. 298
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, DECEMBER 20, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
3tt ifflčmnriam
V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Vida Pontifikalna sv. maša v sPomin pokojnemu slovenjema državniku narodnemu borcu dr. Antonu Ko-f0šcu. Sv. mašo bo darovi msgr. B. J. Ponikvar, sPominski nagovor bo pa "«eZ msgr. Vitus Hribar. {Uradno bo zastopal dr-|%N> Jugoslavijo konzul K James W. M ally. Na-je prošen, da se udele-I2' v velikem številu, da se Ifoklonimo spominu naše-velikega moža.
Churchill svari narod, da je še vedno velika nevarnost nemške invazije za Anglijo
London, 19. dec. — Angleški premier Churchill je govoril v poslanski zbornici, da bo Hitler napravil kako potezo sedaj, ali najkasneje v dveh mesecih in da za Anglijo je še vedno največja nevarnost nemška invazija. Obenem je premier veselo pripovedoval o zmagah angleške armade v Afriki in izražal upanje, da se bo mogla drugo leto angleška armada pomeriti z nemško, če se angleška sila drugo leto ne bo potrebovala za obrambo angleškega otočja, se bo lahko porabila kje drugje, je rekel Churchill, toda kaj več o tem ni hotel povedati.
Vojna v Afriki, je rekel premier, je zahtevala 1000 angleških vojakov, medtem ko je padlo najmanj 30,000 italijanskih vojakov v ujetništvo. Poleg tega je padlo Angležem v pest 100 topov, 50 tankov in ogromna zaloga živil in drugih potrebščin.
"Nespametno bi bilo upati, da je nevarnost invazije minila," je rekel Churchill. "Hitler snuje
zdaj načrte, ki so vsi proti nam. Vendar, mi se ne bojimo, ker obrambena dela na našem obrežju so popolna. Hitler mora nekaj napraviti v prihodnjih dveh mesecih."
ITALIJANOM JE ODREZANA POT IZ BARDIE
Kaira, 19. dec. — Italijanske zadnje straže, ki so bile puščene v pristanišču Bardia, da ga branijo pred Angleži, so zdaj zajete v mestu. Edino pot, ki vodi do Tobruka, so zasedli Angleži. Italijanom v mestu zdaj ne preostaja drugega kot podati se, ali pa bodo vsi pobiti, ker Angleži neprestano obstreljujejo mesto s suhega, z zraka in z morja.
Vojno poročilo tudi uradno naznanja, da so Angleži v 10 dneh zajeli 31,546 Italijanov, vključno 1,626 častnikov. Na potu v Egipt je pa še mnogo na-daljnih italijanskih ujetnikov.
Dasi so angleške čete 150 milj od najbližnje železnice, pa se ves promet vrši brezhibno.
Angleži skušajo streti nemško-italijansko zvezo za dobavo živeža in vojnih potrebščin
London, 19. dec. — Angleški bombniki so tri noči zaporedoma bombardirali Mannheim, južno zahodno nemško industrijsko središče in sicer z namenom, da stre j o dobavno zvezo med Nemčijo in Italijo. V zvezi s tem je bil včeraj napad angleških bombnikov na italijansko mesto Milan, na pristanišče Genova, ter na razne zrakoplovne pristane v severni Italiji.
Mannheim leži ob reki Reni in od tu vozijo potrebščine po vodi in po železnici v Italijo. Tu skozi vozijo tudi premog v Italijo iz Posarja.
Po treh dneh in treh nočeh počitka, so Londončani včeraj zopet slišali močno kanonado protiletalskih baterij. Toda nad mesto samo ni priletel noben nemški bombnik.
ITALIJANI SO POBEGNILI IZ DVEH ALBANSKIH MEST
Atene, 19. dce. — Nepotrjena poročila s fronte naznanjajo, da so se Italijani umaknili iz dveh albanskih mest, Klisura in Tepe-lini. Grško poveljstvo postopa previdno in očisti najprej vso okolico fašistov, predno zasede mesto.
Italijani so se umaknili iz Kli-sure in Tepelini, pravi poročilo, toda so se ustavili na bližnjih višinah, da odtod streljajo na Grke, kadar bodo vstopili v ti dve mesti.
Hitlerjeva armada drvi v Italijo
novi grobovi
Frank ladfivac
Kot smo že poročali, je v sredo večer utonil Frank Ladavac, star 49 let, stanujojč na 1401 E. 39. St. Tukaj zapušča brata Johna in pol brata Marko Ka-lac ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v fari Baran, Istra, kjer zapušča dva bratranca in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 27 let. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. cesto in potem na pokopališče Kalva-rijo.
Anton Cergol
V	četrtek zvečer je preminil po kratki bolezni v Glenville bolnišnici Anton Cergol, star 62 let, stanujoč na 5805 Luther Ave. Pogreb ima v: oskrbi pogrebni zavod Josip Žele in Sinovi. Več poročamo jutri.
John Pelkb
JDanes zjutraj je preminil John Pelko, stanujoč na 1375 E. 47. St. Umrl je v Glenville bolnišnici. Pogreb bo imel v oskrbi pogrebni zavod A. Grdi-na in Sinovi, 1053 E. 62. St. Več prinesemo jutri.
Peter Machaerich
V	sredo popoldne je preminil na svojem domu Peter Machaerich, star 55 let, rodom Rus, stanujoč na 2Q671 Tracy Ave. Bival je v Ameriki 29 let ter zapušča tukaj soprogo Elizabeth, pastorka Josepha Shimko in pastorko Mary Shimko. V Rusiji zapušča enega brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob eni uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Teodozija in na rusko pokopališče.
-o—-
Potres v Jugoslaviji
Belgrad, 17. dec. — Danes se je čutil v okolici Osjeka na Hrvatskem lahen potres. Napravil je nekaj škode na hišah, toda človeške žrtve ni bilo nobene.
Kay 1 Miller bo vpeljal poskusno glasovanje za županskega kandidata
Okrajni načelnik Ray T. Miller je poslal na vse precinktne načelnike vprašalne pole, na katerih naj vsak odgovori, kdo naj bi bil prihodnji županski kandidat; demokratske stranke. Ko bo dobil Miller te pole nazaj, bo lahko videl mnenje med precinktni-mi načelniki in po tem se bo tudi ravnal. Rezultat tega glasovanja bo v začetku novega leta predložen, smerničnemu odboru in določilo se bo, za katerega kandidata bo šla stranka v celoti.
Sodniku Lauschetu je bilo izkazano veliko priznanje
Okrajni sodniki so izkazali svojemu kolegi sodniku Lauschetu izredno čast, da so ga ponovno imenovali za predsednika na kriminalni sodniji. To je redka čast, da je je deležen kak sodnik. Sodnik Lausche bi sicer končal termin an kriminalni sodniji s 1. januarjem. Sodniki so s tem činom pokazali, da želijo, naj sodnik Lausche nadaljuje s čiščenjem hazardnih igralnic v okraju. Njegov pogon na igralnice je dosegel, da so tri zaprle vrata.
Za načelnika okrajne soc!nje je bil pa zopet izvoljen sodnik Powell, ki je v tem uradu že 1.8 let in je prosil kolege, naj izvolijo katerega drugega. Toda noben ni hotel kandidirati proti njemu.
--o-
Italijani ne marajo slišati o zmagi
Rim. — Včeraj je začela naenkrat krožiti med ljudmi po ulicah vest o sijajni zmagi italijanske armade nad Angleži v Afriki. Ljudje so si pripovedovali, da so njih vojaki zajeli nad 170,-000 Angležev, že so nameravali ljudje vprizoriti vesele demonstracije, ko so prišli večerni listi in svarili ljudi, naj ne verjamejo tem govoricam, ki so samo "angleška propaganda." Tudi po radiu so pripovedovali ljudem, da hočejo Angleži s tako propagando italijanski narod razvne-ti, da bi ga. potem vest o porazu toliko bolj potrla.
-o--
Roosevelt se igra z dina-mitom trdijo naciji
Berlin. — Rooseveltov načrt, da bo'do Zed. države posodile Angliji orožje in municijo, je izzval v nemških krogih komentar, da se predsednik igra z di-namitom. "Predsednik Roosevelt misli, da igra vlogo nev-tralca, toda njegov program je naravnost kršitev nevtralnosti," vpijejo naciji.
-o-
New York, 19. dec. — Ameriško časopisje je dobilo iz Evrope poročilo, da je prišla Nemčija na pomoč Italiji in da nemška transportna letala že prevažajo italijanske vojake v Albanijo, Vojaški viri iz jugoslovansko-albanske meje zatrjujejo, da je Mussolini nujno prosil Hitlerja za pomoč, nakar je ta takoj poslal letala izdelka Junker v Italijo.
Iz Basla, Švica, se poroča, da je bil na prelazu Brenner ustavljen na železnici ves osebni in tovorni promet in da vozijo zdaj po progi samo vojaški vlaki v smeri proti Italiji.
Viri iz Jugoslavije vedo povedati, da nosi vsak nemški Junker po 20 vojakov s polno bojno opremo preko Jadranskega morja v Albanijo in da vsako letalo napravi po več poletov sem in t je na dan.
Letala so pripeljala te vojake prav v prednjo linijo, kjer so se vrgli v boj brez odlašanja. Ta nova ojačenja obstoje iz italijanskih alpinskih čet, ki so posebno za taka podvzetja trenirane.
