Poštnin« plačana v gotovini Posamezna Številka 2 din Slovenska beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun žtev. 17.152 - Izhafa mesečno - Naročn na: Letno 20 din, polletno 10 din številka 9 ' |* V LjubhanT,14. no"verTTo proti izkoriščanju in privilegijem posameznikov, klik in koterij, ali smo za kulturno in versko strpnost ... in še nešteta druga. Po odgovorih na ta in druga vprašanja se mora vršiti opredeljevanje našega političnega življenja v bodoče. In tisti, ki najdemo enake odgovore, moramo iti in bomo šli skupaj. Mi zato ne rušimo, nego iščemo enakomi-sleče, da jih zedinimo v eno politično skupino. Pri tem ne zakrivamo prepričanja, da se je JNS kot predstavnica razmeroma majhnega števila takozv. naprednih Slovencev, zaradi svoje politike v letih, ko je bila na oblasti, vsaj v Slove- niji onemogočila. Tudi njeno preobrazovanje v zadnjem času, ko se je začela ob istih voditeljih in ob istem programu, pojavljati kot zagovornica demokracije in političnih svobod, sporazuma, slovenstva, proti čemur je takrat, ko je bila na oblasti, z vso vehemenco nastopala, ji izgubljenega zaupanja nikdar več vrniti ne more. Pa ne samo to! Mnenja smo končno, da je današnja vsedržavna JNS — ne glede na njeno številčno šibkost — ostala, kakor je prav za prav vedno bila, izključno srbska lie-gemonistična stranka. V njenih vrstah ni Hrvatov, maloštevilni in brezvplivni so, kakor so vedno bili, Slovenci. Nujno bo zato vodila tudi v bodoče srbsko he-gemonistično politiko. To se bo pokazalo prav vidno v bližnji bodočnosti, ko pride na dnevni red vprašanje ureditve cele države. V njej ni inesta za Slovenca. Če smo ini torej iz vseh navedenih stvarnih razlogov zoper JNS in slovenski del njenega vodstva, ne rušimo vrst «napred-nih» Slovencev, nego ravno kličemo vse slovenske napredne ljudi — napredne v dobrem in pravem smislu besede — da si skupno poiščemo novo politično orientacijo in če treba novo politično organizacijo, ki bo imela svoje kali in delokrog na domačih tleh in ki bo iskala doma in v državi sodelovanje z sorodnimi političnimi skupinami in strankami. Na združitev torej vabimo, ne na rušenje »Slovenska beseda" in uredništvo Vse državne uslužbence ie nujno potrebno obvarovati političnih vplivov Vse tiste, ki ovirajo normalni razvoj konsolidacije, je treba odstraniti Pri našem političnem delu ču-jeino od pristašev JNS večkrat očitke, da rušimo vrste «napred-nih» Slovencev. Čeprav očitek ni utemeljen in je neresen, hočemo nanj tudi na tem mestu odgovoriti. Očitkarji so ljudje, ki mislijo, da leži bistvo slovenskega političnega boja in «napredno-sti» v političnem protiklerikalnem delu in mišljenju. Oni drugačnega političnega udejstvovanja sploh ne poznajo ter so Državni uslužbenec je že od njega dni tisto bitje, ki je najbolj izpostavljeno različnim vplivom od zgoraj. Zato je ravno državni uradnik največji siromak pod režimi, ki nimajo korena v narodu. Vsak tak režim si skuša utrditi svoja tla s pomočjo uradništva, ker je ravino uradni-štvo tisto, ki ni v stanu, da bi se uspešno upiralo takim pritiskom. Tega se uradni štvo tudi v Sloveniji prav dobro zaveda, saj sloni ta zavest na grenkih izkušnjah preteklih dni. Tudi v sami Ljubljani nas je mnogo in premnogo takih, ki mo na lastni koži preizkusili recept pridobivanja pristašev s pomočjo bonbončka v eni roki in biča v drugi. Deset let je tega, odkar simo se poslovili od demokracije in istočasno prišli pod knuto diktature, ki je vso svojo moč pokazala baš nad ubogo uradniško paro- Si naš — nisi naš! To je bilo geslo, ki je bilo merodajno za upoštevanje državnega nameščenca. Pri tem in s tem so se ustvarjali značaji, da se nas Bog usmili. Še danes naletiš na uraxltmka — cunjo, ki ga ni sram izraziti se: «jaiz sem za vsakogar, kdor bo prišel! Jaz sem bil član JNS, sedaj sem član JRZ in boim član vsake organizacije, ki bo