Uhaja mk das raxaa nedelj la prazniku?. Iiiued daily llollidsys. LETO—YEAR XXIIL VLADA NAM GOJEO FIKACIJI SOSE Wickersham je dejal urednikom, da bo prohibidja morda omi-I jena. Hoover spremenil «talile? \Vashington, D. C. — George W. VVickersham, predsednik Hooverjeve komisije za opazovanje skrahiranih zakonov, je zadnji petek namignil v ivojem govoru nal zborovanju organizacije ameriških urednikov časopisov, da morda pride modifikacija prohibicije. Rekel je, da bo "mogoče potrebno spremeniti pVohibične zakone v svrho, da se doseže narodna temperenca, kajti v sedanjem zaničevanju prohibične postave leži nevarnost revolucije in anarhije." VVickersham je prosil urednike, naj v ta namen delujejo z» spremembo javnega mnenja. Istočasno je bilo pred senatnim odsekom, ki preiskuje zaku-lisništvo, prečitano pismo, 1z katerega je razvidno, da je predsednik Hoover prišel do prepričanja, da sedanji zakon prohibicije ne bo nikdar uveljavljen. Učiteljska unija ia ljudska izobrazba Posebni interesi skušajo dobiti nadvlado nad javnimi ftolami, je dejala tajnica federacije Cons Usta Jo 16.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, Ol, pondeljek, 21. april« (April 21), 1980. am January IS. III«, at tJ» po.t-DffU» ■Oar Um Act of Coacnaa of Marek I. liTI. Subacription »«.00 Yosrbr Bdgrad ima 102 stoletnika med 202,298 prebivalci Belgrad. 19. apr.—Belgrad, Klavno mesto Jugoslavije, ima na temelju oficielne statistike, ki je bila pravkar objavljena, 262,298 prebivalcev in med te-mi sta 102 osebi, ki sta stari sto in ve* let. Dalje so našteli preko 8000 prebivalcev, ki I-majo čet 60 let. Končno je v Bel gradu — kar je žalostno ali veselo, kakor se vzame — 34,000 žensk več kot moških. BORAH PREJEL DOKUMENTE PROTI PARKEN!) Uročila mu jih je Ameriška de lavaka federacija Svoboda govora na jugu Radikalna govornika obtožena puntarskih aktivnosti Memphis, Tenn. — (F. P.) — "V vseh štiridesetih letih, odkar sem v zvezi * ,*Utemon\j()tca$ke izobrazbe v ameriških javnih Holah, še ni bilo take gonje proti učiteljskim unijam kot je sedaj," je izjavila Florence Curtis Hanson, tajnica Ameriške učiteljske federacije, v svojem govoru pred članicami učiteljske unije št. 52 v Memphisu. "Mogočne korporacije in privilegirani interesi so pridno na delu, da dobe v svoje roke kontrolo nad javnimi šolami. To se je posebno pokazalo v Syracusu, v Atlanti in v Chicagu. "Te korporacije vodijo sistematičen boj proti učiteljskim «ini jarji in trdijo, da je neetično, ako se učiteljice organizirajo v svojih organizacijah. Po mojem mnenju so unije edino sredstvo v boju proti privilegiranim slojem, ki bi takoj, ako bi učiteljice ne varovala njihova organizacija, začeli odslovljati nepriljubljene osebe, ako se ne bi hotele ravnati po volji teh interesov. "Kar učiteljice potrebujejo •'anes je, da se iznebijo strahu pred šolskimi odbori, ki bi jim lahko uničili eksistenco, ako bi .ne imele svoje organizacije, da ¡¡h ščiti in varuje njihove pravice. Nobena učiteljica bi ne mogla poučevati učence v samospoštovanju, ako bi bila v ved-neni strahu pred svojimi predpostavljenimi. Učiteljice moralo biti neodvisne od vpliva raznih političarjev, ki so člani šolskih odborov in skušajo ob vsaki priliki kratiti njihove pravice. , | " '£7, v'»:. "Javne šole v Ameriki so bile ustanovljene v glavnem na prispevanje organiziranega delavstva. Velika večina otrok v lavnih šolah sestoji iz otrok delavskih staršev in bila bi neare-•a za ameriško ljudstvo, ako bi Me prišle pod kontrolo bogatega razreda, ki vidi v njih samo inančne interese In se ne briga a osebne in človeške pravice." Hanson je potem naznanila, da v bo prihodnja konvencija Ameriike učiteljske federacije 'sila koncem meseca junija v Mernphiau. Federacija je pobila William Greena. predsed-">ka Ameriške delavske feders-*»J«, naj nagovori delegate, ki *' Uido zbrali na konvenciji. • roen je obljubil, da pride, ka- Atlantk, Ga. — (F. P.) — Ve-leporota je obtožila M. H. Pow-ersa in Joe Carraša, komunistična agitatorja, puntarskih aktivnosti na temelju protipuntar-skega zakona, ki