Pobiranje asesmenta
Podružnica št. 6 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne letno sejo v stari šoli sv. Vida. Pobiranje asesmenta in volitev novega odbora je na programu. Vsi člani so vljudno vabljeni.
Generalni zvezni pravdnik bo govoril na radiu
Jutri večer ob 10:15 bo govoril na radiu zvezni generalni pravdnik Jackson. Govoril bo o "registraciji nedržavljanov in demokraciji." Razložil bo mnogo važnih problemov, ki so nastali radi registracije, zlasti pa glede nepostavnega prihoda v to deželo. Razložil bo tudi zadržanje justičnega oddelka glede nekaterih teh problemov.
Božična številka
Jutri bo izšla naša božična številka. Zelo lepa bo, menda najlepša, kar smo jih še izdali. Gotovo se vam bo dopadla priloga v zeleni božični barvi. Upoštevajte trgovce, profesioniste in obrtnike, ki so omogočili izdajo te povečane izdaje.
ČEHI SE TRMASTO UPIRAJO HITLERJU
.......i ■
Stockholm, švedska. — "Raje biti prašič naglo zaklan radi
Vabilo na otvoritev
Mrs. Mary žužek in sin Anton prijazno vabita v soboto na otvoritev gostilne na 7510 St. Clair Ave. Serviralo se bo fino kokošjo večerjo in jabolčno potico. Igrala bo tudi dobra godba. Vsak petek servirajo Fish Fry. Dar čitalnici Mrs. Ana žele, 21086 Arbor Ave. je darovala $3.00 za čitalnico Slovenskega doma na Holmes Ave. mesto venca na grob pokojni Frances Marti-njak.
sem storila samomor, kot bi pa legla jajca za Hitlerja!" Listek s temi besedami je bil privezan na mrtvo kokoš, ki je visela obešena za vrat v češkem mestu Suhdol. Take "samomorilke" se zdaj dnevno pojavljajo po čeških mestih in vaseh. S tem hočejo Čehi pokazati svojo odpornost proti nemškemu gospodstvu. Tako je sporočal nek češki delavec v pismu na švedsko in pismo je bilo priobčeno v švedskem komunističnem časopisu.
Kmetje in delavci po češkem pobijajo svoje kokoši. Ker kdor ima več kot tri kokoši, mora ocl [vsake nadaljne izročiti 60 jajec na leto nacijem. članek piše nadalje, da na češkem tudi kljub strogi prepovedi koljejo prašiče, samo da ni treba dajati mesa nacijem. Lokalne češke oblasti izdajajo certifikate, da je moral
"bolezni."
Kjerkoli morejo, izvajajo Čehi sabotažo. Ko so nedavno peljali na truku dva letala, so ju delavci zažgali. Ko so nedavno Nemci zbirali staro železo in nabili tozadevne letake po hišah, so ljudje letak strgali, čim se je zmračilo. Ko je nemška vlada zapovedala, da se mora zbirati star papir in kosti, zdaj ljudje sproti požgo vse kosti in papir.
-o-
Dr. Maček je govoril na pogrebu Korošca Ljubljana, 17. dec. — Danes se je vršil veličasten pogreb voditelja Slovencev, dr. Anton Korošca. Ob odprtem grobu sta govorila dr. Vladlco Maček, vodja Hrvatov in ministrski podpredsednik, ter dr. Miha Krek. Kljub snegu in silnemu mrazu, je bila udeležba pri pogrebu ogromna.
Igleži bodo naročili za [bilijone blaga v Pnjenih državah
fashington, 19. dec. — Roose-|°va administracija je dovoli-l.^gleški vladi, da naroči taji za tri bilijone dolarjev voj-f Potrebščin. Toda nobena po-f^a za naročilo ne bo podpisa-f dokler kongres ne odobri I°8eveltovega načrta, da se P''j i vojne potrebščine samo J^i. Ampak naročilo za 60
1'J bo Anglija plačala v goto-Bi,
I^Slija namerava naročiti na-Iph 12,000 letal, ki bodo ve-W $1,125,000,000, 2,000 do 3,-I tankov ter topov in streljiva l^daljno vsoto $1,700,000,-
Dr. Lipa št. 129 SNPJ
Društvo je izvolilo za leto 1941 sledeči odbor: Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl tajnik Anthony Meklan, 485 E. 109. St., blagajnik John Sivec, zapisnikar Kari Penko, nadzorniki: Stanley Počkar, Frank Sot in Joseph Filipich; reditelj A. Nordin, bolniški nadzornik Jos. Terbovec, zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Skur; zastopnik za federacijo Andy Skerl, za delniško sejo SND Andy Skerl (namestnik Joseph Trebeč), za klub društev SND Joseph Trebeč, za prosvetni klub SND in za farme Anthony Meklan (namestnik Kari Penko). Društvo je sklenilo, da še nadalje podpira čitalnico SND na St. Clair Ave.
Seja Kluba društev Nocoj ob 7:30 se vrši važna seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Treba bo vse potrebno ukreniti radi Silvestrove prireditve. Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da pridejo.
-o—-
Na bolnišni postelji
Na svojem domu leži bolan naš poznani rojak in agilni društveni delavec Mr. Andrej Te-kauc, 1023 E. 72. Pl., kjer ga prijatelji lahko za kratek čas obiščejo. Želimo mu, da bi se čim prej pozdravil.
Zadušnica
V pondeljek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Hočevarjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Društvo sv. Alojzija
Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu ima v nedeljo popoldne ob eni svojo letno sejo. člani so prošeni, da se te seje polnoštevilno udeleže.
V bolnišnici
Mrs. Mary Miller iz 6933 St. Clair Ave. se je morala podati v St. Luke's bolnišnico. Obiski začasno še niso dovoljeni.
Anglija smatra U. S. že za zaveznico
London.—Novice iz Amerike, da namerava predsednik Roosevelt izvesti načrt, da se Angliji posodi orožje, so dobile danes v angleških časopisih promi-nentno mesto. Nekatero časopisje naravnost imenuje Ameriko za svojo vojno zaveznico proti Nemčiji in Italiji. London Times piše: "Nihče na tej strani oceana si ne more predstavljati, da bi nas pustile Zed. države na cedilu samo radi vprašanja dolarjev, dokler nam more dati orožje." Nek časopis pravi, da je Rooseveltov načrt za posojevanje orožja iznajdba umskega genija.
L -o-
pO nacijskih pristašev r v ameriški armadi
'"'cago, 111.—Knjiga, ki so zasegle ameriške oblasti v tnem stanu Ameriško-nem-^ bunda kaže, da se naha-8(1 1,500 do 2,000 članov teh iHih simpatičarjev v ame-armadi ali mornarici. Ob-11 «0 zaplenile v tem uradu naročje knjig in uradnih V eni izmed knjig so bi-^na, naslovi ter vojaški či-članov v armadi, morna-pri marinih. Pri vsakem ,''a tudi pripomba, če je ta ^ obiskal Nemčijo ali nekaterih je bilo zapisano, preživeli več let v Nem-
-o-
S zajcem se je zastrupil
H Hampton, Conn. — les Metcalf je prinesel z lo-„zajca in ga začel v kuhinji j Pri tem se je vrezal v • Ni se zmenil za to. Čez pet ^ Pa zbolel, toda je mislil, .Je samo navaden prehlad.
Postajalo mu je vedno huj-I'1 odpeljali so ga v bolnišni-^ nezavestnega, čez eno uro 1)111 je vrnila zavest, nato je ^rl. Zdravniki so ugotovile je zastrupil s začjo krv-
-o-
Banka izplačuje
: North American banke se . Ca, da je včeraj izplačala H°5.70 na 10% dividendo Valjem stare banke. To se ^adaljevalo vsak dan, do-*ie bo izplačanih vseh >000. Banka je odprta vsak i| pol desetih dopoldne do popoldne. V sredo po-i ne je banka zaprta, zato je , °dprta v soboto popoldne. »Jjlvidendo izplačuje tudi po-i ^ca. v Collinwoodu. Ljud-0 Zelo veseli te dividende.
-o-
Zanimiv božični program
V St. Clair kopališču bo v pon-leljek večer ob osmih podan zanimiv božični program, h kateremu je prosta vstopnina in vsakdo je prijazno vabljen. Prireditev bo obiskal tudi slovenski žo-gometni igralec Al Milnar. Godba bo Frank Jankovičeva, peli bodo pa: slovenski radio kvartet, Baraga sekstet, Hlabše Jr. bo igral na harmoniko, Irene Za-vasky na gitaro, Bob Rossman na xylophone in korenjak Fred Božič bo pokazal nekaj svojih vaj. Vstopnice lahko dobite zastonj pri blagajni v St. Clair kopališču. Mohorjeve knjige dospele Josip Grdina sporoča, da so dospele iz stare domovine Mohorjeve knjige. Naročniki so vabljeni, da pridejo ponje na 6113 St. Clair Ave. Nekaj izvodov je več in jih lahko dobe tudi oni, ki se niso naprej naročili.
Važno za vse!
Ta mesec se bo pobiralo mesečne asesmente drugače, ker je na 25. decembra božič. V SND na St. Clair Ave. bodo radi tega pobirali društveni tajniki in tajnice asesment že v pondeljek, 23. decembra zvečer in sicer v spodnji dvorani. Zapomnite si to! Vedite tudi, da je to zadnji mesec v letu in da je treba pri društvu poravnati vse dolgove, da bodo mogli društveni uradniki zaključiti knjige ob koncu leta. Storite svoj<o dolžnost in pa ozirajte se na svoje tajnike, da jim olajšate delo in skrbi, če plačate pravočasno svoje obveznosti.