prišla do oblasti! Jaz som že dosti poizkusil !» In tak človek je danes upoštevan, je forsiran in za to svojo «značaj- nost» nagrajen z referatom, ki se smatra za enega naj lepših v uradu, kjer je zaposlen. To pa ni osamljen primer. Na take in slične primere lahko naletite na vsak korak med državnimi nameščenci. Žalostno je, toda resnično! In kje tiči krivda? Razlogov za to žalostno resnico je več. Brez dvoma je eno glavnih vzrokov beda, v katero so po krivdi slabih režimov pahnjeni vsi uradniki skoro brez izjeme. Zlasti se je to odražalo v časih, ko je gospodovala v državi ozka klika JNS, ki je preganjala celo lastne nezanesljive in neposlušne* pristaše, ki jih je prestavljala iz kraja v kraj in jim s tem početjem povzročila stroške, zaradi katerih so premnogi zapadli brez lastne krivde v dolgove. Čini tel ji, ki so take metode vpeljali naj dobro premislijo, komu so koristili s tako demorali-zacijo inteligence, polinteligence in nižjih uslužbencev? So-li kori-ristili državi in njeni moči? Ne! Morda uradništvu samemu? Še manj! Morda sebi? Ne! Kajti vsi taki tiči so pričakali prve prilike, da so svoje voditelje zapustili iln se vrgli brž v naročje drugih, ki so prišli za njimi in gotovo že računajo s temi, da napravijo v doglednem času še kak saltemortale. Torej niso koristili nikomur, pač pa mnogim škodovali in to tako občutno, da mar- sikje sploh ne bo več mogoče popravili škode. Ako gremo stvari do dna, pridemo do zaključka, da izvira velik del uradniškga gorja ravno iz medsebojne mržnje in sovraštva, ki sta v zadnjih letih dosegla svojo kulminacijo. Društvo «Slovenska beseda* si je zato nadela nalogo, da prične s te strani temeljito zdraviti naše javno življenje in zbira v svoje vrste vse tiste, ki so siti medsebojnega sovraštva in preganjanja in, ki so za to, da zavladata zopet v svoji polni moči zakon in pravica. »Slovenska beseda;* je za medsebojno strpnost — tako v verskih, kakor tudi v kulturnih vprašanjih — ! Ona je proti strankarskim razprtijam in za konstruktivno delo na gospodarskem polju! »Slovenska beseda* hoče mir in medsebojno spoštovanje med vsemi sloji in zavrača vsak poizkus netenja sovraštva na podlagi kulture in politične pripadnosti. S te strani smo doživeli že dovol j gorja. Treba je kreniti na nova pota, na pota, ki si jih je v svojem programu začrtalo društvo »Slovenska besed a». Kdo ' bolj, če ne uradnik in sploh državni pa tudi privatni nameščenec, more biti vesel uspehov po teh smernicah. Le na osnovi načel «Sl o venske besede> je mogoče priti boljšim časotm nasproti in le po tej poti bo mogoče zopet doseči stalnost in druge dobrine uradništva, ki smo jih pred leti izgubili. Za dbsego teh ciljev je treba naše društvo podpreti vsaj s tem, da vsak, kdior odobrava in se strinja s programom «Slovenske besede*, vstopi v naše vrste, se včlani im poanaga z dobrimi nasveti. Delavcev ni nikdar preveč in vsak je dobrodošel, kdor odobrava naše delo. Čim več nas bo, tem več uspehov je pričakovati. Tudi na žene, državne uslužbenke misli naša »Slovenska beseda*. Njih bedni prejemki brez draginjskih doklad, ki slone na povsem medsebojni iin krivični uredbi, morajo biti izboljšani po načelu, da pripada vsakomur pa naj si bo to moški ali ženska, za enako delo tudi enako plačilo. To krivico je treba odpraviti. »Slovenska beseda* bo tudi to vprašanje ventilirala in uipati je, da pri sestavu sedanje vlade uspehi ne bodo izostali. »Sloven-ska beseda* se doibro zaveda važnosti državnega nameščenca in njegove funkcije v celokupnem državnem aparatu. Pred vsem se pa zaveda tudi razlike med delom zadovoljnega in med delom nezadovoljnega uslužbenca. Zato simatra za eno glavnih svoj ib nalog pomagati k zadovoljivi ureditvi prejemkov vseli državnih nameščencev, ne glede na kategorijo in spol. Pričakuje pa za te svoje cilje podpore iz vrst samih prizadetih, posebno