Stev. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Vredno : Lika Sv. Frančiška AsiSkeg* SL 20. L	-Vsi
?c->isJ na1 k pošiljajo iredniitvi I isti. Nefranktrana pisnu se a« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
afc. Sv. FninHšk. A*ikcg. SL M.
lekrioa ur«lni4tva in uprave itev. 11-57.
Naročnina .nali: a ctlo leto.......K 24-
xa pol leta........
m tri rresece.	• • •
Za nedeljsko izdajo ra celo Ido
xx pol kta
12-— fr—
5-20 2"60
V Trstu« v jrtrfkt
7. januarja
Letnik II.
VEiERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 virt
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnin: In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega it 201 — PoStnohranUnični račun št 841.652
Z nemsKo-francosKeao tojlfti
Obstreljevanje SoIssodh.
LYON, 6. (Kot.) »Le NouveUlste« poro-ča iz Sotssona: Obstreljevanje Soissona se Je zopet pričelo 4. januarja. Del mesta ob iCisni Je trpel zelo in prav tako tudi novi del na severozapadnl strani mesta.
0 pomoč um.
WASHlNGTON 6. (Reuterjev urad). Amerikanski veleposlanik v Berolinu Je preje zagotovilo, da Nemčija ne bo delala ovir ladjam, tudi ne angleškim in francoskim, če dovažajo pomožna sredstva za belgijski podporni zaklad na Nizozemsko.
Grfo postopanje Rim v BvkivilL
DUNAJ, 6. (K.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Po vhodu ruskih čet v Dolnji Vikov v Bukovini so ruski vojaki na sramoten način postopali in so krvavo pretepli domačega župnika, grško-vztočne-ga nadškofijskega eksarha Popovici-ja, sina romunskega generalnega vikarja in arhimandrita dvornega svetnika Popovici-ja, izišlega iz ene najodličnejših romunskih družin. ___
Car Hikohd sprejel papežev predlog ha
izmenjavo ranjenih vojna ujetnikov.
RIM 6. (Kor.) „Osservatore Romano" prl-občuje brzojavko carja Nikolaja papežu, v kateri čestita sv. očetu na plemeniti pobudi jn izjavlja, da se rad priključuje njegovemu tako človekoljubnem predlogu, da bi se zamenjavali za vojaško službo nesposobni vojni ujetuikL
Vojno s Turčijo.
CARIGRAD. 6. (KJ Iz velikega glavnega stana javljajo: Naše pri Somam in Ba-širke prodirajoče čete so zasedle tudi Ur-mio, važno opirališče Rusov.
Po nekem brezuspešnem pomorskem boju. ki se Je vršil včeraj med ruskim in otomanskim br odo v jem. Je rusko brodov-je potopilo neko italijansko trgovsko ladjo, dasi je ta pokazala svoje nacijonalno barve.
CARIGRAD, 6. (K.) V nekem razglasu, ki ga veliki glavni stan objavlja v listih, se sporoča, da bo vsaka oseba, pri kateri bi se, ko zapušča Turčijo, našla pisma ali notice, vsebujoče podatke o gibanjih turške armade in brodovja, kakor tudi osebe, ki so to pisale na papir, postavljene pred vojno sodišče radi špijooaže.
Vest i umora Menil raie neresnična,
CARIGRAD, 7. (K.) „Agence Tel. Ottom Myfli" je pooblaščena za formalno dementi-ranje v inozemstvu razširjene vesti, da Je bil Džema! paša umorjen.
Angleška ne bo ovirala izvoza bakra na italijanskih ladjah v italijanska pristanišča.
NVASHINGTON, 5. (Kor.) Kakor se razglaša, se je tukaj zatrdilo, da Angleška ne bo ovirala izvoza bakra v Italijo pod pogojem, da se baker vozi na italijanskih ladjah in v italijanska pristanišča.
Slične odredbe da se določi tudi glede izvoza na Švedsko in Holandsko.
Izhz volit, kož hi mil Iz AvsMOt
MELBOURNE 6. (Reuterjevo poročilo). Vlada dovoljuje sedaj izvoz volne, kož in ovčjega usnja na Francosko s francoskimi ali angleškimi ladjami. Izvoz volne in volne „merino" v Zedinjene države severoame-riške Je tudi dovoljen pod pogojem garancije, da se ne bo zopet izvažala.
Nemški letalci nad zalivom Liaderitz.
KAPSTADT 5. (Kor.) Dva nemška letalca sta se pojavila nad angleškim taboriščem pri zalivu Luderitz in sta vrgla par bomb.
Honotlle
RIM, 6. (Kor.) »Giornale d'Italia« poroča iz Valone 5. t. m.: Naši izkrcani vojaki nadaljujejo zasedanje za obrambo najvažnejših položajev v Valoni. Več oseb, ki so bile v zaporu brez predidočega procesa in ne da bi bile storile kako hudodelstvo, je bilo izpuščenih. Uprava in varnostna služba v mestu funkcijonirata redno.
Položaj v Draču postaja vedno resnejši. O usodi Esod paše prihajajo vznemirljive vesti Baje Je v nevarnosti, da ga obkolijo in da pade v pest vstašem.
V Beratu so brez predidočega boja na vladnem poslopju zamenili albansko zastavo s turško in sestavili od Esad paše neodvisno vlado.
Transportni promet preko Dedeagafa.