-o-
Žeblji iz mrliških krst za kongresnike Chicago, 111. — Organizacija, ki si je nadela nalogo in ime "držati Ameriko izven vojne," bo začela sedaj s kampanjo, da se pošlje kongresnikom žeblje iz mrliških krst obenem s prošnjo, naj kongres obdrži nevtralno in Johnsonovo postavo. Organizacija bo dobila pristne žeblje od podjetja, ki izdeluje mrliške krste. Te žeblje se bo pritrdilo na karto, kjer bo zapisano: "Vsak glas za vojno bo zabil en žebelj v krsto ameriškega fanta, ki bo zapisan smrti na tujezemske^i bojišču, če se zapletemo v evropsko vojno. Rešite milijone ameriških življenj! Glasujte, da obdržimo nevtralno in Johnsonovo postavo ter se pripravimo za obrambo."
_________r\__
Poročila trdijo, da je Hitler poslal 100,000 vojakov na pomoč Italiji. - Nemška prevozna letala baje vozijo italijanske vojake preko Jadranskega morja v Albanijo.
Vichy, Francija, 19. dec. — Iz uradnih krogov se poroča, da je dospelo več nemških divizij v Italijo. Ta poročila je očividno dovolila poslati iz Francije nemška cenzura. To je tudi prvo javno zatrdilo, da so nemški vojaki res v Italiji. Londonsko časopisje je pa dobilo poročilo iz Italije, da se nahaja v Italiji že pet ali šest nemških divizii. kakih 100.000 voiakov.
BESEDA IZ NARODA
Zamorec se pere
Piše Anton Grdina
Prišedši v Ženevo, se je sešel dr. Korošec najprej z ondi bivajočim Lazo Markovičfem ter povabil takoj na razgovor Pašiča in Trumbiča. Prvi se je odzval Trumbič, popisal Korošcu spor med Jugoslovanskim odborom in Pašičem ter prosil, da bi ga v imenu Narodne Veče priznal za zastopnika avstro-ogrskih Jugoslovanov pri zaveznikih, dokler se ne ustanovi skupno diplomatsko zastopstvo Narodne veče in Srbije. Korošec mu je dal le pooblastilo za sklepanje premirja in pogoje za premirje, kar je oboje poslal preko srbskega poslaništva v Bernu. Toda pooblastilo je prejel Trumbič prekrasno, dočim so pogoji za premirje nekje v srbskem poslaništvu sploh izginili.
Vsled tega Trumbič ni bil pripuščen k versajski konferenci o premirju in je srbski poslanik Vesnič brez ugovora pristal na njene sklepe, po katerih so Italijani zasedli v londonskem paktu jim obljubljeno ozemlje.
Iz tega bi se dalo sklepati, da so gotovi faktorji Koroš-cevo pooblastilo Trumbiču nalašč izgubili, da bi tako lahko sami sprejemali mirovne pogoje.
Vzporedno s tem so se vršila v Ženevi pogajanja za združitev s Srbijo in Črno goro. OsTiovala naj bi se skupna vlada za nekatere zadeve, za druge pa naj bi še naprej veljala vlada kraljevine Srbije oziroma vlada Narodne Veče. Ta tako imenovana ženevska deklaracija (9. novembra 1918) pa je ostala le na papirju. Srbska vlada na Krfu jo je namreč odklonila češ, da pomeni nezaupnico Srbiji in žalitev njenih zaslug za osvobojenje, pa tudi žalitev Pašiča, ki je bil v Ženevi;izključen od vlade. V resnici pa so se uprli zoper ženevski dogovor zato, ker so bili prepričani, da se bo v domovini, kjer je ob odsotnosti dr. Korošca zastopal Narodno Večo njen podpredsednik Svetozar Pribičevič, dal doseči za Srbijo ugodnejši način zedinjenja kot v tujini s predsednikom dr. Korošcem in z Jugoslovanskim odborom, ki je užival velik ugled in podporo pri Angležih in Francozih.
Ker dr. Korošec le ni dobil od Pašiča nobenega glasu, je izročil 4. novembra zavezniškim vladam noto, v kateri je zahteval, da priznajo Narodno Večo v Zagrebu kot vlado za Jugoslovane bivše monarhije, nje same za zavezniški narod in jugoslovanske dobrovoljce za vojskujočo se stranko. Dokler se ne zedinijo s Srbijo in Črno goro v eno državo, naj jih zastopa pri zavezniških vladah dr. Trumbič.
Naslednji dan, 5. novembra, so prišli Pašič s šefi srbske opozicije in Trumbič z nekaterimi člani Jugoslovanskega odbora. Korošec se je najprej sestal s Trumbičem, ki mu je pojasnil prejšnje dogodke in razmerje s Pašičem, nato je obiskal slednjega, čigar mnenje je bilo, da mora Srbija zastopati vse Jugoslovane, a vzel bi tudi par zastopnikov Narodne Veče v nekako komisijo za zunanje zadeve pri srbski vladi. Pri oficijelnih razgovorih naslednji dan sta dr. Korošec in Trumbič zahtevala v prvi vrsti mednarodno priznanje Narodne Veče, za skupne zadeve pa naj se ustanove skupna ministrstva. Na to je pristal Pašič šele potem, ko je Draškovič predlagal skupno vlado 17 ministrov za Srbijo in Jugoslovane bivše monarhije in se je Pašič zbal, da ne bi ostal v manjšini pred združenimi opozicijonalci.
Ko so tudi Francozi silili k odločitvi, je drugi dan, 7. novembra, sprejel Korošcev in Trumbjj&ev predlog ter z noto z dne 8. novembra v imenu srbske vlade priznal Narodno Veče za zakonito vlado Jugoslovanov bivše monarhije in Trumbiča za njenega zastopnika pri zaveznikih. Nato so sestavili skupno vlado 12 ministrov in objavili vse sklepe z lepim proglasom v takozvani "ženevski deklaraciji."
Iz Ženeve je prišel dr. Korošec 13. novembra v Pariz, da poišče stikov s francosko vlado in ostalimi zavezniki. Prizadeval si je doseči priznanje nove jugoslovanske države in vlade ter ugodno rešitev teritorijalnih vprašanj. V to svr-ho je obiska! predsednika Clemenceau-ja, zunanjega ministra Pichona, Wilsonovega zastopnika House-a, ameriškega, angleškega in italijanskega poslanika ter dr. Beneša, da bi on vplival v našo korist na Italijo. Od Pichona je zvedel, da je Pašič demisijoniral in s tem izigral ženevski pakt. Srbska vlada na Krfu (Protič) je namreč zvedela po Tresi-ču-Pavičiču, da je v Narodni Veči prevladala hrvatsko-srb-ska koalicija s Svetozarjem Pribičevičem in je pričakovala zase ugodnejše rešitve v direktnem stiku z Narodno Večo brez dr. Koroščevega posredovanja.
Ko se je hotel nato dr. Korošec vrniti v domovino, dolgo ni mogel dobiti potnih listov in spotoma je moral še v Ve-roni čakati dva dni. Tako se je njegova vrnitev zavlekla preko 1. decembra 1918, ko se je v Belgradu izvršilo zedinje-nje in proglasila kraljevina SHS.
V Ljubljano je prišel dr. Korošec 2. decembra 1918 in se naslednji dan odpeljal v Belgrad, kjer se je 20. decembra sestavila prva vlada nove države pod predsedstvom Stoja-na Protiča. V tej vladi je imel dr. Korošec podpredsedstvo in prevzel najprej oddelek za zaščito, na 2. aprila 1919 pa ministrstvo za prehrano in obnovitev zemlje, ki ga je vodil do nastopa Davidovičeve koalicijske vlade demokratov in socialistov 16. avgusta 1919.
(Dalje prihodnjič.)
Ko pišem te vrstice se zgrinjajo trume ljudstev iz širne Jugoslavije in iz vseh delov Slovenije, katera je zavita v žalno obleko in plaka za sinom, ki leži v krsti, mimo katere se premikajo stotisoči žalujočega ljudstva.
To se godi tam v stolnem mestu Jugoslavije v Beogradu, kar bomo ne dvomno brali v jugoslovanskih časopisih o pogrebu velikega državnika, Dr. Anton Korošca, radi katerega sem imel čast postati odlikovan od slovenskega cleveland-skega dnevnika "E"za "fašista in za zamorca".
Ko sem si drznil zapisati v Ameriški Domovini par vrstic, da se strinjam z urednikom, da je imel prav ko je branil in zagovarjal vzornega državnika Dr. Korošca, sem se strašno zameril gospodom pri "E", kajti zagovarjati človeka, katerega so sami ob vsaki priliki namla-tili, če se je le dalo kaj takega poiskati, si ne sme noben človek drzniti zagovarjati. Radi tega je nastal javni boj med menoj in "E," radi sedaj pokojnega in blagega Dr. Korošca.
Ko je "E" slovesno povedala kaj in kdo da sem v sobotni številki na prvi in drugi strani, je nadaljevala še potem v dveh zaporednih številkah od 13. in 14. decembra in pridejala kroni fašizma še krono zamorca. V teh dodatnih številkah si "E" mane roke in se veseli ter hvali takole: "Zastonj si prizadeva Ameriška Domovina oprati zamorca Grdino! Nikoli se oprati ne more, itd." S tem je povedala "E'' vieliko. Povedala je hvaleč se, da je izvršila sijajno nakano. Povedala je svetu v uredniškem članku, da je moja malenkost za vselej očr-nena in omazana. To je torej višek njene podlosti in karakterja, za to, ker sem se pognal za moža, ki sem ga tudi osebno poznal in ki ga pozna ne samo vsa Slovenija, marveč cela Jugoslavija.