pa iz vrst onih, ki ne odobravajo na-daljne igračkanje pod firmo klerikalcev in liberalcev, ker so vse te borbe v teh resnib časih popolnoma nepotrebne in zelo škodljive. Danes je potrebno bolj, kakor kdajkoli, skupno delo vseh konstruktivnih elementov za boljšo bodočnost naše lepe Slovenije in celokupne domovine Jugoslavije. Iluzije Sedaj, ko je doseženi sporazum med IImati in Srbi, odnosno med HSS in J HZ začel stopali o življenje, so se zasvitali na političnem obzorju novi izgledi, ki naj po smislu in osnovah sporazumu prinesejo vsem trem narodom v državi znosnejše stanje, zlasti v pravcu političnih svoboščin. Vsekakor pa pomeni oživotvorjenje sporazuma sprožitev vseh tistih perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, ki so stala leta in leta na mrtvi točki. Že o predzadnji številki ^Slovenske Besede» smo poudarili, da smo ves čas od postanka našega pokreta zagovarjali, propagirali in odobravali vsak korak ali pa tudi samo poskus, ki se je nameraval od katere koli strani napraviti v pravcu konsolidacije notranjepolitičnih razmer v državi. Pri tem našem idejnem zasledovanju in zlasti propagandnem prizadevanju smo morali mnogokrat prestati precejšnje nevšečnosti, ki so nam jih pripravili največkrat tisti, ki si prilaščajo monopol vodstva vseh naprednih sil, odnosno gibanj o Sloveniji. Mislimo, da ne bo nikomur težko Uganiti, kdo so o Sloveniji tisti politični kameleoni, ki so vedno bili in bodo najbrže tudi o bodoče za vsako stanje v državi, toda samo v primeru, ako bi bili sami soudeleženi pri oblasti? V nasprotnem primeru so pa vedno iz mačelnih» razlogov opozicionalno razpoloženi. Nikakor nimamo namena napadati članstvo prizadete politične stranke, ker predobro vemo, da vedri in oblači skozi vso dobo njenega obstoja nad njimi ena in ista klika, ki je v svoji mačelnh politični taktki že mnogokrat kar čez noč in brez predhodne vednosti in pristanka svojega članstva spreminjala svoje nazive. To početje je pa izviralo zgolj iz nagiba, da je na ta način lahko dokazala, oziroma bolje povedano, preslepila svoje članstvo in javnost v svoji «doslednosti» in s tem združeni «upravičenosti» po nadaljnjem sodelovanju v novih nastalih situacijah. Taka elasticiteta je torej osnovna podlaga njihovega političnega udejstvovanja. Povsem umljivo je, da se mora tako raztegovanje in krčenje tideoloških» poimov enkrat izrabiti in da začno končno popuščati molekularne moči in vezi med članstvom, ker človeški razum ima v svoji funkciji tudi določene mere in meje. Take vsiljene daktične* zaključke svojih ^voditeljev» prenaša človeški razum v svoji notranjosti nekoliko časa pozitivno, nakar sledi postopna demoralizacija in končno razkroj stranke. Zunanje lice tega procesa je sicer težko opaziti, vendar je s smotrnim zasledovanjem mogoče sproti ugotavljati tako razpadanje precej opipljivo. Priznavamo sicer, da obstoja pri njih organizacijski aparat, ki tudi deluje. Toda kaj vse to pomaga, ko pa to delovanje po zaslugi zdravega ljudskega preudarka postaja iz dneva o dan v bistvu svojega delovanja samo še formalnega značaja in že davno več ne izvira njegova impulzivnost iz volje in moči članstva, temveč ga nadomešča postopoma le še počasno spoznavanje ozke klike, ko končno le uvideva, da bo treba nekaj vendarle napraviti za čim častnejšo likvidacijo ali zopetno in ifront». Vemo namreč, da je to samo rafinirano iskanje izhoda, s katerim hoče pripeljati vodstvo JNS nazaj ose tiste, ki so še pravočasno spoznali škodljivost takega delovanja. Na ta način si namreč zamišljajo gospodje okoli omenjenega vodstva zopet onemogočiti vse nekdanje člane, oziroma pristaše v njihovem sedanjem samostojnem delovanju ter jih ponovno utopiti v svoj^ sistem. To se pa ne bo nikdar več zgodilo, ker nova doba izključuje vse politične dvoživke, špekulante in kramarje in ker njihova elastična znučela * že davno niso več v skladu s potrebami naroda in koristmi države. Danes se vsi predobro zavedamo, da so ljudje tega vodstva s si>ojim delom samo hromili udarno silo naroda. Vdajanje iluzijam, varanje sebe in svoje okolice se lahko dogaja samo ie pri ljudeh, ki se ne morejo iznebiti spominov preteklih časov in stanje v Evropi tudi za bodočnost in varnost balkanskih držav težko preizkušnjo in veliko nevarnost. V tem pogledu se nahajajo posebno odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko v isti vrsti preizkušnje. Ako bosta ostali v dogodkih, ki se odigravajo in ki se še utegnejo pojaviti, Jugoslavija in Bolgarska na terenu one solidarnosti in onega večnega prijateljstva, ki se je tako jasno prokla-miralo v zadnjem času in ki odgovarja najbolj življenjskim interesom i ene i druge države, potem se v resnici more mirno gledati v bodočnost Balkana. Ključ situacije na Balkanu leži zares v obeh centralnih balkanskih državah: v Jugoslaviji in v Bolgarski. Obe ti državi polagata izpit in njuni državni vodniki se nahajajo v takem položaju, da morejo za vekomaj ali zagotoviti srečo in napredek obeh narodov, ali pa, če zagreše napako, končno uničiti svoji državi. V Jugoslaviji obstoja danes, po srbsko-hrvatskem sporazumu, taka vlada, ki se naslanja na najširše narodne množice in ki z razumom ter občutkom spremlja razmere v Bolgarski in ki želi Bolgarski ves napredek, v bratskem sporazumu z Jugoslavijo. Na čelu nove bolgarske vlade stoji človek, ki se je vedno zavzemal za jugoslovansko - bolgarsko prijateljstvo, pa je zato opravičeno verovanje, da se bo vodila taka politika, ki edina more koristiti Bolgarski. Z ozirom na to sprememba osebnosti nekaterih ministrov ne bi imela pomeniti neke bistvene spremembe v stališču Bolgarske in v njeni dosedanji težnji, da ostane solidarna z drugimi balkanskimi državami in da po vseh svojih močeh prispeva k ohranitvi miru.» Isti mojstrsko urejevani in v vseh političnih krogih močno upoštevani tednik objavlja v svoji tretji številki z dne 5. novembra t. 1. povodom zadnjih sprememb v Rimu o politiki kraljevine Italije izredno objektivno pisan članek, čigar vsebina priča o avtorjevem globokem poznavanju sodobne mednarodne situacije in o katerem smatramo. da ga moramo vsaj v izvlečku objaviti tudi našim čita-teljem. pozabiti svoje politične moči, v kateri so gospodarili proti vol ji in brez sodelovanja širokih ljudskih množic. Zato se nam dozdevajo razne ini-cijative po frontaštvu in blokaštvu same pobožne želje in iluzije, katere si v svoji zapuščenosti in osamljenosti utvar ja gospoda okoli vodstva JNS. V teh divjih željah po frontaštvu in blokih vidimo torej dokaj prozorno, da niso gonilna sila teh iniciativ stvarni in odkritosrčni nameni in resnične želje po sodelovanju v pravcu konsolidacije notranjepolitičnih razmer v državi, temveč gola manija ambicioznosti po oblasti zaradi oblasti same. Mi gledamo na take pretveze in poskuse pomilovalno, ker vidimo v njih začetni stadij agonije, o katero je zasluženo zapadla JNS po izključni krivdi svojega vodstva. Ker smo bili v svojem pokretu od vsega začetka dosledni, zato smo se vedno odmikali od takih ponujanih možnosti. Mi nismo pokret številnih zakulisnih varijant, ker se predobro zavedamo, da taka pot ne more pripeljati v pravo smer in ne more dosegati ciljev, za katere se bori in kakršne si je začrtal naš pokretI Vsak načrt in tozadevni poskus gospodov okoli vodstva JNS so torej brezplodna utopija in prazna iluzijaI —vč. Pisec razlaga v uvodu članka pomen spremembe vodilnih osebnosti v italijanski vladi in fašističnem vrhovnem vodstvu z italijanskega oficijelnega stališča, zlasti z ozirom na izredno različna tolmačenja in pojasnjevanja, ki so jih te spremembe izzvale v vsem evropskem tisku. Z uradne italijanske strani se zadnje spremembe v vladi pojasnjujejo kot povsem naraven