SOFIJA 5. (Poročilo Ag. Tel. Bulg.) Na podlagi vladne naredbe se bo odslej pošiljalo blago v dedeagaško pristanišče v svrho od-preme preko Bolgarske. Blago mora biti opremljeno s spremnicami, ki na primeren način označujejo, kam je blago v resnici namenjeno. _
Revolucija v Mehiki
VERACRUZ, 6. (Reuterjevo poročilo). Pristaši generala Caranze so zavzeli Pueblo in zadali težke izgube četam generala Vitle.
nas ravno tako neizogibno kot na Nemškem. Trgovini Je sedaj treba prehodne dobe, dokler se popolnoma ne prilagodi temeljnim predrugačenim odnošajem. Raz-ven tega so vsled novih preskrbovalnih predpisov tehniški in komercijelni pogoji mlinarstva zelo dalekosežno premaknjeni. Omejitev na malenkostno vrsto moke in pa obveznost glede primesi drugih vrst žita, tudi povzročajo prehodno dobo* dokler bodo mlini zopet mogli na normalen način zadostiti zahtevam konsuma.
Želeti bi bilo, da imajo te momente pred očmi vsi poklicani faktorji prebivalstva in da bi s tem vplivali pomirljivo in pa po-jašnjevaje.
Kar se dostaje visokosti najvišjih cen, se gotovo ni dosegla brez izjeme povsod navadnim dobavnim razmefam odgovarjajoča ista najvišja cena v Avstrije jn na Ogrskem. Kak drug sistem najvišjih cen ni bil v Avstriji mogoč, ker se je na Ogrskem, ki lahko v tem vprašanju postopa samostojno in ki tvori za Avstrijo zdatno dobavno deželo, sklenilo, da komitati določijo najvišjo ceno. Sedaj nastali preskrbi se od pomore po pregledanju ogrskih najvišjih cen.
V tem pogledu je prišlo že pred več časom do razgovora med obema vladama, kjer je ogrska vlada lojalno zagotovila, da se bo na avstrijski konsum jemalo ozir.
Odlikovanja neaktivnih oficirjev.
DUNAJ 6. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
»Vsled izvrstnega zadržanja neaktivnih oficirjev v sedanji vojni zaukazujem, da se morajo onim neaktivnim oficirjem (vojaškim, mornariškim in domobranskim duhovnikom in uradnikom), ki so bili dne 2. decembra 1908 že imenovani za oficirje, podeliti vojaški jubilejni križec. — Dunaj, 31. decembra 1914. — Franc Jožef m. p.
Grof Josip Wallis.
TEPLITZ, 6. (Kor.) Včeraj je umrl tu bivši deželni poslanec, grof Josip Wallis.
jo mi rešili, niti Rusija, ki jej ne zaupamo, ne bo mogla izpremeniti poteka naše vojne. Čim bo Kitchenerjeva armada gotova, bodo tudi naši drednoti dovolj številni, da bodo spremljali transporte naših čet v Hamburg, Bremen in Kiel, da jih bodo varovali in da se bodo borili proti poslednjemu orožju, ki je Nemčija vpotrebi proti zaveznikom: proti njeni mornarici«.
Kakor vidimo, se Angleži kažejo kaj — samosvestne. Drugo vprašanje pa je, je-li to bahanje in v koliko v soglasju — z realnostjo. Bomo že videli. ^
Sličice iz volne.
List »Politiken« o pravici nevtralnih do kupčije.
KOPENHAGEN, 5. (Kor.) List »Politi-ken« izvaja v svojem uvodniku: Glede pravice nevtralnih do kupčije vladajo tu napačni nazori, katere izpodbujajo zmotljivi. r.emštvu sovražni članki tukajšnjega lokalnega časopisja.
Temu nasproti je treba pribili, da ima vsaka nevtralna država pravico kupčeva-ti s kt/mur, kamor in s čimer hoče. Nobena vojskujoča se država nima pravice vmešavati se. V slučaju svetovne vejne mora nevtralna država ščititi edinole interese iastne dežele. Izdaje prepovedi glede izvoza samo v interesu prehrane lastnih prcbivalccv a ne iz obzira na želje vojskujočih se držav.
Torej so ugovori Angleške, ki hoče prepovedati izvoz kakega blaga na Nemško nasproti trgovcu v nevtralni državi popo'noma ničev:. Tak kupec ali nevtralna vlada nista obvezana, da bi se držala kakršnihkoli obveznosti nasproti kaki vojskujoči se državi. Dokler nevtralna viada sama ne poseže v trgovino v prilog kake vojskujoče se države, toliko časa dežela ostane nevtralna.
Dunajska občina za enotne najvišje cene žitu in moki.
DUNAJ 6. (Kor.) Dunajska občina je v nekem razglasu, izišlem v uradnem listu dunajskega mesta z dne 29. decembra 1914, zahtevala, da naj bi se najvišje cene žitu in moki za celo monarhijo enotno določile.
Vlada, ki je to inicijativo do dobrega proučila že v začetku decembra, ko je bila od mestnega sveta prvič podana, se ni mogla odločiti za to modaliteto. Tako postopanje bi namreč ne olajšalo preskrbe z žitom in moko, temveč v največjem delu avstrijske države malodane onemogočile.
