ugodna za opazovanje, kajti najmanjša oddaljenost bo za tretjino večja, nego je bila L 1924. S prostim očesom vidimo Marsa kot zelo vsetlo zvezdo rdečkaste barve. Za Jupitrom je Mars najsvetlejši oWekt na večernem nebu.
Jupiter je v sozvezdju Ovna in se vidi na večernem nebu vso noč. Začetkom novembra vzhaja pred polnočjo, koncem novembra pa okrog 31. Po svoji opoziciji v oktobru se počasi oddaljuje f:d zemlje, vendar pa se tudi z manjšimi daljnogledi še vedno dobro vidi. S trtedrorn se zelo lepo vidijo Jupitrovi spremljevalci.
S at u r n je zdaj blizu solnca In se sploh ne vidi.
Uran je v sozvezdju Rib, zahaja po polnoči in se v di samo z daljnogledom. Zadostuje manjši daljnogled, če poznamo točno njegovo lego med stalnicami, od katerih se na prvi pogled prav nič ne razlikuje.
Neptun jc v sozvezdju Leva in se vidi na Jutranjem nebu, toda samo z daljnogledom, ker je približno tako velik, kakor stalnica S. ali 9. zvezdne velikosti.
Meteori i. Sredi novembra stopi v akcijo roj meteorjev, znanih pod imenom Leonide po njihovem radiantu v sozvezdju Leva. Drugi roj meteorjev, ki je v zvezi z razpadom znanega Bielovega kometa in ima radiant v sozvezdhi Andromede, stopi v akcijo od 15. do 25. novembra.
Le«a zvezdnega firmammta začetkom novembra ob 21, sredi novembra ob 20 in koncem novembra ob 19. Na severovzhodu vznajaio Dvojčki, na vzhodu Orion. nad njim pa Bik, Kočijaž in Pcrzcj. na fusu tik nad obzorjem stoji Kit. nad njim Ribe in Andromeda. v zenitu pa Kaslopea, na jugozapadu se približuje obzorju Vodnar, na zapadu stoii Orel. proti severu Lira, na severu bliz-u opzorja pa Velika Medvedica.
da bi se prikupila sodišču, kajti njena zadeva se bo te dni znova obravnavala pred najvišjim sodiščem v Brnu.
Sovjetska opičja farma
Na visokem hribu na obaii Črnega morja se igra 35 opic v svojih kletkah in nobena se ne zmeni za visoke znanstvene cilje, katerim so vse opice namenjene. Nekatere so rojene v Afriki aU pa na otokih Tihega oceana, dve niajrrra.rši >ta bili pa nedavno roje-ii v Rusi;i. ice so zaprte samo formal id. Hrib, ki ga pokrivajo tropične rastline, je pripravljen za opice. Tu iahko svobodno žive in se razmnožujejo. Gb vznožju hiiba je *'eč sanatorijev, v Katerih pridobiva tO razne ekstrakte žlez za poskusno §tu»''ianje patologije in terapije goio\ ih helezni.
Sovjetsa Pusiia je zelo ponosna ra svojo opičjo farmo, osobito na dve m'i-di opioi, ki s??, bili rojeni pod rdečo zastav j. Znansrverpki s,, namreč dvomili, da sv .'i'ogle or^ce v drugačnem poin5b,ii p;oditi. Farma je del velikega pod.rt;a ki ;C poi.lrejer.o komisarija-tu narodnega zdravja in ki bo v do-glcdri^m čisti p«ipomngio Rusiji, da ji ne bo treba več uvažati Lz inozemstva :aznth serumov, i ekatere preparne Rusija zt zdaj bvaža. V tej zdravstveni ustanovi pridobivajo tudi insulin.
Vod.a farme t>~<>resor V. Tobolkin je kot Voroncv učenec trdno prepričin o uspehih pomlajevanja, kateremu pro-iokijj* v biižmj bodocosti velik razvoj. Op:č; ijirn:a preastavlja Po Vegovem mnenju vodnjak mladosti, po katerem ljudstvo že tako dolgo hrepeni. Prof. Tobolkin je star Že 60 let, toda nihče bi mu ne prisodil nad 35. Zdravje mu je prirojeno, pravi pa, da bi se dal takoj pomladmi, čim bi mu začele moči pešati. Prepričan je, da bo živel nad 100 let. Mož sploh ne razume ljudi, ki se nočejo dati pomladiti. Nedavno je skušal v interesu znanosti križati opico s človekom. S tem problemom se še zdaj peča in upa, da se mu bodo poizkusi posrečili.