dogodek, ki se mora pojaviti v vsaki vladi po izteku neke gotove poslovne dobe in ki ima Te značaj obnovitve fašističnega političnega in strankarskega personala na odgovornih državnih mestih. Stališče Italije v sedanjem evropskem spopadu še ni točno označeno in je zato treba mnogo modrosti, velikih sposobnosti izredne vztrajnosti in obilo potrpežljivosti, če hoče Italija s posebnim ozirom na svojo gospodarsko in socijalno strukturo postopno in srečno premostiti vse ovire in težave, kar pa naj bi bilo seveda v skladu tudi z interesi vseh drugih velikih in majhnih narodov okrog nje in v svetu. G. Mussolini bo ob polnem zaupanju vsega italijanskega naroda v današnji tragični situaciji Evrope znal najti za Italijo koristno in srečno pot, po kateri ne bo zmanjšal prirod -nih pravic Italije, kakor jih imajo tudi drugi narodi, obenem pa bo razvijal odnošaje z njimi na bazi enakopravnosti in spoštovanja neodvisnosti vsakogar brez vojne, brez sile in brez razširjenja sedanjega evropskega konflikta. Specijalno glede Jugoslavije pa je zanimiv naslednji odstavek gornjega članka: «Politika kraljevine Italije ima poseben pomen za vse države v Donavskem bazenu, kakor tudi za Balkan in za celotno področje Sredozemskega morja. Ni potrebno navajati konkretna dejstva, ki kažejo povezanost interesov in usodepolnost momentov glede vseh teh držav, ako se Italija odloči v tem ali onem smislu. Italijanska vlada se zaveda svojih interesov v Sredozemskem in Jadranskem morju, kakor tudi na svojih mejah v oblasti Podonavja, in ona bo vsekakor znala najti pravo pot, po kateri se morejo ti interesi trajno in varno zagotoviti. Za našo državo ima politika Italije poseben in izjemen pomen z ozirom na skupni razvoj odnošajev med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo od zedinjenja do danes, kakor tudi z ozirom na velike in pomembne interese, ki vežejo obe državi in ki so v zadnjih letih dovedli do utrditve prijateljstva ter do ustvaritve zaupanja, vzpodbujajoč istočasno zelo žive in prav razvite gospodarske odnošaje in številno izmenjavo dobrin med obema našima državama. S tega gledišča je razumljivo, da se v Jugoslaviji z nazvečjo pozornostjo in v prijateljskem duhu spremlja politika Italije in da se vsaka sprememba v Rimu motri z gledišča interesov in bodočnosti italijansko-jugoslovanskih odnošajev, glede katerih želimo, v soglasju s splošnim mnenjem najširših narodnih množic v nasi državi, da ostanejo najintimnejši in najiskrenejši, na bazi polnega vzajemnega spoštovanja m pravičnega odmerjanja ter priznavanja obojestranskih življenjskih interesov.» v Se o sokolstvu v Ljubljani V «Slovenski besedi» št. 5 od 5. julija t.-l. smo priobčili članek o nezdravih prilikah v sokolskih vrstah na Taboru in v Sokolski župi Ljubljana. Že uvodoma smo tedaj ipaudarili, da take interne borbe v društvih ne spadajo v javnost, ampak jih je treba nujno likvidirati za zaprtimi vrati. Razmere na čelu Sokolske žujpe Ljubljana in tudi na Taboru so pa že tedaj dosegle tako nizek nivo, da je o tem bilo govora povsodi, bodisi med Sokoli, bodisi v Sokolu nasprotnih vrstah. Pri teim so se širile vesti, ki niso bile v skladu z dejanskim položajem in so bile še mnogo bolj gorostasne, kakor pa stvar sama-Zato smo se odločili v našem glasilu o tem predmetu natočiti javnosti čistega vina, da s tem preprečimo nadaljne širjenje pravim Sokolom škodljivih vesiti. To nam je v glavnem tudi uspelo, za kar smo prejeli mnogo priznanj. Na drugi strani smo pa pospešili ozdravljenje teh dezo-latnih in celokupnemu Sokolstvu škodljivih prilik, ki so baš sedaj prešle v zaključno fazo. 22. oktobra t. I. so se sestali v Ljubljani vsi staroste Sokola iz področja Sokolske župe Ljubljana; par dni nato, to je 29. oktobra t. I. so pa zborovali tudi vsi društveni načelniki in tudi vsi društveni prosvetarji iz območja ljubljanske Sokolske