Dasiravno so v več komitatih določene najvišje cene bistveno drugače kot v pošte v vzetih avstrijskih kronovinah, je že sedaj preskrbljevanje v istih zelo otežko-čeno. Ako bi bile v celi državi enake najvišje cene, bi bile težkoče nepremagljive, ker bi ne bilo možno trpeti voznih stroškov iz produkcijskih dobavnih krajev. Preostaja samo izhod, da se enotne najvišje cene f>ostavijo tako visoko, da prekose sedanje najvišje cene. Kajti samo potem bi se trgovalo z žitom v produkcijskih pokrajinah izpod najvišje cene in na ta način bi bilo mogoče prodajati žito v one kraje, kjer bi bila potreba. Sistem enotnih najvišjih cen bi imel zato znatno podraženje za posledico, ne da bi s tem mogel gotovo sam zadostiti preskrbi.
Treba je imeti pred očmi, da določenje najvišjih cen pomeni za veletrgovino odredbo, ki globoko sega v obstoječi gospodarski sistem. Nihče bi torej ne moge pričakovati, da bi se te najvišje cene lahko upeljale brez motenja, ki bi bilo pri
AngleSka samozavest
Iz Rima javljajo: Italijanski kapitan Ci-polla pošilja iz Edinburga v Škotski interesantno poročilo o militaričnem položaju Anglije. Pisec naglaša, da se nikdo na Angleškem ne oslanja na sodelovanje zaveznikov; nasprotno: Angleži da smatrajo to vojno kot pravo in izrazito angleško vojno. »Anglija ima — pravi Cipolla — tri organizirane vojske: prvo pod generalom Frenchom na Francoskem, drugo takozvano teritorijalno vojsko, ki bržkone nikdar ne zapusti britanskih otokov, tretjo takozvano JCitchenerjevo vojsko, ki jej Anglija prisoja odločitev proti Nemčiji.
Vojska Frenchova šteje danes — pravi Cipolla — okoli 300.000 mož, a njene izgube se nadomeščajo s kolonijalnimi četami. Pravi angleški kontingenti stopajo večinoma v Kitchenerjevo armado, ki bi imela obsezati dvajset zborov, ali je za sedaj glede števila še daleč od milijona mož. Sicer pa sta žilavost pri izobrazbi in skrb za izvežbanost specijeinih vrsti oborožene sile res Čudežna. Prilično lahko gre izpod rok, da se iz športnih šol naroda vzgaja pehotne čete, jako težko pa je ustvarjati skoro iz ničesar mnogoštevilno topničarstvo in konjeništvow Za to vrst vojske so vzeli iz bojnih vrst, ki stoje na Francoskem, po enega po vsake četvorice oficirjev in ustvarili so poleg tega subal-ternih častnikov z izobrazbo treh tednov in malim oficirskim izpitom. V velikih, pa tudi malih mestih Anglije vse vrvi od čet Denar, ki ga Spijejo iz polnih pesti, je potrojil nadalje produkcijo arzenalov (tovarn orožja) Anglije, Francije in Amerike. Tako že prihaja materijal od vseh strani, čeprav respektivni četni oddelki niti Še ne obstoje. Vrhu tega prihaja iz angleških ladjedelnic ena oklopljena križarka za drugo, tako, da bo angleška mornarica — pravi Cipolla nadalje — imela v teku leta dni
Pretresljiva osmrtnica. Rodbina Stanzl v Karlovcu je izdala to-le osmrtnico: Ža. listnim srcem javljamo tem potom vsem svojim prijateljem in znancem, da sta naša ljubljena sina Dragutin in Julij dne 30. novembra oziroma 6. decembra padla na Jagodini in pri Kulištu v Srbiji in da sta za sedaj tam zakopana. Naša ljubljena sina sta bila dobra in hvaležna otroka, plemenitega značaja, dobra in zvesta tovariša. Njiju smrt pomenja za nas dosmrtno žalost in trajno bol. Strašne so žrtve, ki jih je Vsemožni zahteval od vas in neozdravljive so rane, ki nam jih je zadala usoda.
Pogumne francoske žene. Neki indijski oficir opisuje v nekem pismu, ki so ga objavile londonske »Times«, zanimivo sliko o francoskih strelskih jarkih in pripoveduje vse mogoče stvari o Francozih. »Prišli smo,« piše oficir, »po dolgem pohodu v megli v X... in se vsled strašno blatnih cest gotovo nismo nahajali v bogve kako imenitnem stanju, morda sposobni za salone. Mnogokrat smo padli v luknje, ki so jih napravile sovražne granate in so bile pokrite z blatno skorjo, tako da jih ni bilo mogoče opaziti. Toda ko smo dospeli v strelske jarke, smo imeli vendar priliko, da smo se očistili vsaj za najskrajnejšo silo. Naš voditelj nas je namreč zapeljal v neki strelski jarek, ki je bil skoro poln vode. Ko smo prispeli k naši četi, je nastala strašna zmešnjava, kajti nobeden ni mogel razumeti drugega. Tudi so bili francoski strelski jarki tako zaviti, da se celo čete, ki so bile v njih že skoro dva meseca, še niso spoznale v njih, kaj šele mi, ki smo došli na novo. Tudi jaz sem zašel in izgubil pri tem polovico moštva. Trajalo je precej časa, predno sem spravil zopet vse skupaj. Pripadali smo k francoski teritorijalni armadi, ki je razdeljena čisto drugače kakor naša. Mi pošljemo v bojno linijo celo stotnijo in tudi naše rezerve tvorijo cele stotnije, toda pri njih ima vsaka stotnija en del v bojni liniji in ima svojo rezervo. Da francoske kmetice ne poznajo strahu, o tem smo se zamogli prepričati v V..., kjer smo se nahajali nekaj časa. Cesta je vodila paralelno mimo naših jarkov. 600 metrov zadaj so se nahajale kmečke hiše. Nemci so obsipali okolico s šrapneli in razstrelili vse hiše. Toda to kmetic ni motilo niti najmanj. Če se je podrla njih lastna hiša, so šle v sosednjo še nepokvarjeno in prišle potem ponoči nazaj, da so pomolzle krave. Podnevi so jih pa odgnali na pašo, kakor da se ne bi čisto nič zgodilo. Faktum je, da smo morali kmetice pogostoma s silo izgnati iz ogroženih krajev.