Tako torej gospodje pri "E" srečni ste in zadovoljni in zelo veseli kakor razvidim iz vaših kolon. Ne vem, če bi smel ali ne, vas malo posvariti namreč, da se ni varno prenaglo veseliti zmage. Čeprav trdite, da ne bo nobena žajfa oprala Grdino, pa se še ne ve. Ne bodite preveč sami v sebe zaljubljeni. Niste sami v Clevelandu. So še drugi, ki mislijo drugače. Nimate še vseh Tj udi za seboj. Res je to, da ste mi storili veliko krivico s temi obdolžbami. Prav tako ste mi storili že večkrat poprej in škodili mojemu trgovskemu podjetju, toda o tem bomo govorci drugikrat. Za danes, ko leži Dr. Korošec na mrtvaškem odru, ko vam poklanjam teh par vrstic, se ne spodobi, da bi se z vami prerekal, ker vas ne smatram, da ste mu vredni prah obrisati iz njegovih čevljev.
Vse vaše sramotilne članke bom rade volje sprejel za dobro ime velikega slovenskega rodoljuba! Ce se niste sramovali napadati njega, katerega so spoštovali visoki odličnjaki, kaj naj pa potem pričakujem | od vas jaz, ki me prištevate fašistom in zamorcem.
Toda, eno tolažbo imajm. Z menoj ste počastili prav tako tudi Dr. Korošca z "fašistom", kako naj bi pa odklonil ali se zagovarjal jaz. Bodite pa vseeno uverjeni, da se bo dobila' "žajfa" in krtača, da bo oprala črnca, teh skrbi se lahko kar iznebite in vašega veselja bo! konec o neopranem zamorcu. 1
Miklavž v Domu zapadnih Slovencev
Še smo pri življenju
Newburgh.—Še smo pri življenju, s tem mislim naše "Čričke". Nekaj nad trideset je teh mladih navdušenih pevcev in pevk, ki so voljni še nekaj časa hraniti naš največji zaklad — slovensko pesem in slovensko govorico.
Napravili smo že načrt za prihodnje leto. Kakor do sedaj, bodo tudi v p(rihodnjem letu priredili dva koncerta in sicer enega za Materin dan 11. maja, drugega pa na Martinovo nedeljo 16. novembra, kaj drugega bo še vse v prihodnjem letu, pa ne vem. Želim pa tem malim pevcem in pevkam vse dobro.
Na seji 1. decembra je bilo sklenjeno, da bo obiskal te naše male Miklavž in sicer v ponde-Ijek, 23. decembra zvečer v šolski dvorani. Ob tej priliki vabimo vse starše in prijatelje, da gotovo pridete, kajti otroci vam bodo zopet zapeli nekaj božičnih pesmic, da nas s tem nekoliko razveselijo in nam zo-j pet obude spomine na rodni kraj. Vstopnina je samo 10 centov in vas prosim v imenu vaših, da pridete, da jih s tem razveselimo in poživimo.
Odbor za leto 1941 je sledeč: predsednik Alojzij Simončič; podpredsednica Marija Mauer; tajnik France Gliha; blagajnik Jakob Resnik; nadzorniki, Silvester Paulin, Apolonija Kic in Angela Stražar; zapisnikar Anton Meljač.
Končno pa želimo vesele božične praznike, da bi jih preživeli v sladki zavesti miru in medsebojne ljubezni in tako bomo še dolgo živeli za slovensko pesem. Bog vas živi in mir naj bo v naših srcih. To vam želi v imenu "Čričkov",
France iz doline. -o-
"Škrjanček poje. ,
Ptiči pevci so že zdavnaj odleteli v tople kraje, a "Škrjan-čki" v Euclidu pa so še ostali pri nas in nam bodo prepevali v nedeljo 22. decembra. Kakor vsako leto, bodo tudi letos vpri-zorili za božičnino lepo igro in seveda bo tudi petja dovolj in tudi Miklavž bo prišel pogledat' in poslušat "Škrjančke", ki jih bo gotovo tudi obdaril.
Ker vem, da ste bili vselej zadovoljni z našimi igrami, zato vas tudi sedaj vabim, da pridete poslušat, ker bo res nekaj posebnega, kajti igra je tako smešna, da se boste vsi prav imenitno zabavali in prav od srca nasmejali. Naslov igre je "Oh, ta Palona". Torej ta nerodna Polona vas vabi, da pridete vsi, ki se le kaj zanimate za otroke, ker se tudi naši otro-ci zelo zanimajo za slovenske pesmi. Slišal sem neko deklico, ki je rekla, da ona ne mara pripadati k takemu klubu, ki bi se imenoval slovenski, a pojejo pa samo angleške pesmi, katerih se lahko nauči vsak dan, a slovenskih se pa ne more.
Če se otroci tako zanimajo za slovensko pesem, je naša dolžnost, da jim damo tudi mi veselje, da ne bo naša pesem kar tako mirno zaspala. Zvečer bo pa igral za ples poznani Jankovičev orkester, ki bo skrbel, da bodo plesali stari in mladi. Torej ne pozabite priti v «edeljo 22. decembra v Slovenski društveni dom na Re-cher Ave. V imenu "Škrjan-čkcv" vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Louis Godec, preds. -—o---
Indijec Haridas je imel tako dolg jezik, da se je mogel z njim dotakniti čela. To je dosegel z dolgotrajnimi vajami in številnimi operacijami.
Tudi letos se bo oglasil Miklavž v našem domu na 6818 Denison Ave., in sicer v nedeljo 22. decembra ob 5. uri popoldne. Vabljeno je cenjeno občinstvo, prijatelji in delničarji, da se udeleže tega večera. Pripeljite svoje otroke.
Starši, sorodniki in prijatelji pa lahko prinesete darove in sicer prinesite jih pravočasno v dom, kjer bodo varno spravljeni pri poslovodji ali tajniku. Vstopnina je prosta. Igrala bo Simčičeva godba. Za žejne in lačne pa bo preskrbel odbor.
Na Silvestrov večer pa pričakujemo, da bo kakor navado tudi letos dvorana polna. Vstopnice za ta večer so samo po 30 centov. Igrala pa bo godba Andy Mirtiča.
Redna seja delničarjev pa se vrši v soboto 28. decembra ob 8. zvečer. Dom zapadnih Slovencev vas vabi, da se udeležite naših prireditev in seje. Za Dom zapadnih Slovencev vas pozdravlja,
Odbor.
O lepem vedenju
V različnih delih sveta imajo ljudje različne navade in različne "zakonike" lepega vedenja, mode, lepote itd. Kar se nam zdi lepo in olikano, bo v Indiji ali v Afriki ali na Japonskem povzročilo smeh in zaničevanje in narobe. Posebno se razlikujejo od ostalih naše navade olikanega vedenja pi'i jedi.
Če si povabljen na kosilo v Indiji, moraš krožnik po jedi lepo polizati, drugače gostitelje strahovito užališ, ker mislijo, da ti ni dosti za njihovo hrano. Vsako jed moraš zahtevati vsaj dvakrat ali trikrat, in sicer z močnim glasom, jo hvaliti na vse pretege in se zadovoljno trepljati po trebuhu- Jesti moraš toliko časa, da omagaš. "Bania," razred pi'odajalcev in manjših trgovcev, imajo stalno navado, da si pred kosilom priveze j o čez pas droben trak iz pavole in jedo toliko časa, da trak poči, znamenje, da je sedaj dosti. Nato takoj nehajo jesti.
IZ DOMOVINE
—Avtomobilska cesta od Su-šaka do Dubrovnika. V dveh letih bo dograjena krasna avtomobilska cesta od Sušaka do Dubrovnika. To bo edinstvena avtomobilska cesta v Evropi, ki bo gotovo privabila veliko tujcev. Vsak kilometer te ceste bo veljal približno en milijon din. Ko bo ta cesta dograjena, se bodo brez dvoma zelo dvignila primorska letovišča, še bolj bi se pa, če bi zgradili tudi že davno obljubljeno avtomobilsko cesto iz Ljubljane do Sušaka.
—Maribor, žetev smrti. V Sodni ulici 25 je umrla 79 letna soproga skupinovodje drž žel. ga. Amalija Dobrajc. V bolnišnici je smrt ugrabila 60 letno vdovo po posojilniškem uradniku Ju-lijano Golobovo. V Pekrah je umrla 62 letna soproga nadmli-narja Marija Pikušek.
—Krava ga je nabodk. 7 letni sinček elektrotehnika Zdenko Reberc iz Maribora je bil na počitnicah v Zamušanih. Tam ga je te dni doletela huda nesreča. Na paši je zdivjala krava in malega Zdenka nabodla na roge. Fantka so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
— Grofica Alberti umrla. V Limbušu je umrla v starosti 81 let grofica Frančiška Alberti, lastnica obširnih vinogradnih posestev ter hišna posestnica v Mariboru. Pokojnica je bila znana po svoji srčni dobroti in darežljivosti. Bila je teta mariborskega pivovarnarja g. Ti-schelligija.
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v držav
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacij6,
GLAVNI ODBOR: Predsedirk: PRED UDOVICH, 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O-Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., Cleveland, Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:	r.
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W- "
berton, O.	n
Drugi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland. Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR:	„,
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd Cleveland. O.
Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland, O. Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, O.
Za pojasnila se obrnite nai glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O.

Iz urada glavnega tajnika S. M. Z.
Še nekaj dni in preminilo bo leto 1940. Ostali nam bodo ^ še samo spomini, spomini sijajnega napredka naše nepristr311 g Slovenske moške zveze. V tem letu smo pridobili v našo sred° sto novih članov in se finančno podprli za vsoto nad $1,200-0 stega preostanka za prvih 11 mesecev.
• iic'j0
Rekli boste, resnično lep napredek za mlado orga'llZ' tojj Tudi v glavnem uradu pravimo tako. Toda sedaj, ko nas 3e • ko več članov, pa je potrebno, da še toliko bolj agitiramo. 2 agitacijo, bo tudi večji napredek, saj vam je znano geslo nas® ze: "Vsi za enega, eden za vse!" Poleg tega pa naredim0 $e^ .seben sklep za novo leto in ta naj bo: "Pridobimo najm*®' ,g(j novih članov v letu 1941!" Torej s korajžo in z željo P° nfP z ku, kakor jo imamo Slovenci, pojdimo na delo, delujmo si«2 napredek in končni uspeh.	eI
Ob tej priliki se zahvaljujem v imenu glavnega odbora j uradnikom in članom za vaše požrtvovalno delo v pretekle^ in upam, da bomo še naprej delovali roka v roki kakor do seo,jrti Ne pozabite pa na našo prireditev, katero prirede vse P " J žnice Slovenske moške zveze v Slovenskem narodnem doir ^i St. Clair Ave. v nedeljo 12. januarja. Upam, da se bodo v3 vsi člani ter tako vsaj za eno nedeljo popoldne pozabili v križe in težave ter se razveselili v veseli družbi. Upam, d3 ^ dimo omenjeni dan. S svojo udeležbo pa bo vsak član tudi svoji podružnici, ker bo čisti preostanek te prireditve Ijen med vse podružnice.	e3gl
Končno pa želim vsem članom in čitateljem tega lista božične praznike in srečno, zdravo in napredno novo leto. $
Vincent H. Lauter,
UIISIIIIIIIIIIIIIII
Ce
verjamete aP pa ne
iiiiiiiiiHiiiiiiiii
Tako je prišel tisti teden, ko se je pričel lov na srnjake v Pennsylvaniji. V Clevelandu je zažvižgal okrog naših ušes sever j ah radeckimarš, da se nam je kar fletno zdelo. Tudi sneg je bil zapadel, zlasti še na našem ožniku, ki imamo v tem oziru vedno prednost, ker smo bližje nebes. Časopisje nas je tolažilo češ, da to ni nič, ampak kaj da je šele v Pennsylvaniji, kjer je snega do pasu in mraz pa tak, da vse poka.
"Bogve," sem si mislil, "če se Ferdo zdaj kaj spominja na moje očetovske besede? Saj mu ravno ne privoščim nič hudega, vendar se mi nekoliko vseeno dobro zdi, da se bo pokoril, ker ni hotel poslušati mene, ki nekaj vem o vremenu. Da bi le ne ostal v kakem zametu! Se reče, saj mi je bilo največ za mojo ljubo karabinko, da bi se srečno vrnila."
Zvečer se je javil k raportu Tone Baraga, ki je udaril na telefon notri iz Pennsylvanije in javil, da je padlo prvi dan devet srnjakov pri njegovem bataljonu.
"Pa je kaj mraz?" sem ga vprašal.
"Mraz? Saj mi ne boš verjel, če ti povem, da je bil danes tak mraz, da je na Mišičevi peči župa zmrznila gredoč, ko
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._________
<*j§^>83	No. 298 Fri., Dec. 20, 1940
Dr. Anton Korošec
Slovenska moška
?zveza v Ameriki
f je vrela. Šele ko je CH1 itelj vlil v lonec en s0o< nega, se je odtajala. Sr)ie ^je .nraz vse trde. Kadar j° iie krogla, srna niti 11(3 .bjt« Kar stoji, kot bi bila P ^ Mi jih kar tako nosim0 ..eVefl n postavljamo ob	z
skednju kot kobile, drva žagat, če še veš
"Križ božji," sem ga p joV /al in ž njim vse slovenj ^ ze, "pa si kaj videl od Euclid Rifle kluba, J1 pajo gori pri Maroltu „i
"Nič jih nisem videl slišal od njih. Nekdo Je pjfl d vedoval, da jih je za»el° jih ne bo s hribov guje noči. Ti, kaj me pa na dolgo in široko, kaj da bom vse svoje pre*11 za napravil za telefon," se čel jeziti naš ljubi Benčinov Tone in s "adijo" zaprl telefon. ^jiK Na, ta bo pa lepa. p noči jih ne bo nazaj. KaJ j z našo srnjakovo večei"J0' , K zagvišana za 5. januart*.^ J ima naša slavna ekspedjC^vieč| logo in dolžnost, da P^ dva srnjaka za pečenk0
Hude skrbi so mi šle V ge( vi in že sem se kesal, K za trenutek privoščil '^j jij fantom nekaj žametov, ^oi* sem mislil tako hudo bil' priprošnje pa tudi ne treba tako zares vzeti- ^
No, pa se je glede srn> fl« bro izteklo in srnjaki gj^ mizi na 5. januarja v skem domu.
SLOVENIAN GROCERS ASSOCIATION II C0LLINW00D
SPECIAL PRICES EFFECTIVE DECEMBER 2.0th TO DECEMBER 27th
BLENDED WHISKEY
Burton's brings you lightness without sacrificing strength or richness... -ht Burton's smoothness is full 90 prooi
™	jo
Code 118-C X • J. QUART
$218
^ Code 118-A

*»% GRAIN NEUTBAl SPIRITS • N PROO«
SATAN IN IŠKARI0T
Po nemškem izvirniku K. Maya tyytttttxxxxxxxxxxxttttxxxxxxxtttt-žxttttt*>
^novil sem mlajšemu Mim-toju, kaj naj pove očetu, in 'natančno opisal mesto, kjer 1 čaka Winnetou. Dal sem 'tudi orožje, ki sem ga zaple-Meltonu, da ga ponese očetu
ar.
'ali junak je samozavestno 'iubojval, da bodeta vso noč res drugi dan jezdila s sestro ^uaala priti domov v dveh h mesto v treh. 'limbrenji so se pri Opatah sž'li s posušenim mesom. Raz-i!i smo si ga, za dva dni sem fešen skrbi za prehrano. Na bi ne bil smel hoditi, utegnil ^ naleteli na Yume in stre-'' me bili izdali. °slovili smo se. Mlajši ^renjq je odjezdil s sestro lfiSečno noč proti severu, moj ?toljevalec je poskrbel za ko-1 'n legla sva na gozdnem ro-v mehko travo. Počitka sva
I	zelo potrebna, kdo ve, kaj 111 je prinesel drugi dan. aža ni bila potrebna, Melto-'' ljudje naju niso mogli naj-5 da bi se Yume ponoči plazi-10 gozdu, pa tudi ni bilo ver-to.
'%o nisem zaspal. Zrl sem srPastim krajcem, ki je počasi proti gozdnim vršičkom, I'femisljal in ugibal.
je niameraval Melton z e'jenei —? čemu bi naj na-Yume haciendo —?
II	ko sem končno zaspal, se
rogal izza vrhov drevja Viov satanski obraz: "Ne 'tne ugnal! Tvoji rojaki bo-l2S"inili z razdjane haciende, ^a so se v zemljo vdrli, sam
YUMA ŠETAR I.
V vodi. 'adno jutro naju je zgodaj
Rezala sva konja, ju pog-
■	na pašo, razmišljala in
načrte.
™i'mon Melton je bil zaen-; oskrbljen. S svojimi izvi-rokami ni mogel nika-na haciendi je ležal in si streči. Osebno ni mogel več
Sati.
4 izseljence pa nevarnost še ^nila. Saj je Melton, čeprav J'enjen na posteljo, še vedno poveljeval in vodil napad. _^llerja, oče in sin, bi izvrta njegova povelja. Yume so že taborili kje v bližini
■	j&ide in čakali na napad. N sklepal sem tako iz navzoč-
Vete je, Velikih ust, njiho-f4 Poglavarja, ki sem ga sre-.Prejšnji dan.
fasada, taka sem sodil, se; jfHrat še ni bilo treba bati. |V radi tega ne, ker je bil bolan. Upal sem celo, ^ej prispe poglavar Mimbre-v> Nalgu mokaši, z bojevnici sem jih naročil. V šestih je pravil mladi Mirnbre-I' moj spremljevalec, bi pri-i
^ je bilo torej še dovolj, lahko poiskal Yume, pri-. koval, zvedel za podrobnosti , ^a in si
zasnoval načrt, ka-ga preprečil. . a tudi izseljence sem moral ^ovati.
ij®J je nameraval Melton z !*li —? čemu bi jih rabil na s l^di, ki jo je mislil napasti
yzropati —?
^aman sem si tri glavo, i aVoriti sem moral z izšel j en-s Herkulom, ki je bil še • Pametnejši med njimi. More-1 da
je opazil kaj izrednega, j-' ne, vsaj posvaril bi lahko 111 Jem izseljence in jih opozo-
fta pretečo nevarnost, i seni ugibal in sklenil, da I 1 dan naj prvo obiščem Yu-^ !ri haciendo. Prvo sem naj-'e °pravil za dne, na haciendo J1* se spravil ponoči. i|. °j spremljevalec, mladi Srenjo, je bil ves navdušen.