župe. Njihovi sklepi dajo slutiti, da bo predstoječa župna skupščina, ki se mora vršiti na zahtevo S. S. K. J., že čez nekaj dni presekala z dosedanjimi žalostnimi razmerami in da bo začrtala pot, po kateri bo mogoče popraviti vso, v zadnjih letih nastalo šk odo. V tem pričakovanju tudi pozdravljamo .prt*Istojeon župno skupščino in ji želimo popolnega uspeha na korist celokupnega Sokolstva. — Zdravo! »Izgledi •(( Čeprav se našemu pokretu od iz-ranžiranih političnih strani in njihovih priveskov v več ali manj važnem dnevnem in tedenskem časopisju očita apostrofirane izglede, nas to ne vznemirja. Na te, v bolestnih krčili izvite izpade lnhko mirne duše odgovorimo sledeče: tVrstice, ki jih je priobčila «Nova Pravda» v štev. 41 z. dne 21. okto* bra t. 1. veljajo predvsem tistim, ki so še dve uri prej, preden so oddali svoje elasove pri zadnjih volitvah za JNS, govorili skrajno nedostojno in deloma celo klevetno o posameznih osebnostih iz vodstva JNS. Tako «.praktično načelni« pa mi ne moremo biti in se tudi ne čudimo, če nekateri gospodje okoli imenovanega časopisa ocenjujejo in merijo našo načelno opredelitev po svojih metodah. Če bo potrebno, bomo pa stvar še z druge strani osvetlili, kar najbrže ne bo všeč tistim, ki iščejo svojo veljavo ponovno tam, kjer so se že svoje dni udinjali in zaradi cesar so se tudi izločili iz javnega življenja. Društven* vesti Krajevno poverjeništvo «Sloven-ske Besede« za Bez; - v 7 I > ' m ■>/. s • ne smejo prevažati ameriške ladje. Sliši se pa, da so Združene države že prodale znaten del svoje trgovske mornarice Angliji in Franciji ter da bosta ti dve velesili prevažali vojni materijal na teh ladjah pod lastnima zastavama. V Nemčiji kažejo spričo tega ameriškega koraka zelo miren obraz z obrazložitvijo, da so kaj takega že dolgo pričakovali. Močno pa Nemci za-merjajo Turčiji, da je po propadu svojih pogajanj z Rusijo sklenila s Francijo in Anglijo trden prijateljski in zavezniški sporazum z najširšimi posledicami, koncesijami in obvezami. Obilo razburjenja, predvsem seveda v Nemčiji, pa je povzročil velikopotezno zasnovan in dovršeno pripravljen atentat, ki je bil izvršen 8. novembra zvečer v meščanski pivnici v Monakovem, kjer je proslavljal Hitler s svojimi najzvestejšimi starimi soborci jubilej svoječasnega narodno - socijalističnega državnega udara v Monakovem. Atentat, ki je bil naperjen na Hitlerja, pa se ni posrečil, ker je v stropu nad zboro-valno dvorano montirani peklenski stroj eksplodiral nekaj minut po Hitlerjevem odhodu. Nemškega državnega vodjo bi nedvomno zadela strašna smrt, če ne bi bil proti svojemu vsakoletnemu običaju zapustil omenjenega lokala nekoliko poprej, kakor običajna. Atentat je zahteval 8 smrtnih žrtev, večje število narodnih socijalistov pa je bil ranjenih. Atentat je razumljivo izzval v vsej Nemčiji silen val ogorčenja, ki prihaja predvsem do izraza v ukrepih vodstva nemške vojske in državne policije, nič manj pa seveda tudi v celotnem nemškem tisku. Nemški listi, poudarjajoč enako stališče nemških uradnih krogov, pišejo, da je povzročitelje in zasno-vatelje atentata iskati edinole v inozemstvu, ki je danes sovražno razpoloženo proti Nemčiji in njenemu vodji. Na take korake tujine bo odgovorila Nemčija z vsem svojim orožjem. O tem odgovoru pravijo nemški listi, da bo strašen in nepopisen. Hitlerju so bile poslane v Berlin skoro iz vseh držav čestitke na srečni rešitvi. Med brzojavkami ostalih vladarjev je prispela tja tudi čestitka jugoslovanskega kneza- nnmestnika Pavla. Nemška policija je uvedla vsestransko temeljito preiskavo in je baje že našla zanesljive niti, ki vodijo k razkritju atentatorjev. Naglo kopičenje nemške vojske na belgijsko-nizozemski meji je vzbudilo v obeh teh nevtralnih nemških sosedah veliko vznemirjenje in razburjenje. V vsej naglici in brez vseh običajnih priprav je obiskal belgijski