Slike iz Srbije. Zagrebška »Hrvatska« prinaša: O priliki božičnih praznikov so nekateri v Zagrebu se mudeči častniki pripovedovali zanimive dogodbe, Svoja o-pažanja in razmotrivanja iz Srbije. Neki oficir je pripovedoval: Naravnost neopisne težkoče so delala našim armadam srbska neprehodna pota, o katerih človek, ki je navajen hoditi po lepih cestah in ulicah, ne more imeti niti najmanjšega pojma. Prodirati po potih, na katerih leži vsled silnega deževja in poplav blato kar na meter debelo, je naravnost nemogoče. Na stotine težkih vozov je zagazilo v blato in jih na noben način ni bilo mogoče spraviti naprej. Mislim, da je s tem položaj vsakemu dovolj jasen. Toda ne samo, da naravnost fantastično veličino. Angleži da je nemogoče po takih potih prodirati s govore enostavno; »Niti Francija, ki smo*težkimi vozovi, tudi lahki vozovi so na-
vadno obtičali v blatu. Grozno je bilo gledati konje in vole, ki so se pogreznili v blatu tako globoko, da se niso mogli premakniti. Vsak napor, da se jih spravi iz tega nerodnega položaja, je bil zaman. Da jih rešimo trpljenja, ni bilo druge pomoči, cakor da smo jih kar postreljali. Ce si le kak voznik skušal s postranskimi stezami skrajšati pot, tega je sigurno doletela e-naka usoda.
Naše prodiranje je silno otežkočevala tudi velika prebrisanost in lokavost srbskih vojakov in vojskovodij. Da nam delajo neprilike v vsakem pogledu, pri vsakem koraku, so odvedli iz vasi, iz katerih so se morali umakniti, s seboj vse domače prebivalstvo, da ja nihče ne bi mogel ničesar izdati. Pri našem prodiranju smo na takih neprehodnih potih srečali na stotine in tisoče beguncev.
Slepi Rus. O nekem pretresljivem dogodku poroča pismo pred kratkim na bojišču padlega poročnika Ehrenreicha, ki je bil po poklicu igralec, igralcem brnskega mestnega gledališča. Ehrenreich je dobil ukaz, da zažge neko skupino hiš ob Sanu v Galiciji. Na petih mestih je bila vas zažgana, pravi pismo, in potem smo stekli v svoje pozicije. Skoro brez sape smo prispeli na mesto. Ni mi bilo treba ničesar poročati, kajti že dejstvo samo je dokazovalo, da je bila zaukazana naloga izvršena. Tu se nam je pričela iz ognjenega morja bližati visoka postava. Spoznali smo takoj, da imamo opraviti z Rusom. Klicali smo in ga poživljali, naj obstane. Toda on ni obstal, ampak je šel vedno počasi naprej, visoko vzravnan in migajoč z roko, kakor tolažeče. Kaj storiti? Ali Je blazen, ali se hoče vdati? Ko se je približal na 30 korakov, je obstal in se ni več ganil. Stal je, kakor da bi bil izklesan iz kamna. Moj sosed je hotel streljati. V zadnjem trenotku sem ga še zadržal. Jasno mr je bilo, čz z Rusom ni vse v redu. Pozval sem dva moža, naj gresta ponj. Šla sta k njemu in ga privedla v našo pozicijo. Revež je bil slep. Kroglja, ki ga je zadela ob strani, mu je izkopala obe oči. Pozabili so nanj v vasi in ko je zaslišal prasketanje ognja, se je instinktivno odstranil iz vasi. Čudno, da ni čisto nič tožil o kakih bolečinah. Obvezali smo ga skrbno, mu dali jesti, piti in kaditi in smo ga nato ob svitu žepne svetiljke natančneje opazovali. Bil je zelo inteligentne poteze, približno 35 let star, in je imel zakonski prstan. Vprašal sem ga, kako se piše, a nisem dobil nobenega odgovora. Zato sem ponovil svoje vprašanje v francoskem jeziku. Zasmehljal se je in mi takoj odgovoril. Neprestano mi je pripovedoval vse mogoče stvari v najčistejši francoščini. Rekel je, da je poročen in da je pustil doma ženo in štiri otroke v nedoletni starosti in da je trgovec z dragulji v Seva-stopolu. Ko so prišli naši sanitejci, smo jim ga takoj izročili in se poslovili od njega.
Neki vojak pripoveduje v »Grunewalder Echo«: Včeraj, dne 24. decembra je močno snežilo. Danes je slabo vreme, toda kljub temu prijetno življenje, kar je najbolj razvidno iz sledeče male, toda faktično resnične, četudi skoro neverjetne prigodbice: Razbili smo na nekem kraju francosko pozicijo in se tamkaj zabarikadirali. V razdalji šest metrov se nahaja sedaj tamkaj po ena nemška in francoska dvojna straža. Včeraj sem imel opraviti v bližini. Tu me zaprosi neki podčastnik, naj zapišem na neki listič par francoskih besed, ker ga hoče vreči k Francozom. Seveda sem takoj ugodil prošnji, ker je tudi mene nočno zanimalo, kako se razvije stvar. Uspeh je bil ta: slišali smo prav dobro, kako je nekdo čital listek. Nato sem jim zaklical in jim stavil par francoskih vprašanj. Neki Francoz je odgovarjal in vprašal potem, če pojdemo morda za božič domov i. t. d. Nato me je nenadoma poklical nekdo v nemškem jeziku in me vprašal, odkod prihajam. Tekom nadaljnega pogovora mi je pripovedoval, da je nad-učitelj, da je bil v^ lM v: f irfc
Stran ti.