"Kako pa bo našel Old Shat-terhand Yume?" je tehtno vprašal, ko je pripravljal konje.
"Ne bo težko. Yume čakajo gotovo kje blizu haciende, poslali bodo izvidnika, preden napadejo. Ali pa jih obišče kak Mel-tonov odposlanec, ker Melton sam ne more iz hiše. Ako leževa kje blizu haciende na prežo, ne bova dolgo čakala pa naju bo tak oglednik ali pa Meltonov sel sam peljal v tabor.
Pa še druga pot je mogoča. Poglavar Vete ja se je brez dvoma vrnil v sotesko, kjer vas je napadel v družbi z belokožcem Wellerjem, poiskal je sina, ga našel ustreljenega in ga pokopal pa se vrnil k svojim ljudem. Njegova sled nama pokaže pot k taboru."
"Katero teh dveh možnosti bo uporabil moj slavni beli brat?"
"Vrnila se bova v sotesko in poiskala sled Velikih ust."
Konja sta bila pripravljena, zajahala sva in odjezdila proti jugu. Seveda ne naravnost, izognila sva se haciendi v velikem ovinku. Nihče naju na haciendi ni smel videti. Sicer pa so me itak vrgli črez prag in črez mejo —.
Opoldne sva bila v soteski. Previdno sva se bližala usodnemu mestu, kjer sem dan poprej ustrelil Mala usta, poglavarjevega sina, da bi rešil življenje' trem mladim Mimb r e n j e m, Winnetouovim prijateljem. Vsak hip sem bil pripravljen, da naletim na Yume.
Pa žive duše nisva srečala. Ob vznožju skalnega roba so ležala trupla konj1, ki sta jih Mimbrenjem ustrelila Vete ja in stari Weller. Jata mrharjev se je trgala in prepirala za mrhovino.
Ostal sem na preži v soteski, s puško pripravljeno za strel, Mimbrenja pa sem poslal na po-dveso, kjer je ležal ustreljeni poglavarjev sin. Kmalu se je vrnil in poročal, da je truplo pokrito s kamenjem, sledov pa da ni videti.
Tudi nisem pričakoval, da bo našel kako sled. Na konju se ni dalo priti po stenah, poglavar ga je pustil v soteski in peš šel na podveso iskat sina. Na skalnih tleh pa je sled pešca zelo težko najti, če ne nemogoče.
še sam sem stopil v skale, Mimbrenjo me je spremljal.
žal res nisva nič posebnega našla. Tu pa tam je bila odrg-njena skala, tu pa tam je bil odvaljen kamenček, pohojena bilka. Pa take sledove sem lahko povzročil tudi sam, ko sem prejšnji dan plezal v stene, ali pa Mimbrenji, ko so bežali v skale pred Vete jem in Wellerjem.
Mimbrenjo je napenjal oči in gubal mlado čelo. Zelo ponosen bi bil seveda, če bi bil našel vsaj najmanjšo sled. Pa zaman je bil trud.
Nevoljen je končno vzkliknil: "Bili so na vrhu! O tem ni dvoma. Saj so pokrili truplo s kamenjem. In vendar ni videti sledov —.
Kar slep sem danes! Old S hatter hand naj nikar ne misli, da sem vedno tak!"
"Pomiri se! Old Shatterhan-dove oči so gotovo ostre in vajene, da najdejo najmanjšo sled. In vendar tudi niso prav ničesar našle. Svet je skalnat.
Toda človek gleda z dvojnimi očmi, z očmi telesa in z očmi duše. In če so ene oči slepe, morajo biti druge tem bolj odprte." žalosten je povesil glavo. "Tudi oči moje duše ne vidijo ničesar."
"Ker gledajo najbrž v napačno smer."
"Naj mi pove Old Shatter-hand, kam naj grejo moje oči!"
(Dalje prihodnjič.)
Ijo in morjem vedno enako, pač pa, da se je zaradi notranjih zemeljskih sil, ki tudi še danes ne mirujejo, v teku zemeljske zgodovine dostikrat spremenilo. To sklepajo iz raznih oka-menin, ki so jih našli v trdnih zemeljskih plasteh. Znano je namreč, da so bile celo tiste zemeljske plasti, ki tvorijo danes najvišje gorske vrhove na svetu, nekoč pod morjem. Ta sprememba je mogla nastati le na ta način, da so se plasti, ki so bile nekof pod morjem, dvignile in na dotičnih krajih izpodrinile morje, na drugi strani pa se je zaradi ravnotežja, ki mora vladati med kopnino in morjem, voda razlila na področja, ki prej niso bila pod morjem. Na ta način so v teku zemeljske zgodovine izginjala nekdanja morja in tudi celinski deli zemlje. Geologom je tudi znano, da se je nekoč na področju, ( kjer se danes razprostira Atlantski ocean, razprostirala kopna zemlja, posebna celina, ki so ji učenjaki dali ime "Atlantida." Tako so jo krstili zaradi tega, da bi se že iz imena samega videlo, kje je bila ta celina, ki je danes ni.
Omen jeni italijanski učenjak je natančno izračunal kdaj je izginila v morje celina "Atlantida." Pravi, da se je to tgodilo pred 10,431 leti. Na
podlagi česa je Rafaele Benda-ni do leta natančno izračunal konec "Atlandide," še ni znano in bo najbrž to skrivnost še nekaj časa držal zase, da je ne bi pograbil kdo drugi in morda na podlagi tega izračunal še kaj težjega in še bolj nepričakovanega, pozneje pa bi morda bil še celo toliko predrzen, da bi trdil, da je bil on prvi, ki se mu je posrečilo tako natančno izračunati, kdaj so se na zemlji odigravali tako pomembni dogodki, da so izginjali kar celi kontinenti.
Rafaele Bendani pa ni še povedal, katera bo tista celina, ki bo izginila z obličja zemlje natančno leta 2,521. Pravi, da je dozdaj mogel izračunati le to, da eno celino bo takrat doletela ta usoda. Izrazil pa je upanje, da bo v kratkem lahko tudi povedal, ali bo to Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija ali pa Antarktika, dežela ob južnem zemeljskem tečaju. Ce se to zares zgodi, da bo izginila ena teh celin, lahko sklepamo, da se bo istočasno nekje dvignila iz vode nova celina.
-o-
IZ DOMOVINE
—S steklom se je obrezal 44-letni delavec tekstilne tovarne v Škofji Loki Peršič Janez, doma iz Stare Loke. Nesel je po cesti šipe, ko ga je podrl motociklist. šipe so se seveda zdrobile in Pe-šiča hudo obrezale po desni roki.
—Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je umrla v 70. letu starosti daleč na okrog znana in spoštovana posestnica gospa Kraut Antonija.
cxxxxxzxxxxxxxzxxxxxxxxxxn
R TREBUŠNE PASOVE IN □ ELASTIČNE NOGAVICE H imamo v polni zalogi. Pošiljamo Q	tudi po pošti.
ti MANDEL DRUG CO.
H 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. CXXXXXTTTTTTXXXXXXXXXXIXXX?
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik, si
OVETIJČAH
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnrlwson 112«
MALH OGLASI
Molly's Tavern
7508 St. Clair Ave. Pivo, vino in žganje. Fish Fry vsak petek.
(Fri. x)
Posebnosti za praznike
Fina kava, 3 lbs za ..............37c
Sephire moka 241/2 lbs ........89c
Jederca zluščeni orehi, lb ....43c
Bele rozine, 2 lbs ..................25c
V zalogi imamo domače suhe j šunke in klobase, vsake vrste zelenjavo i.n sadje za božič po nizkih cenah.
Vsem našim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se priporočamo. Blaž Godec 16903 Grovewood Ave.
KE. 3338
Vesele božične praznike vsem skupaj!
Naj navedemo nekaj posebnih cen.
Najboljša Diamond jedrca,
2 lb ......................................89c
Celi Diamond orehi, 2 lb.....43c
Fine bele rozine, 2 lb............21c
živa ali oskubena perutma.
Round steak roast ................25c
Pork chops iz srede ..............25c
želodci ali klobase ................25c
Leg of lamb ..........................25c
Olje, kvort ...........................-25c
čista mast ............................ 6c
Angela mia olje ....................87c
Rinso, 2 veliki ........................33c
Kirkmans chipso, 2 ..............33c
Okusna kava, 3 lb.................39c
Ginger ale ............................... 5c
Ivory soap, velike, 2 ............15c
Crisco, spry, 3 lb ..................45c
Vsa zelenjava in sadje se deti v naši trgovini vedno sveže in nizki ceni. Miklavž itesi v vsako hišo naše posebnosti, zatorej se obrnite na nas.
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave
Operna pevka, Lily Pons, je1 postala ameriška državljanka v New Haven, Conn. Z njo na sliki je tudi njen soprog Andre Kostelanetz. Pevka je bila rojena v mestu
.. „ __ 771_________• '.. -1 /rt	___'1 — -t n n 1
Najmanjši otrok, -ki je bil kdaj rojen v Bellevue bolnišnici v New Yorku, je Virginia Rose Burgess, ki je ob rojstvu tehtala komaj en funt in 10 unč. Na sliki jo vidimo z njeno materjo. Sedaj je stara S mesecev in tehta 6 funtov.