Sokol
— Nekaj statistike JSS. Po dosedaj dobljenih podatkih od 377 društev JS£ (vseh Je 435) bi bili glavni statistični podatki JSS z dne l< aprila 1938 sledeči: Članov je 37.097, članic 8.797; rnoSkega naraščaja 7599, ženskega naraščaja 4337; moške de-ce 8655, ženske Ječe 7088 — skupaj vsega članstva 73.674. 2e v tem skupnem Številu je zaznamovati skupni porast Članstva za 4541. Ce vštejemo v to statistiko Še onih 59 društev, od katerih se še ni dobilo podatkov, tedaj presea število vsega Članstva JSS gotovo 80.000. — Izmed članov in članic Je do 11.000 telovadcev ln telovadk. — V prednjaških zborih je 1905 članov in čla-n*lc; od teh Ima prednJaSkl rzpit 410 telovadcev in 112 telovadk. — Sokolskih domov je 71.
Sinovi ene matere
je pretresljiv velefihn iz bavar* skih gora
Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA.
•SEOVENSKI NAROD* dne 2. novembra 1938.
Stev >51
Sužnja
R o m a a.
Maska je znova sedia za mizo. Nastala je grobna tišina, mučna tišina, kakršna nastane samo pri igri. kajti markiz in njegovi tovariši so napovedovali nove visoke stave proti srečnemu neznancu.
— Igra se pričenja, gospoda! — je zaklical reditelj.
Tisti hip sta stopili k Alessandni dve dami. Ena je bila grofica z masko na obrazu, druga pa Ziana, ki se je plaho zavijala v širok šal.
Dekle je smatralo za svojo dolžnost umakniti se elegantni dami, ki se je nenadoma pojavila pred njo.
Safia je pridela Alessandra za rame. Bila je bleda ko zid.
— Samo trenutek.
— Grofica. — je pomislil doz. Pozabil je bil na njo, kakor pozabi
človek, če je vladar, ko zahteva država več skrbi, nego ljubezen, ko je človek bolj vladar ogrožene države, nego suženj ženske. Takoj ga je opozorila na to s svojim samozavestnim nastopom, ki ga ljubica nikoli ne opusti. Bila je tako lepa, da se je je Alessandro bal.
— Za hip — naj bo. Toda bodi kratka, lepa maska, nato te opozarjani.
— Morda bi mi raje vi kai sporočili?
— Ne, zdaj ne. ker nimam časa.
In dož se je ozrl na Ziano, ki je stala ob strani in se vsa tresla, kakor sužnja, ki se boji nadlegovati svojega gospodarja.
— Visokost, — je dejala dama. zavita v širok domino, — komaj je odbila ura polnoči Saj imate še čas voziti se po beneških kanalih, kakor ste se včeraj ob tem času.
— Kaj hočete reči s tem?
— Da je tema gosta in molčeča, čolnar pa zanesljiv. Čoln ne zapusti sledov na vodi. niti če se vozi človek v Fusino.
— Gospa!
— Židovske hiše v Ghettu so grobovi, ki ne izdajo svojih skrivnosti, je-li, gospod?
— Res ne vem, gospa, kaj hočete reči. — je odgovoril dož, ki je zadrhtel. a se je takoj zopet obvladal.
— Dobili smo! — so vzkliknili markiz. Trevisani in Mocenigo v en glas.
— Seveda — je nadaljevala grofica, ne meneč se za navdušene klice. — Kaj niste bili vi oni, ki sem ga srečala sno-5i v hiši zida Ottala?
— To je ona! Nisem se zmotil!--
ie zasenetal dož.
— Mar niste bili vi tisti, Visokost, čigar maska je zakrila tajno, ki pa je izgubil bodalo?
In grofica je pokazala presenečenemu dožu perzijsko bodalo, okrašeno s tufkizi in biseri, ki mu ga je sama podarila in čigar konica se je odlomila, ko je hotel Alessandro odpreti ključavnico židovega zaboja.