„VEČERNA EDINOST- št. 2.
V Trstu, dne 7. januvarja 1915.
kjer je poučeval v jezikih in da je učil tudi na realki v Steglitzu. Poznal je dobro tudi gimnazijo v Orunewaldu in našega tamkajšnjega Francoza Deschampsa, ki me je več let poučeval v francoskem jeziku- Rekel mi je, da naj pri vas vprašam, če morda v Steglitzu Še poznajo nadučitelja Perigarda. Vrgel nam je nato zaboj tobaka. mi pa njim Čokolade. Hotel je priti ob eni popoldne zopet na razgovor, toda laz sem ga s svojim podoficirjem pričakoval zastonj in tako se nisem mogel izne-biti nemških listov, ki sem mu jih nameraval vreči. Cela stvar je bila zelo nedolžna in ne smete biti radi tega v strahu. Našemu majorju sem pravkar poročal o zanimivem dogodku. Tekom opisanega, približno eno uro trajajočega razgovora se le naš strelski jarek napolnil z velikim Številom radovednežev, ki so z napetostjo poslušali razgovor. Sicer sem prišel ob neki priliki tekom razgovora tudi z našim cesarjem, toda francoski prijatelj je napravil neko opazko, ki je nisem dobro razumel in je nato hitro pristavil: »Pustimo raje politiko v miru!«
Rožne politične vestL
Reakcija na novoletni govor grofa
Tisza. Zabeležili smo že na tem mestu, kako ostro je dunajska socijalnodemekra-tlčna »Arbeiter Zeitung" zavrnila izvajanja grota Tisza v njega novoletnem govoru, ki so kulminirale v zaključku: da bo po vojni .narod" nagrajal in kaznoval, a narod so ... Mačja, i Drugače tisti takozvani — ne v čast krščanskemu imenu — krščanski soci-jalo. K j kor so se v vsem izneverili svojemu programu in svojim prvotnim principom, razlogom, iz katerih je nastala njihova stranka in ki so jej dajali pravico do ekzistence, istoteko je njihovo glasilo „Reich-spost" proslavila napoved grofa Tisza, da bo po vojni njegov „narod" nagrajal in kaznoval. No, zdi se, da vendar niso vsi pristaši nemške krsčansko-socijalne stranke tako bas t ar dirani kakor so oni na Dunaju. Tako je na pr. graško glasilo „Gr:.zer Volksblatt" ostro nastopilo ne le proti grofu Ti-zi in njegovemu govoru, ampak tudi proti .Reichsposti", ki je ta govor hvalila. Graški list piše: „Tisze novoletni govor se dotika vprašanj za katerih razpravljale nedostaje sedaj časa in tudi miru, in sicer razpravlja o njih na tako močan in avtoritativen način, da se vsi oni, ki se nočejo pokloniti pred njegovim državne pravnim Geslerjevim klobukom, odganjajo in so naravnost izzvani k j a k e m u protestu. Edinstvo v monarhiji, mir in skupno delovanje vseh narodov: je brez dvoma muzika bodočnosti Ali melodijete muzike si ne damo diktirati od grofa Tisze. Istotako s-a ne prepriča, da je patriotizem ogrskih narodnosti le zato tako sijajno prestal težko Izk-šn o, ker se je državnopravno razmerje med Avstrijo in Ogrsko dobro obneslo. Je 'judl, ki so marveč tega mnenja, da se narodi ni$o radi dualizma, marveč v k 1 j u b rjeru zbrali okoli cesarjevega prestola in njegove armade ter da se bodo morale ii vesti državnopravne i z -premerabe, da se po vojni zagotovi naši monarhiji tudi notranji mir! Dvomimo pa zelo, da bi se ta mir dosegel, ako nejasne razmere, ki so jih ustvarili zakoni Iz leta 1S67. med nami in Ogrsko, in ki jih je ustvarila nagodba iz I. 1868. med Ogrsko tn Hrvatsko, ostanejo Še nadalje neiz-premenjene, in ako bo madjarska narodna država nemadjarsk m narodom še nadalje odrekala ravnopravnost V svojo žumall-sti'no dolžnost si štejemo, da to izrecno povdarjamo, posebno še zato, ker neki dunajski list smatra novoletni govor ogrskega ministrskega predsednika kot razodetega re-šiica in odrešenika; in ker ne mislimo, da Aovoletni govori prenašajo samo hvale in ne tudi resnih kritik.
Pa tudi listi drugih nemških strank so več ali manj zavrnili Tiszo. »Zeit« ga graja, ker je posegel v razne politične probleme ravno sedaj, ko mu druge stranke ne morejo odgovoriti. Moglo bi se n. pr. trditi, da je vojna moč monarhije le malo spojena z vprašanjem dualizma in mogli bi reči grofu Tiszi, da si ustvarja sodbe, ki se bodo mogle izreči na zvršetku, ne pa sredi vojne. Njegov novoletni govor je bil polemika proti politikom in strankam, ki mu, tudi če bi hotele, ne morejo odgovoriti.