KRIZMAN MARKET
603C St. Clair Ave. Naša zahvala za vašo prijaznost in naklonjenost. Tukaj naznanjamo nizke cene za praznike:
Sveže zaklane in očiščene
kokoši, ft............19c
Pcik shoulder, ft.......lGc
Pork chops 7 rib, ft.....l'2c
Salo in špeh za mast, ft. I2l/2c Riževe in krvave klobase,
{•est za ..............25e
Najboljše domače suhe klobase in želodce, 4 ft,. 95c
Mesc za juho, 2 ft,.....25c
Telečja prša za filo, ft. 12'/2c Ze praznike bomo imeli veliko zalogo doma posušenega mesa. Se priporočamo za obisk ter želimo vsem odje-jrtlceim vesele božične praznike.
HICK0CK PASOVI
m
NARAMNICE
Poljudna izbera zlatih ZAPONK in GUMBOV
vse po ziperni ceni pri
FRANK BELAJ
Zc.h sliiva slovenska trgovina
6205 St. Clair Ave.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
Za fin premog
po nizkih cenah ter točno postrežbo, pokličite
ENdicott 1588 MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette Rd.
F. J. Cimperman	A. M. Klemenčič
OLD AMERICAN, quart $1.76 BOURBON or RYE Bottled in Bond good old MEADWOOD
lack Spiat found some
And some he found too strong; /Vv \But now his search is at an
mi, \ \
a He's found his brand in BURTON'S BLEND
l\	V\ ^^ ftJ

For Sale
Automatic Gas Burner (Ja-nitrol) for a square water or steam boiler. Price $75. Inquire at Emery's Bar, 961 Addison Rd.	(299)
Lepa prilika
Proda se dobro idoča mesnica. Lastnik gre v drugo podjetje. Naslov se izve v uradu tega lista.	1298)
POSEBNO za nekaj časa na North American hranilne knjižice plačamo veliko ceno za obleko, suknjo ali površnik. Vincent Brazis, lastnik, 1233-35 E. 74. St.	(Wed. Fri. x)
Napoved italijanskega učenjaka
Precejšnjo pozornost je vzbudila v znanstvenih krogih vsekakor korajžno izrečena napoved italijanskega učenjaka Rafaela Bendanija, da bo naša zemlja leta 2,521 doživela hudo katastrofo, ko bo na lepem izgubila eno od sedanjih petih celin.
Geološki učenjaki že davno vedo, da zemlja ni imela vedno takšne oblike, t. j. da na njej ni bilo razmerje med suho zem-
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnd*i*sott 2978
CREAMIER, FASTER-MIXING 3 lb-1 ">■«»
CMSCO
mmm^,
ji u i ii i—i mMJMMtrmmnr- «iw»mffi»mirw^
ii m w IMH MU II—iw i iiiiiiiwrnwiiiwinwiiMrii
llpllP PANDg SQ^P 6 for 21^
PI ii 1Mlh* SoaP °f
I^CftlMwrr 3forl6t'
QUEST H?0BY..............4 for i7?
SliBSŽČTE eiiAiSEfi • • ■ • 21. WEFT, LAM............3 for 14«
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
Erlend se je bil dogovoril s svojo ladijsko posadko, da se bodo na dan sv. Jakoba zvečer sestali na Veoyu, toda ostal je nekaj dlje na Jorundgaardu, da bi šla s Simonom na lov na krvoločnega medveda, ki je gospo daril med živino na planinah. Ko se je s tega lova vrnil domov, ga je čakala vest, da se je bilo nekaj njegovih mož zapletlo z meščani v pretep, in moral se je podvizati, da jih reši. Tudi Lavrans je imel v mestu nekaj opravkov, in tako je odjezdil z zetom.
(Dalje prihodnjič.)
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
dave's shoe store
716 East 152nd Street
POSEBNOSTI ZA BOŽIČ:
ZA OTROKE: Hišni sliparji ......69£ in več
ZA ŽENSKE: Hišni sliparji ......49^ in več
ZA MOŠKE: Hišni sliparji .........69^ in več
LOUIS SLAPNIK
FLORIST Cvetlice za vse prilike! 15803 Waterloo Rd.—KE 6363

YOURS FOR
Za dobra vina se vedno zglasite pri
ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
PHILCO 258F (right)
OGLEJTE SI TE ODLIČNOSTI!
® Čisto ncv AC-DC
močan in selektiven^ e Nova delana zračna »V treba .ie samo električni 1
•	Ne v večji zvočnik - ■ •
prinese boljši RlaS
•	Velik, razsvetljen
lahko čitljiv ® Velik kabinet iz finega • orehovega lesa
Izdelan od svetevno i'aVjV izdclovalnice radi.ieV
PHILCO Shoulder-Strap PORTABLE RADIO
MODEL 89C. Plays anywhere on its own power. • m A QC Amazing perform-^#M* ^ ance. Unbreakable / plastic case.	complete
Vabilo na otvoritev
Dobro poznana MRS. MARY ŽUŽEK in SIN ANTON vabita na FOR- ' MALNO OTVORITEV] GOSTILNE IN RESTAVRACIJE V SOBOTO, 21. DECEMBRA
The May Company
BASEMENT STORE
V LASTNEM PROSTORU, 7510 ST. CLAIR AVE.
Serviralo se bo izvrstno kokošjo večerjo in jabolčno potico. Ob petkih je pa ribja pečenka in sirova potica. Igrala bo izvrstna godba.
Se toplo priporočava vsem našim starim prijateljem in znancem, da nas pridejo obiskat. Že-Jiva vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
4,000 CLEVELAND RAILWAY WORKERS SAY:
OB TEM ČASU LETA vam 4,000 uslužbencev elevelandske pocifitne železnice, izraža sezonske čestitke—vesel božič in srečno novo leto.
POMNITE! rabite našo tedensko vozovnico, stane samo $1.25. Ob nedeljah in praznikih se lahko dva otroka izpod 12 let ZASTONJ peljeta poleg vas s tako vozovnico.
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANS0VA HČI
II.—ŽENA
Pristopila je Kristina, položila možu roko na ramo in tako opazovala igro. Erlend je bil vefliko manj poldko^an v šahu kakor tast, tako je večidel izgubljal, kadar sta zvečer igrala, toda prenašal je vse to potrpežljivo in ravnodušno. Tisti večer je igral na moč slabo. Kristina je stala zraven njega in mu to oponašala — ne preveč nežno in prijazno. Zato je Lavrans navsezadnje nekoliko nejevoljen rekel:
"Kako tudi naj bi bil Erlend z mislimi pri igri, če pa stojiš pri njem in ga motiš. Kaj iščeš tu, Kristina — saj se nisi nikoli spoznala na igro!"
"No, gotovo mislite, da ničesar ne znam —-"
"Nečesa ne znaš, to vidim," je rezko dejal oče, "in sicer tega, kako je ženi treba govoriti z možem. Bilo bi bolje, da bi opomnila otroke, naj bodo mirni — saj to, kar uganjajo, je hujše kot peklenska lov —"
Kristina je šla in posadila otroke po vrsti na klop ter še sama prisedla k njim.
"Zdaj pa le tiho, sinovi," je rekla, "vaš ded ne mara, da bi se tu v sobi igrali in šalili."
Lavrans je pogledal preko sobe k hčeri, vendar je molčal. Kmalu so prišle pestrne in Kristina je z njimi in Margreto odpeljala otroke, da bi jih dala spat. Ko sta ostala sama s tastom, je Erlend rekel:
"Bilo bi mi ljubše, da niste tako ošteli Kristine, oče. če ji kaj odleže, ako me zbada, kadar je slabe volje, potem beseda pri njej nič ne zaleže, povrh tega pa ne trpi, da bi kdo kaj črhnil zoper njene otroke —"
"Kaj pa ti," je rekel Lavrans, "ali bo4 trpel, ka-li, da ti bodo sinovi doraščali tako brez vsega strahovanja? Kje pa tičijo venomer te pestrne, ki bi morale otroke čuvati in paziti nanje
"Pri vaših hlapcih, mislim," je smeje se rekel Erlend in se pretegnil. "Toda jaz si ne upam črhniti Kristini besedico o njenih deklah — strašno se vse-kdar razjezi in potem mi da pod nos, češ, saj midva drugim tudi nisva bila za vzor —"
Naslednjega dne je bila Kristina zunaj in je na robu travnika na južni strani dvora nabirala jagode; kar jo je oče poklical s praga kovačije in jo prosil, naj pride k njemu.
Kristina je prišla, nekoliko nerada. Mislila si je, da gre nemara spet za Naakveja — davi je bil odprl leso in krave so zbezljale v ječmen.
Oče je vzel iz ognja žareče železo in ga položil na nakovalo. Hči je aedla in čakala, in dolgo ni bilo čuti drugega glasu kot udarce kladiva po iskrečem se železu in pojoči odgovor nakovala. Končno je Kristina vprašala, kaj ji hoče.
železo je bilo zdaj hladno. Lavrans je odložil klešče in kladivo in stopil k njej. Po obrazu in laseh je imel polno saj, po obleki in rokah je bil črn, nosil je veliki usnjati predpasnik — vse to ga je delalo bolj strogega, kot je bil sicer.
"Poklical sem te k sebi, hčerka ; hotel sem ti namreč tole reči: tu, na mojem dvoru moraš možu izkazovati spoštovanje, kakršno se spodobi za zakonsko ženo. Ne maram poslušati, da bi moja hčerka tako odgovarjala svojemu možu, kot si ti sinoči odgovorila Erlendu."
"To je pa nekaj novega, oče, ;da smatrate Erlenda za moža,
ki mu je treba izkazovati spoštovanje."