— Ste prepričani, gospa... da sem bil to jaz? — je vprašal z drhtečim glasom.
-— Saj niste brli vi tisti, — je nadaljevala Safia neizprosno, — ki mu je
žtdova hčerka, vaša ljubica, pomagala pobegniti po kanalu, kajne da ne?
— Je to vse, kar ste videli?
— To še ni vse. Videla sem odprto okno, videla sem pokrit čoln, ki je nagto pJul Proti Fusmi.
— Uše!
— Videla sem tudi zaklenjeno sobo. To je bila Zaanina soba.
— Molčite!
— In na tem nočnem iz-letu, dragi gospod, me je spremljal mladenič. Ta mladenič je bil ženin vaše Židovke, vaše ljubice... Taddeo. ki je odšel davi iz obupa na vojno.
— Dovolj je tega, gospa! Kaj b: radi od mene?
— Da to deklino, ki si je drznila priti celo sem in mi tu nasprotovati, takoj izženete iz igralnice in iz Benetk.
— Ste zblazneli?
— Ona je tu ... vidim jo... čaka vas zavita v šal... Ubogajte!
— Alessandro, — je pripomnila, — med vami in menoj je maska odveč. Končaiva to komedijo. Da, sem vaša sužnja ali vaša ljubica, gospod, sem Safia. Poglej mi v oči. Mislim, da lahko govoriva odkrito tudi v igralnici. Cuj torej. Spodi to deklino iz kazina in iz Benetk, pošlji jo, kamor hočeš, recimo v Vicenzo, to ni važno, samo da odide. Lepo te prosim, usmili se sebe in mene.
— Safia! — je odgovoril Alessandro z drhtečim glasom. — Ne poznate me in zato me dolžite.
— Da, doržim vas. da me varate. Snoči ste bili pri židu. Snoči ste pobegnili, ko sem prišla tja. Važe življenje je polno senc, vaše življenje bi uničilo in-kviziitorjevo ali vohunovo oko. to sem vam že rekla. Toda osvetim se, Alessandro. Pojdite. Alessandro, kar pojdite k svoji ljubici. Čakala bom tu. to ii morate povedati. Le pojdite, jaz ostanem tu. Le naj ostane v Benetkah, da bo med nama vse končano.
Safia je bila tako ljubosumna in neizprosna, vsi njeni živci so tako hrepeneli po osveti, da Alessandro ni odgovoril. Zavedal se ie, da mu dela grofica krivico in da so vsi njeni očitki plod bujne fantazije. Sicer ga je pa vleklo tisti hip k Ziani, okrog katere so se baš sukali Mocenigo. Casanova in Grimani. Casanova, pod masko viteza de te. Plu-mardiere, je imel sicer znova ljubavno razmerje z inkvizitorjevo ženo, toda zidova hčerka mu ni šla iz glave in igra ga je presneto malo zanimala, dasi je ves čas izgubljal.
—Zdi se, da ste zelo otožni, dra-žestno dete. — je dejal Taddejevi nevesti.
Ziana ni odgovorila. Skrivaj je pazila na trenutek, kdaj bi mogla govoriti z dožem, ko se odkriža dame v dominu. Ubogega dekfletca se je polastila še večja groza, ko je spoznala grofico.
— Da bi me ona izgnala, izgnala iz svoje hiše! — je pomislila vsa obupana. — Kaj sem pa zagrešila?
Zamišljeno je zrla pred se, razmišljala je najbrž o nenadnih dogodkih, ki so tako temeljito izpremenili njeno življenje, o odhodu svojega zaročenca in o zagonetnem prijatelju, ki ie zahajal vsako noč k njenemu očetu.
Kar jo je nekdo prijazno nagovoril. Ziana je zadrhtela, obrnila se je in spoznala doža.
Francoski grof umoril nezakonskega sina
Grof Pierre de Ravssac je vrgel ▼odo in je prišel pred poroto.