Celo »Neue Freie Presse«, ta večna za-Ščitnica in hraniteljica madjarske hegemonije na Ogrskem, ni mogla drugače, nego da je izrekla besedo rahle graje na ma-djarsko adreso. Najprej obžaluje, da nimamo parlamenta, (odgoden je bil s cesarskim reskriptom) In da v teta usodepoinlb Časih govori samo druga polovica mooar-Hje. Sicer odobruje tenor Tiszinega govora, ali ne more umeti, čemu se že v drugič obrača proti minolosti, ki je že davno umrla,čemu kliče stara central istaSchmer-
linga in Bacha iz grobov, da noče govoriti o nevarnosti centralizma? Odgovoriti mu moremo, kakor v grški anekdoti: Cemu hvališ Herakla, saj ga nikdo ne graja... ! »Neue Freie Presse« zaključuje: »Ako nam bo usojeno — o čemer smo u-verjeni vsi — da dovršimo vojno s povoljnim uspehom, potem bodi mir na zunaj, mir na znotraj!« — Vse lepo, ali malce želi? Samo vprašanje je, na kaki podla-preprevidno rečeno. Mir — kdo si ga ne gi si kdo misli mir, ako naj bo res — mir?! Tu je bil pa grof Tisza že hvalevredneji, ker odkriteje ni mogel povedati. Povedal je, kako si on misli mir po vojni: na podlagi madjarske hegemonije, ki bi delila milosti pokornim otrokom. Ali ne misli morda tudi «Neue Freie Presse« na neko drugo hegemonijo, s katere mize bi padale za druge le — mrvice?! Takega miru — to treba že odkrito povedati — nočemo ravno zato, ker bi ne zagotovil tistega resničnega miru, ki more izhajati edino le iz zadovoljnosti vseh, ki jo pa more zopet dati edino le enako pravo za vse!
Vojska in menihi na Sv. Bernardu. Tudi na gorski višavi Sv. Bernarda se zasledujejo sledi vojske. Pojavljajo se seveda v mirnih podobah: došel je oddelek švicarskih vojakov, da straži mejo. »Leipzi-ger Neueste Nachrichten« opisujejo delovanje v zasneženih gorah po nekem pismu tako-le: Znano ti je, kako gostoljubni da so menihi. Prvi svoj smoter jim je pa lastno delo, priznati se mora, da se mora občudovati, kar store. Preskrbujejo celo svoje veliko gospodinjstvo, perilo in kuhinjo, hišo, vzgajajo pse, prepisujejo knjige, izdelujejo rezbarije in svete podobe, obiskujejo tolažeč in preskrbujoč gorske koče v svoji bližnji in daljnji okolici. Delo v gospodinjstvu je razdeljeno le na nekatere posameznike. Njih delokrog je zelo obsežen. Menihi so večinoma Švicarji, Savoj-ci, a zastopane so med njimi tudi druge narodnosti. Poleg vzgoje bernhardincev so znani menihi najbolj po svoji samaritanski službi nad tistimi, ki se izgube v gorah. Za nje in za planince, ki jih obiskujejo, je na razpolago za eno noč zelo dobro ležišče. Seveda sta obe hiši, za goste in za menihe, ločeni. V hospicu se nahaja bogati samostanski kinč, čudovito stara zbirka knjig in muzej, ki spominja na zgodovino samostana, na Napoleona in na druge znamenite goste samostana. Eno do dve uri na dan zapuste menihi hospic, na katerega so sicer navezani. Pozimi seveda se podajo menihi in novinci s smukači, ki jih sami izdelujejo, v gore, kjer iščejo take, ki se izgube. Igrajo harmonij, gosli in piano. Razmerje med menihi in vojaki je zelo prijetno. Pomagajo jim, Če le morejo, okrepčujejo jih z milimi besedami in z vinom. Cisto nič se pa ne zanimajo za vojaške stvari same kot take. Ob slabem vremenu zapro goro in prepovedo tudi vojakom hojo po nevarnih potih. Tudi malih zabav se skupno z vojaki udeležujejo.
Omsk in Tomsk. — Sibirska mesta so dostikrat imenovana v pismih ruskih ujetnikov, ker sem odpeljujejo avstrijske ujetnike. Omsk leži ob reki IrtiŠ pri izlivu reke Omy in na odbočnici sibirske železnice. Omsk ima nad 70.000 prebivalcev, tehniko, 6 gimnazij in druge šole. V mestu je lep muzej, mnogo cerkev in čez 40 to-varen. Trgovina je cvetoča. V nekdanji trdnjavi Je bil svoječasno zaprt tudi slavni ruski romanopisec Dostojevski. V okolici bivajo nomadni Kirgizi. — Tomsk je največje in najbogatejše sibirsko mesto. Leži ob reki Tornja in ima danes skoro 100.000 prebivalcev, med katerimi je 500 izgnancev. V mestu je vseučilišče, tehnika, srednje šole, dekliška gimnazija, javne knjižnice, znanstvena in umetniška društva. Tovaren je okoli 250. Mesto ima električno razsvetljavo, cestno železnico, telefon in gledališča. Glavna ulica ima čisto velikomestni značaj, čeprav ne leži Tomsk ob sibirski železnici, temveč Je ž njo le spojen s 85 km dolgo mestno železnico, je vendar Tomsk sedež ravnateljstva sibirske železnice, kar pomenja armado 4000 železniških uradnikov. Okolica Tom-ska je zelo gozdnata in v mesto samo segajo gozdovi, ki tvorijo v mestu lepe parke.