kralj Leopold nizozemsko kraljico Viljemino, nakar je ta vladarska dvojica naslovila na vse vojskujoče se sile nov miroven apel, ki pa ni našel nikjer pravegn odmeva. ~ . j, Pogajanja med Rusijo in Finsko so ostala kljub ponovnim poskusom in izmenjavanjem predlogov z obeh strani brez vsakega pozitivnega rezultata. Finska delegacija je že tretjič brez uspeha zapustila moskovska tla, vendar pa o poostritvi odnošajev med obema državama zaenkrat še ni mogoče govoriti, čeprav se v evropskem tisku vedno bolj množijo alarmantne vesti o ruskem ultimatu Finski. Vojnih vesti z Daljnega vzhoda svetovni listi skoro več ne registrirajo, saj se je vojna dejansko prenesla na evropska tla, kjer je iz konfliktov med narodi pričakovati vsekakor usodnejših zapletljajev, kakor pa med rumenokožci ob Tihem oceanu. Kake napovedi in kombinacije o razvoju evropskega in svetovnega položaja bi bile danes vsekakor preti ranjene, če že ne docela iluzorne, in nam zato ne preostaja drugega, kakor da se povsem prepustimo bodočnosti in da ohranimo mirne živce, pa naj nam ta prinese že karkoli. Iz Ljutomera smo dobili obširen dopis, v katerem se opisuje zborovanje, ki se je vršilo pretekli mesec tam pod predsedstvom pos. Pavla Horvata iz Male Nedelje. Žal dopis ni vec aktualen> da bi mogli priobčiti celega, zato posnamemo iz njega samo bistvene točke. | Dopisnik, ki je prisostvoval j zborovanju, nas zagotavlja, da to zborovanje ni zaslužilo smešenja im omalovaževanja, ki ga je bilo deležno po dnevnem časopisju. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, zlasti po delegatih iz Prekmurja ter je napravilo dober vtis. Predsednik Pavle Horvat je podal obširno in podrobno poročilo o političnem položaju v Sloveniji ter ga primerjal s položajem na Ilrvatskem, češ da so Hrvatje dosegli svoje uspehe zaradi toga, ker so se pr- vi otresli pogubonosnega strankarstva ter se zbrali pod enim praporom. Tudi mi Slovenci zahtevamo zase enake pravice in dolžnosti kot so jih dosegli Hrvati. Mi, ki živimo na deželi ne poznamo strankarstva, zato odklanjamo tiste, ki ga nosijo v naše vrste, pa naj si že bodo gospodje te ali one sorte. Dobrodošel nam je vsak izobraženec, ki nam hoče pomagati, odklanjamo one, ki razdirajo, da bi ribarili v kalnem. Za njim je govoril g. Alojz Janžekovič, posestnik iz Stranjcev in znani kmečki delavec, j .j«iro tiftt..... ,7, t-i iisvi.. ■ Deloval bo na to, da se v Sloveniji uveljavi nov pokret, ki bo neodvisen od obstoječih političnih strank. Govorilo je nato še mnogo govornikov, ki so vsi soglašali v tem, da je treba pričeti v Sloveniji z novim delom \ tu6T*.i -*,-/■ -<* Osnovna načela novega po-kreta naj bodo: Vera v Boga, suverenost naroda, gospodarska preosnova, socialna pravičnost. Zborovalci so obsodili razdiralno delo dr. Lončarja, P. Kreutzerja in še nekaterih njihovih prijateljev ter odklonili nadaljno sodelovanje js njimi. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor. Zmede v gospodarstvu Komaj je preteklo dvajset let zlasti ne v pogledu naj bitnejših od krvave svetovne vojne in ko maj so se pričele celiti posledice težkih in globokih pretresljajev, povzročenih od vojne v svetovnem gospodarstvu, že tičijo evropske velesile Anglija, Francija in Nemčija zopet v vojnem, ostale države pa delno v pripravnem, delno v mobilnem stanju. Le redke so orne države v Evropi, ki so mogle ohraniti absolutno nevtralnost in normalno miirovno življenje na znotraj in zunaj. Čeprav je tudi teh preteklih dvajset let mirovanja bilo prepletenih z neprestanimi političnimi trzljaji, katerih ostrost je privedla že skoro do Oboroženih mednarodnih spopadov, se je svetovno gospodarstvo vendarle pričelo postopno popravljati in izboljševati. Še več, zadnja leta so pričele mnoge države postop-np izstopati iz razdobja težke gospodarske depresije in si utirati pot v normalno poslovanje. Z izbruhom