25. oktobra se ie pričela v Toulousu senzacijonalna porotna obravnava proti grofu Piepru de Ravssacu, ki je umoril svojega nezakonskega sina. Za obravnavo je vladalo veliko zanimanje ne samo v mestu samem, marveč tudi po drugih krajih Francije. Dvorano sodne palače je moralo zastražiti konjenica, o rožni št vo in policija, ki je koma i zadrževala ogromno množico radovednežev, da niso vdrli v sodno palačo. Sodna dvorana je bila nabito polna in vsi so se ozrli na vrata, ko je vstopil v spremstvu orožnikov grofov sin Pierre Rayssac. Elegantno oblečeni obtoženec je sedel mirno na zatožno klop, ne da bi se zmenil za ogorčenje, ki je zavladalo med občinstvom. Potomec odlične francoske plemiške rodbine je prinesel svojega 11-meseč-nega nezakonskega sinčka k reki, kjer ga ie slekel in vrgel v valove. Da zabriše sledove svojega groznega čina, je skril obleko nesrečnega deteta pod most in se odpeljal z avtomobilom na svoj grad, kjer je mirno sedel za mizo in obedoval s svojo ženo, kakor da se ni nič zgodilo. Nezakonskega sina je imel s služkinjo, ki jo je prisilil, da se mu je udala, ker je bil njen gospodar. Ljubiti ga ni mogla, kajti mož spominja po svoji zunanjosti bo'Ij na lakaja, nego na grofovega sina.
Leta 1924 je prišla v Ravssacov grad nova služkinja Josephina Mahi-cot, ki je kmalu postala grofova ljubica. Ko je grofovim roditeljem povedala, da ie noseča, so jo takoj odpustili in ji dali 2000 frankov. V avgustu 1926 ie rodila sina in zapeljivec ji je poslal v anonimnem pismu celih 200 frankov češ. da je s tem storil svojo dolžnost napram nezakonski materi. Ko se je pa Pierre de Ravssac svojemu stanu primerno oženil, je poslal zapeljani služkinji 3000 frankov, Češ, da je to zadnji denar, ki ga dobi od njega. Nesrečno dekle je ostalo v službi, sinčka
Poljska grofica zastrupljena
Vsa -poljska javnost je pod vtisom senzacionalnega odkritja varšavske policije. Gre za zagonetno kriminalno zadevo, čije ozadje je zelo romantično. Letos v januarju je namreč v Opatiji umrla poljska grofica Feodora Ster-nowska, potomka stare in ugledne poljske plemiške rodbine. Grofica je bila samica, njen brat je padel v svetovni vojni in tako je s svojo starejšo sestro podedovala vse ogromno imetje.
Po vojni se je grofica naselila v Opatiji. Bila je tipKma poljska krasoti-ca, povrhu pa še bogata. Zato ni čuda, da je imela mnogo oboževalcev. Toda lepa grofica, ki je izguoila že pred vojno zaročenca, je odklanjala vse zapeljive ponudbe.
Nekega dne se je pa pri njei zglasil rojak, ki je trdil, da je z njenim pokojnim zaročencem služil pri istem polku.
svojega nezakonskega sinčka v — Bridka usoda služkinje.
je pa oddalo neki siromašni rodbini v rejo. Nezakonska mati je morala dotični rodbini plačevati znatne prispevke, ki so skoro presegali njeno skromno plačo. Ker si ni znala pomagati drugače, je prosila grofico, naj ji pomaga iz zadrege. Pisala ji je, da bi se sestali, toda namesto grofice je prišel na sestanek sam Pierre de Rayssac, ki je izjavil dekletu, da mora dati sinčka v sirotišnico. Obljubfl ji je, da odpelje svojega nezakonskega sinčka sam v sirotišnico. V resnici ga je pa odpeljal z avtomobilom k reki, kjer ga je zavil v rjuho in vrgel v vodo. Drugi dan je splavalo trupelce na površje in oblasti so spoznale v njem otročiča služkinje Mahicot. Tako je prišlo do aretacije Pierra de Rayssaca, ki mu je žena ta čas rodila sina.