češki „Narodni Listy% ki dostavljajo poročilu o proslavi jubilarja po zastopnikih tržaškega Slovenstva še sledeče:
„Obenem s tržaškimi Slovenci želimo tudi ml zasilnemu tovarišu Cotiču, da bi mogel Se dolgo z najboljšim uspehom delovati v korist bratskega naroda slovenskega v najjužnejši pokrajini v častno napredni In slovanski smeri, ki mu zagotavlja priznanje ne samo v naprednih krogih slovenskih, temveč tudi v Širših slovanskih krogih1*.
Naš novoletni članek ponatiskujejo v daljših ali krajših izvlečkih razni slovanski listi, posebno pa češki. Tako so „Narodni Listy" v svoji 5. letošnji številki priobčili izčrpen Izvleček omenjenega članka, zlasti poudarjajoč našo željo, naj bi novo leto prineslo pravično rešitev narodnega vprašanja v Avstriji.
Potres. Seismični instrumenti tržaškega c. kr. pomorskega observatorija so včeraj ponoči zabeležili močen potres, čigar središče je moralo biti oddaljeno od Trsta kakih 9000 kilometrov.' Začetek potresa Je bil ob 12. url 38 min. 52 sek. ponoči, največje talno gibanje 006 mm ob 12. uri 50 min. 37 sek. Konec potresa je bil ob 2*15 zjutraj.
Znižana voznlna v svrho obiska bolnih In ranjenih vojakov. Opozarja se, da sezname, ki svojcem obolelih ali ranjenih vojakov dajajo pravico do take znižane voznine, smejo izdajati izključno le politične okrajne in državne policijske oblasti
Proti pesimizmu se je oglasil državni poslanec Ladislav Cech v tedniku»Narod«, tjer izvaja med drugim: »Mi zaupamo sebi in svojemu narodu, da bo držal, kar zahtevajo od njega politični voditelji njegovi: mir, požrtvovalnost, korektno vedenje — pred vsem pa da ohrani zaupanje do samega sebe. Politika miruje sedaj, toda nje predstavitelji bde in ni potrebno u-dajati se odvišnjim bojaznim. Ko pride primeren trenotek, polože račun o svojem delovanju. Za sedaj se ni treba udajati bojaznim glede ljudskih interesov. Pesimizem, ki je v tem pogledu vdrl v izvest-ne kroge, treba naravnost obsojati. Nikar si ne slikajmo razmer še slabše nego v resnici so! Vojni časi zahtevajo velikih žrtev od nas, ki jih radi nosimo, ali pri tem nam mora biti jasno, da nikdo ne zahteva od nas, da bi žrtvovali sami sebe! Naš narod, ki ima toliko važnosti za monarhijo, se ne pogubi, ker nikdo ne misli ogrožati ali slabiti njegove ekzistence. Tega ne nameni je in ne more h oteti nikdo iz enostavnega razloga, ker bi vsako oslabljenje češkega naroda pomenjalo direktno oslabljenje monarhije. Proč torej z nepotrebnim pesimizmom in glave po koncu!« Mutatis mutandis velja marsikaj iz tega poziva tudi za nas Slovence. Tudi v nas pesimizem ni redka rastlina, ki kvari atmosfero, v kateri treba za narod — delati! Dvojno, kar poslanec Cech zagotovlja Cehom, moremo glede nas Slovencev zabeležiti le kakor željo: da voditelji oficijelne slovenske politike res bde in — delajo tudi v sedanjih težkih časih in da svojedobno polože račune o tem delu, in pa, nikdo ne misli ogrožati naše ekzistence. Kajti tudi pri nas obstoji, kar pri Cehih: važnost naša za državo. Ce tudi zaostajamo za Cehi glede števila, gospodarske sile in kulturnega dela. Naš geografičnl položaj nam da|a neizmerno pomembnost za vso monarhijo.
Beseda o Časopisju. Erih Schlajkjer piše v >Kunstwartn« pod naslovom »Veliki čas in časopisje«: »Končno se morate naučiti, da spada Časopisje k najvažnejšim kulturnim imetjem naroda. Ako bi bili vedno vedeli to, ne bi bilo to novinstvo nikdar padlo v nepoštene roke, v katerih se nahaja sedaj po velikenf delu. Odložite vsi od sebe svojo brezbrižnost napram časopisju, kakor kak velik greh. Vrzite iz hiše list, ki vam krati nemško kulturo, da vam potem predlaga odpadke inozemstva, ko se drzne duha in voljo nadomeščati z umazanimi pikanterijami. Bodite neusmiljeni, če se je o kakem listu doznalo, da so ga zasačili na temnih poteh. Trdno si zapišite v srce: Kakor hitro je v kakem narodu časopisje postalo gnilo, se ta gnilav po dvakrat na dan po milijonih kanalov prenaša v ljudsko življenje. Človek, ki piše časopise, je tudi v času miru v nepresta-SlovensklI jubilej v Trite. Pod tem na- nem bolu. Bodite mu na roko, Ce smatra-slovom se spomin|ajo petindvajsetnice na- te njegovo stvar za pravično, radi stvari šega glavnega urednika Maksa Cotiča tudi | in radi vas samih.«
BB
PRIPOROČLJIVE TCEDKE
i ki
na
Gostilne.