nove vojne v Evropi in s pripravljanjem na vojno v nevtralnih državah se ponovno ustvarja zmeda v izmenjavi dobrin in v cirkulaciji kapitala, tako, da ne bo ta vojna prizadela zgolj gospodarskega življenja vojujočih se držav, temveč tudi nevtralnih, enih bolj, drugih manj. Čeprav vse nevtralne države živo težijo za 'teni, da svojo zunanjo trgovino olmmijo v dose-dainjem obsegu, se ta njihova težnja ne bo mogla uresničiti v glavnem iz dveh razlogov: Prvič zato>, ker so voj u j oče se države Objavile sezname prepovedanega blaga, v katerih so zabeleženi kot brezpogojno prepovedani tudi taki predmeti in materijal, ki lahko služijo tudi v miroljubne namene, drugič pa zato, ker mnoge nevtralne države, med njimi tudi naša, z ozirom na sedanji mednarodni položaj, s katerim je postal prav na naglo otežko-čen razvoj vse zunanje trgovine, uvajajo strogo kontrolo nad večjim številom izvoznih predmetov z namenom, da zadostijo lastnim najvažnejšim državnim potrebami, kakor tudi, da ohranijo odgovarjajoče trgovinske odmošaje z inozemstvom. Razen tega ovira zunanjo trgovino omejen in podražem prevoz blaga, zlasti po morju, dalje povečana uporaba ladij in vaigonov v vojaške svrhe, nepravočasno vračanje vagonov iz tujine in naposled znatne težave v plačevanju blaga, združene z devalvacijo valut. To abnormalno stanje je izzvalo in še povzroča vznemirjenje med denarnimi vlagatelji in upniki denarnih zavodov, kakor tudi med lastniki borznih papirjev, kar tudi občutno otežko-ča kreditiranje gospodarstva. Začetek nove vojne je zatekel našo državo ravno v času najži-vaihnejše sadne izvozne sezone z glavnima odjemalcema našega sadja: Nemčijo in Poljsko- Morda bi se bil mogel izvoz sadja v Nemčijo razvijati še nekako normalno in v priličnem obsegu, če bi se naši vagoni ne bili zadtrže-vali predolgo v Nemčiji. V zadnjih tednih se je položaj izboljšal in se vagoni vračajo v znatno povečanem številu, kar se zadovoljivo čuti tudi v oživljenju naše izvozne trgovine z Nemčijo. V teku pa so tudi vse priprave in ukrepi, da se spravi v primeren sklad sam način plačevanja blaga, kar bo imelo za posledico še živahnejšo izmenjavo diobrin med obema sosedoma. Pri nas imamo na razpolago znatne zaloge takega blaga in pridelkov, ki px*esegajo naše notranje državno potrebe in ki jih obilo ostaja za izvoz. Ne smemo pa nikakor pretiravati v izvozu življenjskih potrebščin najširših plasti našega naroda, zakaj vsako tako pretiravanje utegne roditi usodno posledico, da se bo vse blago brez razlike izdatno pocDražilo, kar se bolestno pojavlja že pri moki, usnju, raznih drugih živilih itd. S pravočasnimi in energičnimi ukrepi mora vlada vsako dviganje cen takoj v začetku onemogočiti in preprečiti, ker bo sicer splošna katastrofa v našem notranjem in narodnem gospodarstvu neizbežna. Nenormalno stanje, ki smo ga zgoraj opisali, pa je postavilo v izredno težaven položaj tudi vso našo industrijo^ obrt in trgovino, kakoir sploh vse naše pridobitno življenje. Odpovedovanje in skr-čevanje kreditov, pomanjkanje prevoznih sredstev, omejitev kupčij v podrobnem prometu proti gotovini, izločevanje premnogih delovnih moči iz obratov zaradi nujnih državnih potreb itd., vse to je skrajno zmanjšalo kapaciteto in uspeli vsega našega gospodarskega življenja in ustvarjanja. Pričakovati pa je, da se bodo vsi odgovorni in pristojni čimitelj i potrudili po vseh svojih močeh, da se o pravem času in čim koristnejše izognemo tudi vsem morebitnim bodočim nevšečnostim in da tako čim prej pridemo zopet do normalnega, zdravega gospodarskega udejstvovanja v korist države in nas vseh. Domače zanimivosti VOLITVE NA 1URIDIČNI FAKULTETI V LJUBLJANI. Iz akademskih krogov nam pišejo: Pri zadnjih volitvah na juri-dični fakulteti v Ljubljani so zmagali katoliški akademiki s pičlo relativno večino, ker se napredni aka-demični društvi «Jugoslavija» in