Zdravniki so izjavili, da je obtoženec odgovoren za svoje dejanje in da ni ravnal v hipu duševne zmedenosti, kakor se je skušal zagovarjati. Tudi Rayssacovo trditev, da je služkinja razuzdana in da on ni oče njenega nezakonskega otroka, je bila zavrnjena. Obtožnica dolži mladega grofa, da je umoril nezakonskega sinčka premišljeno in da je poklicni morilec. Predsednik ie vprašal obtoženca, zakaj je krenil z avtomobilom z glavne ceste na stransko pot. Obdolženec je odgovoril, da je bila stranska pot udobnejša. Iz obtožnice Je razvidno, da morilca pogled na nesrečnega otročiča ni ganil, marveč da ga je z neverjetnim cinizmom vrgel v vodo. Po umoru se je mirno vrnil k svoji rodbini in obedoval s svojo materjo, očetom in mlado ženo, ne da bi omenil, kai je storil. Zločin bi ne bil nikoli odkrit, da niso novine obširno pisale o najdenem dečkovem truplu. Pod težo dokazov je moral Rayssac svoj zločin priznati. Izid senzacijo-nalne porotne obravnave še ni znan.
Grofica mu je verjela in ga povabila na čaj. Ostala ie sama ž njim in kramljala Sta več ur. Ko se je pa zvečer grofiči-na sobarica vrnila, >e našla grofico mrtvo. Ležala je na divanu in nič ni kazalo, da je postala žrtev zločina. Zdravnik je tudi ugotovil, da jo je zadela kap.
Toda sobarica je opazila, da je brez sledu izginil lep šopek rož, ki ga je grofici poklonil njen obiskovalec. Gro-fičina sestra, ki je prispela v Opatijo, je pa opazila, da je izginil tudi dragocen rodbinski nakit in večja vsota denarja. Toda o storilcu ni bilo duha ne sluha in policijska preiskava ge bila brezuspešna.
Grofica Leonora, sestra pokojne Feodore, je podedovala vse imetje. Tudi njej je pred dnevi poslal neznan kavalir šopek rož. Grofica šopka ni marala in poklonila ga je svoji služkinji. Drugi dan so našli služkinjo mrtvo. Tudi to pot je zdravnik ugotovil, da je služkinjo zadela možganska kap. Čudno pa je bilo, da je šopek izginil.
Naravno, da se ie začela policT:~ se
intenzivneje zanimati z;> to zagonetne zadev Truplo nesrečne služkinje so odko. . in preiskava je pokazala, da je dekie umrlo na posledicah zastrupljen ja. Rože so bile zastrupljene. Šopek zastrupljenih rož je bil namenjen grofici, a naključje je hotelo, da je postala žrtev brezvestnega zločinca sobarica.
Policija dosedaj pri zasledovanju zločinca ni imela posebne sreče. Dognala je samo. da rodbino Sternowsko preganja zla usoda, kajti že v letih 1834 in 1857 sta bili dve grofici Ster-nowski zastrupljeni s strupenimi Šopki. Zdi se, da je podli zločinec vedel za to in da se je poslužil istega trika, da iztrebi še zadnje člane ugledne plemiške rodbine.
Komunistični izgredi v Pragi
Komunisti so skušali izzvati med svečano proslavo 10 letnice češkoslovaške republike izgrede, kar se jim pa n| posrečilo. Ko se je pomikala po Pragi svečana povorka, so začeli mladi komunisti, med katerimi so bili tudi komunistični poslanci Mikolić, Jilek in Haros, izzivati občinstvo z medklici. Občinstvo je bilo seveda ogorčeno in je vse komuniste, ki so jih redarji aretirali, preteplo. Komunisti so sami klicali policijo na pomoč, videč, da jim prede slaba. Prvi so pobegnili komunistični poslanci.
Da prepreči izgrede, je policija potisnila demonstrante na hodnike in izpraznila del Vaclavskega trga. Aretiranih je bilo 15 demonstrantov, ki jih je policija takoj kaznovala. Javnost zahteva, da vlada energično nastopi proti komunističnim izzivačem. Pod pritiskom javnega mnenja ie politična oblast prepovedala za en mesec izhajanje komunističnih dnevnikov «Rude Pravo* in <-Rude Večernik».
Sleparija ali magija
Pred sodiščem v Nancvju se je zagovarjala te dni Katarina Reguin, znana pod imenom Germaina Rouen. Obtožena je bila, da je osleparila mnogo bolnikov, ki so iskali pri njei zdravja in ji plačevali za ordinacije visoke pristojbine. Obtoženka je pa trdila, da ima čudovito moč in da zadostuje, da se dotakne neozdravljivo bolnega z roko, pa ga ozdravi. Baje je imela neke noči vizijo in slišala je glas, ki ji je povedal, da se naseli v njenem telesu Čudodelni fhiid, ki ji bo dajal moč, da bo lahko lečila neozdravljivo bolne.