"Tvoj mož je," je rekel Lavrans. "Sicer ti pa res nisem delal sile, da bi vaju spravil skupaj. To daj premisliti." ,
"Kakšna prijatelja sta si," je odgovorila Kristina. "Da ste ga takrat tako dobro poznali kot sedaj, bi bili to gotovo radi storili."
Oče se je ozrl nanjo, resen in otožen:
"Brez premisleka govoriš, Kristina, in trdiš nekaj, kar veš, da ni res. Nisem te skušal s silo zadržati, ko si hotela zavreči svojega pravega zaročenca, čeprav veš, da sem imel Simona od srca rad —"
"Tisto ne — pa saj tudi Simon ni maral zame, zato —."
"Oh, bil je vse preveč plemenit, da bi trdovratno terjal svojo pravico, ko nisi marala zanj. Ne vem pa, če bi bil v srcu tako hudo nasprotoval, ako bi bil jaz ravnal po volji Andresa Darre-ja — in se ne bi bil uklonil muham, ki sta jih imela vidva mladiča. In skoraj ne vem, če ni imel vitez prav — ko vidim, da ne moreš dostojno živeti z možem, ki si ga s kljubovanjem dobila —"
Kristina se je glasno in grdo zasmejala:
"Simon! Njega bi nikdar ne mogli prisiliti k temu, da bi se poročil z žensko, ki jo je bil z drugim moškim zalotil v takšni hiši —"
Lavrans je zahlipal — "Hiši —?" je rekel nehote.
"Da — v takšni, kot jo vi možje imenujete kurbišče. Njena lastnica je bila Munanova pri-ležnica, sama me je svarila, naj ne hodim tja. Rekla sem ji, da bi se rada sestala z nekim sorodnikom — nisem pa vedela, da je njen sorodnik —" zasmejala se je še enkrat, divje in grdo —.
"Molči!" je rekel oče.
Nekaj časa je stal kot prikovan. Obraz mu je spreletel trepet — smehljaj, ki je bil podoben prebledevanju. Nehote so ji prišla na misel listnata pobočja gore — kako oblede, kadar sunek vetra obrne sleherni list — trepetajoča in bleda svetloba.
"Mnogo zve, kdor ne sprašuje —"
Kristina se je zgrudila na klopi, se oprla na komolec, z drugo roko pa si je zaslonila oči. Prvič jo je obšel strah pred očetom — smrten strah.
Obrnil se je od nje, šel in vzel kladivo ter ga položil na njegovo mesto med drugim orodjem. Nato je zbral pile in drobno orodje in se pripravljal, da bi vse to po vrsti zložil na prečni tram med stenami. Stal je s hrbtom proti njej; roke so se mu močno tresle.
"Ali nisi nikdar pomislila, Kristina — Erlend je vse to zamolčal."
Lavrans je stal pred njo in z viška zrl v njen bledi, plašni obraz. "V obraz sem mu rekel, da ne, ko je v Tunsbergu prišel k meni s svojimi sorodniki in te zasnubil — saj vendar nisem mislil, da mu moram biti hvaležen, ker hoče oprati čast moje hčere. Marsikdo drugi bi mi bil to povedal —.
On pa je znova prišel in te snubil, kakor se spodobi. Vsak moški bi se ne bil tako vneto trudil, da bi: dobil v zakon dekle, ki je bilo že — že — tako daleč kot ti takrat."
"Tega, mislim, bi si vam noben mož ne upal povedati —"
"Hlanega jekla se Erlend še nikoli ni bal —" Lavransu se je
Moške na roko narejene Moške 'Pigskin ali Suede' firavate	J za rokavice	j.39par
Lepe "SAMPLE" na roko nareje- Nepodložene "pigskin or suede" ne kravate, v veliki izberi v barvah rokavice.. . nekaj tudi podloženih in vzorcih.	"cape-skin" rokavice v različnih
barvah.
Monogrammed Men's
Mufflers	$1 Men's Belt and Buckle
Sets	$1
Satin stripe crepe mufflers z 2 ali	I šE*
3 začetnicami, ki jih vdenejo, ko	Pravi usnjeni pasovi z "initialed
počakate. Bele, "maroon," sive, ze-	buckle." Rujavi, sivi, in črni. Tudi
lene ali plave.	"key chain and belt sets."
The May Co. Basement ... Ohio's Largest Basement Gift Center
SRAJCE PO $1	PAJAMAS PO $1
Dobra kvaliteta, broadcloth, Polno prerezano, dobra kvali-
.	teta, broadcloth pajamas ...
srajce... v lepih vzorcih, bele y <<notch co]lar CQat> aU y
m plave! "No-Wilt collars." neck slip-over" modelih. Ze-Mere 14 do 18.	l0 lepi vzorci. Mere A, B, C
ali D.
Dajte svojim možem te znane
Sa-voti SRAJCE IN PAJAMAS
IZKLJUČNO V CLEVELANDU!
Specialno $10.95
A. Grdina in Sinovi
6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD.
iznenada pojavila na obrazu neizrekljiva trudnost, glas mu je mrtvo in zamolklo ugasnil. Nato pa se je znova vzravnal, tiho in odrevenelo:
"Kakor je tudi hudo, Kristina — vendar se mi zdi najhujše, da greš to pravit zdaj, ko je tvoj mož in oče tvojih otrok —.
— če je tako, kot pripoveduješ, si vedela najhujše o njem, še preden si si izkljubovala možitev ž njim. Kljub vsemu je bil pripravljen, da prav toliko žrtvuje zate, kot bi bila poštena devica. Dal ti je mnogo svobode pri gospodarjenju in ukazo-vanju — svoj greh torej lahko popraviš s tem, da gospodariš Po pameti in da izravnavaš tam, kjer Erlendu primanjkuje previdnosti — to si dolžna Bogu in otrokom.
Sam sem dejal in drugi so dejali isto — da Erlend nemara ni za nobeno drugo stvar na svetu kot za to, da zapeljuje ženske. Tudi ti si kriva, da se je o njem tako govorilo — to si zdaj sama dokazala. Toda kesneje je pokazal, da je se za kaj drugega sposoben — tvoj mož si je s pogumom in naglostjo v vojski pridobil dobro ime. Za tvoje sinove ni majhna korist, da si je njihov oče stekel sloves srčnega in v orožju izurjenega moža.
Da je bil — nespameten — bi morala ti vedeti najbolje izmed nas vseh. Najbolje boš izbrisala svojo sramoto, ako boš moža, ki si ga sama izvolila, spoštovala in ga podpirala —"
Kristina je sedela vsa sključena, z glavo med dlanmi. Zdaj je bleda in obupana dvignila oči:
"Kako kruta sem bila, da sem vam to povedala. O — Simon me je prosil, to je bilo edino, česar me je prosil, naj vam pri-zanesem, da ne boste slišati najhujšega —"
"Simon te je prosil, da mi pri-zanesi —," v njegovem glasu je
bilo slišati ranjeno čuvstvo. In zavedela se je, kako kruto je bilo tudi to, da mu je povedala, kako se je tujcu zdelo potrebno opozoriti jo, naj prizanese očetu.
Tedaj je Lavrans prisedel k njej, vzel njeno roko med svoje in si jo položil na koleno.
"Kruto je bilo, Kristina,V je rekel mehko in bridko. "Z vsemi si dobra, ljubi moj otrok, vendar pa sem že poprej opažal, da moreš biti kruta s tistimi, ki jih imaš vse preveč rada. Radi Jezusa, Kristina, prihrani mi, da se mi ne bo treba tako bati zate. Da ta tvoja divja čud ne prizadene tebi in tvojim še več bridkosti. Povsod, kjer čutiš, da si zvezana s svojim srcem, se vedeš kakor žrebe, ki so ga prvič zapregft k ojesu."
Ihte je omahnila proti njemu in oče jo je tesno in krepko oklenil z rokami. Tako sta dolgo sedela, Lavrans je molčal. Naposled ji je dvignil glavo:
"No, zdaj si pa vsa črna," je rekel z lahnim nasmehom. "Tam v kotu leži ruta — sicer pa boš od nje še bolj črna. Le pojdi in umij se — zdaj vsi lahko vidijo, da si sedela kovaču v naročju."
Potisnil jo je lahno skozi vrata, jih zaklenil za njo in stal nekaj časa nepremično. Nato se je opotekel tistih nekaj korakov do klopi, se zgrudil nanj'o in tamkaj obsedel, opiraje se s tilnikom ob stensko gredo in s kvišku dvignjenim spačenim obrazom. Z vso močjo si je pritisnil roko na srce, saj vendar nikoli ne traja tako dolgo. Tesnoba, tema pred očmi — bolečina strnil je od srca razlila v ude, borilo se je in drgetalo, nekajkrat trdo udarilo in spet trepetaje obstalo. Kri je tolkla v vratnih žilah.
Čez nekaj časa bo že minilo. Zmerom mine, če nekoliko mirno posedi. Toda ponavlja se, in to vse bolj pogosto.

Liberal Trade-in Allowed EXTRA-SPECIAL
CHRISTMAS TEWl
Veliko popusta vam damo za vaš stari radio. Lahka mesečna odplačila.
mmm appliance & furniture
6104 St. Clair Ave.	819 East 185th * '
ERRY BOHINC in JOHN SUSNIK	^
Za odrasle otroke
Idealno darilo je ta Rem Rand pisalni stro.i. Ima vse črke ter .ie koristno in praktično darilo.