Mrl bi Veroniko Toschok
grande Str. 4, priporočata cenjenemu občinstvu ■vojo gostilno „Alia beli* Tri**te". Domača kuhinj*, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, ■vetlo in črno. Postrežba točna.	2370
Domače vestL
Šivilje.	:
Slovenska šivilja JL rieger es
delU Borsa štv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes ffijs*
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Pohištvo.
postelji vzmeti, nove iimnice K 86.— Popolna s alna soba z žimninami £290.— V.
2318
Dve
Fonderia 12, I
Razni*
DMffftffl &lf v najem dajo razne gostilne, aliftllljU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kotaršifl, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
ZaEosa obuvala in [«sf»a delavnica
A. vi
TRST, Olesu* Car-d u cd ItmHka 37« Podružnica z ulica Riborgo gt. 31 CmJU Buon Operalo") :s Velika zalog« molkih in lanskih čevljev. Popravlja «o?*o In solidno. Zmerne ceno.
P
IIIIIUM ■llflllll ■■!! II
_ S w O Jl K S VOJIM ! =

Čistilo za čevlje r*1
kete in kovine. — a z z o 1 i A Comp. Via Carpiaon 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaška torama.	2114
Mno-fotoMčnl ntelft
Trst. ulica del Rivo {L 42 (pritličje) Trst
♦♦♦♦
Izvršuje vsako fotogTafično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za v Kak o v rs t. spomenike.
POSEBNOST: POVEČANJE sss VSAKE FOTOGRAFIJE :::
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
trn
Trst, al. del Rivo štev. 42.
EpilHMI llfifttill lim«
S £ Dobroznana mirodilnlca :: S
I Iv. Camauli i
g Sv. ivan - Trst - miza Kar. doma j™
1 Velik izbor barv | = = povlak itd.= =
K 1 Zaloga za Trst in okolico redilnega y
ke in odrasle SLADIN i
BQ ter Unp aptt it MMfi prafti za ZivatL - Tifcfat II
tkiM^ii iiisii u
VELIKA ZALOGA
žlfa, mobe, rižo, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, In boruzne moKe
Po usodni ceni se »đom
lliu Kbeodm 13 - TRST - lil [grem 1)
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03. lastnik.
I Ferdinand GomUnč =
1 Trst, ulica Molio a rento (Rocol) 25 S
■■» priporoča cenj. občinstvu svojo 5S
I trgovino lestvln:: In I i Kolonljalnefia: Maso |
■2 kakor tudi ŽGANJARNO. —
L- Blago vedno sveže. - Postrežba na S dem.---Cene zmerne in solidne Fj
IVAH SIMONICTršt
ulica Belvedere 49
: TRGOVINA USNJA s
v^eh vrst, črnih in barva-jj? nih ter nadplatov z izde-1 lovalnico zgornjih čevijev. /Velika - izbera potrebščin 7a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: pocipet-111 nlk „PALMA" 11 \
dvokoles .TRIBUNA" Goric«, Tržaška ul. 28 prej pivovarna Oorlup). Zaloga dvokoles. Šivalnih in kmetijskih • trojev.gr«. mofonov, ork«str"n. itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki franko.
Hirodilnica In dlSavarnica JOSIP PET0RIĆ
Trst: Centrala V. Acmiedotto 19. tel. 23-69 Podružnice: Via Lazzaretta rathio it. 32, Via ApLi It 4 in Via lontorsioa (Rojao) 2. - Zaloga na debelo V. Lazzaretta recchio 32
Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz)
Ltd.	J0*
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frere*. Specijaliteta higyeničnih potrebščin. Dva-najs erica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. podijem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljat*"*.
iieustiuu	gu^pc. guuu
Gum i a§i
Peči In petrolejski plin (brez stenja)
Popolnoma brez saj in duha
Največja kurilna moi Največja Štedljivost
En liter petrol ja gori 10 20 ur.) — Poljske kuhinje na trdi iplrlt (v kockah) posebno za vojake neobhodno potrebne. — Električne žepne svetiljke in baterije. Peči na špiritni plin, svetinj be, kopalne peči, likalaiki itd. — 95® „ kristalno-čisti špirit, kakor tudi vse potrebščine za svetiike
WIKTORIN in (| ffHillOP T«ff ulica della enake zUteme. V* jllilllfcl Udi Caserma 17
U METNI ZGSJi
PLOMBIRANJE * ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERMfiK 0.TUSCHE1
ZMOZDMV- maia konc. zobmi
MK	IM \ I TEHNIK
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
ZALOGA POHIŠTVA	%
Giacomo Macerata I
se je preselila
v ulico San Giovanni štv. 7.
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.
m*
—w——ii	ni*	■■—^rnmmmti ■* r tnwr in »i
|| „Tržaška posoiiinka In hranilnica
HRANILNE VLOGE
•tat*, to udi al ta is jih nJi
4*U*L
Veflt stalne vlof In vloge na tek. račiui po dogovora.
__	alonlm »oroltvoro
p!axx®	it. S, L nad.
I—tU pmimq> vhod po glaviUfc topnJNah.
PoitDo-hrmnilničm račun 16.004.	TELEFON It 962
<1*|>o*|b) k* ahrambo Tndaoit^ * ***** ***** Tiedmn, popolnoma
Cintt Ur jo oddaja slrantra v	po MskiJb unti
Urmda# J^Sfft UP 10 Kimonov kron.
Urada* ara* o* % 4m lS aSpot«!*« In od S d* 5 popoldne. ■ UpI.CuJ« m
vttk
01
Iti III
III III
III III
131 III