Mož, ki je bil baje od rojstva slep in ki ga ie ozdravila, je postal njen vratar. Kmalu je imela toliko pacijentov, da je morala policija pred njeno hrso vzdrževati red. Za tri ordinacije so ji plačevali bolniki po 200 do 500 frankov. Priče, ki jih je povabilo sodišče, so se razdelile v tri skupine. Eni so trdili, da jih je obtoženka ozdravila, drugi so se pritoževali, da jim je izvabila samo denar, tretji pa niso vedeli, kdo jih je ozdravil, ker so iskali zdravja tudi pri zdravnikih. Slednjič je obtoženka izjavila, da je pripravljena izlečiti vsakega sodnika, ki ima kako težko bolezen. Predsednik sodišča jo je pa zavrnil, da bi morala ozdraviti najprej njega, ker v njeno čudodelno moč ne veruje. Obsojena je bila radi sleparij na več mesecev ječe.
Makulaturni papir
kg a Din 4a-
nre>e3a»a u**r9«a  .S*ou Narnda'
LIŠEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* TI PIJE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENIU RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJ&O IZVEDBO V SNI ALI VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA m ZALOŽNA DRUŽBA S O. S. SV. PttTRA WIA **
Okrožni urad za zavarovanj« delavcev v LJubljani razpisuje pri svojem    feikakiem    zdrarvfiSča v LJubljani
pogodbeno službeno mesto maserke
s prejemki Din 1000.— mesefioo. Prošnje s spriČenraM o dosedanjem službovanju le vložiti v pisarni orada. Miklošičeva c. It. 20, soba 5t 205, do 15. novembra 1928. Pozneje došliih prošend urad ne bo npoSteval. 2090
Nagrobne svetiljke
vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrd-ka Jot. Otorepec, Za Gradom 9 (ob koncu StreliŠke al.). 1819
Stanovanje
obsbooece iz dveh aH več so<b, kuhinje ki pnitiiklin iščem za takoj. Cenjene ponudbe na upravo «Skxv. Naroda.* pod «Noveanber»/2084.
Gostilna
na prometnem in večjem m-dustr. kraiju na deželi se išče v najem. Ponudbe na upravo tista pod «Qo-
stilna*/2093.
Uradnik
s prakso, zmožen slovenskega, o&mskega. italijanskega ter nekoliko francoskega Jezika. išče službo v pisarni. Izurjen le tudi v lesni stroki. Ponudbe na upravo tega Usta pod »Vesten 2034«.
3XXI
3X
f[\ že imate
^tlburn slovenskih književnikov
ki prinaša 267 PORTRETOV, oaših velemož v ba-kro tisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes.
Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge
v Cjnbljani
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti).
XXI
3XXC
3X
Lovske puške
flobert puške, browninge, pištole za strašen je psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj.
F, K. Kaiser,
pofikar,  U u bi Jana   Selenbergova a lic* i.
Velika izbira — najnižje cene
Ovokolesa od Din 1000*—
bivalni stroji od „ 1400*— Jtroški vozički od ,t 240.-Motorji po najnižji ceni Oglejte si pred nakupom našo >alogo. Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko.
„Tribuna04 f. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
Radio-detektor-oporate
nudi najkulantneje
IVAN BOGATAJ, Kongresni trg 19
poleg nunske cerkve.
Mehanično umetno vezenje, entlanje, ažuriranje, tatnbu rlranje in predtiskanie
najcenejše in najftnet<«-
Matek & Mike*
Ljubljana.   Oa matlnova 13
Podružnica
LJUBLJANA, Mestni trg *t. 5
Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne Dosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni orodajalec srečk državne loterije Prodala drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut
Brzojavni naslov: Komercbanka   —   Telefon: 2005. Pošt hran  nč Stev 13.320
Urejajo; Josip Zapaočič. — Ze »Narodne tlaki
»a t
Zrn
lo Inaeratni del Usta: Oton (Jhiietoi — Vi; • Ljubljani.
^74334
WW