je bil sprejet še pred civilno vojno in določa kazen od pet do dvajset let zapora. Njun prestopek je bil, ker sta govorila na shodu zamorskih in belogoltnlh delavcev in ker sta jih pozivala na upor proti izkoriščevalcem in da naj se branijo proti nelegalnim napadom policije ter proti linčarski dr-imli. Nadalje, da sta razpeča-vala puntarske tiskovine na tuj-nih zborovanjih. Dtf ije moreta pričakovati milosti na sodišču, kadar se bo o-tvorila obravnava, je razvidno iz stališča državnega proseku-torja, ki je v nekem govoru izjavil, da je kooperacija med be-lopoltnimi in zamorskimi delavci ir\|iilt na stare tradicije Obravnava proti obtožencema se bo otvorila v prvih dneh prihodnjega meseca. Vinka i«ako|Niv- aost v Jugoslaviji Protestanti imajo iste pravice kot katoličani, pravoslavni in Turki Belgrad, 19. apr. — Kralj A-leksander je včeraj — na veliki petek — izdal dekret, s katerim so podeljene evangeljski (protestantski) cerkvi v Jugoslaviji enake pravice kot rimsko-kato-liški, pravoslavni in judovski cerkvi ter muslimanom. 100,000 ljudi pri pogrebu sovjetskega poeta Moskva, 19. apr. — Vladimir Majakovskij, boljševiški pesnik in dramatik, ki je pred par dnevi izvršil samomor, je bil včeraj kremiran. Več kot 100,000 oseb —delavcev, dijakov, vojakov in največ mladine obojega spola — je spremilo krsto, pokrito s črnim in rdečim suknom, do kre-matorija. Na krsti ni bilo nobenega venca. V vsem ogromnem izprevodu je bil en sam avto in v tom se je vozila pokojnikova mati. Pesniki in drugi umetniki 40 bili častna strata. Majakovskij se je usmrtil radi žensk. 1-mel je dve zaročenki — in nikakor se nI mogel odločiti, s katero bi se bil poročil. Pustil je sledečo izjavo: "Čoln moje ljubezni se je razbil ob skali nove ga življenja. Sodružna vlada, prosim, skrbi za mojo mater se-ntro in moji dve zaročenki." Hud potre« na Grškem; več mrtvih Atene, 19. apr. — Močni potresni sunki so v četrtek zvečer in včeraj stresli Peloponez in vW * _ vasi je v razvalinah. Kolikor je doslej znano, je okrog 20 oseb mrtvih ali ranjenih in škoda je velikanska. __. Washington, DVC. — (F. P.) — Senator Borah, Član senatnega justičnega pododseka, ki ima v rokah zadevo glede Parkerje-vega imenovanja članom zves-nega vrhovnega sodišča, je te dni prejel dokumente iz glavnega stana Ameriške delavske federacije, v katerih je natančno pojasnjena zgodovina injunkci-je, ki je bila izdana proti rudarjem v West Virginiji in čije posledica je bila uničenje rudarske unije v omenjeni državi. Dokumenti vsebujejo dvajset tiskanih strani poleg besedila "yellow dog" pogodbe, katero so morali rudarji pri Red Jackot Coal & Coke Co. podpisati. . Borah je ie pri prvem zasliševanju, ki se je vršilo pred ju-stičnim pododsekom, izjavil, ds bi morali uradniki Ameriške delavske federacije dokazati neveljavnost omenjene pogodbe i< iz iazloga, ker ne daje ničesar delavcu, ki je prisiljen, da jo podpfte na podlagi grožnje ali i? bojazni pred gladom. DAVIS ZAGOVARJA REAKCIONARNEGA URADNIKA 11 «>» Wood je pokazal, da je hud nasprotnik levičarskih unij Washington, D. C. — (F. P.) — Tajnik zveznega delavskega department* James J. Davls je kkMiil poziv, kateri mu je bil predložen po Uniji za ameriške civilne svobodščine, da odslovi Charles G. Wooda, ki je načelnik spravnega biroja v delavsvkem departments Obtožba se glasi, da je Wood prekoračil meje svo-je oblasti, ko se je spustil v boj proti levičarskim unijam. Zastopniki nije za ameriške civilne svobodščine so o|>ozorili Davisa na dejstvo, da je Wood priznal pred sodiščem v New Yorku, da je vzpodbujal neko čevljarsko tvrdko, naj prelomi pogodbo, ki je bila sklenjena med njo in levičarsko unijo čevljarskih delavcev; da je Wood javno izpovedal svoje sovraštvo napram tem unijam in da je o-dobraval Whalenovo taktiko, ki jo je zavzel proti demonstracijam brezposelnih delavcev; da je preganjal organizatorico Ellen Dawson In jo dvakrat prignal pred sodišče na obtožbo, da Je pridobila ameriško državljanstvo pod sleparskimi pretvezami. Nad postopanjem se je zgražal celo sodnik Clark Trenton, ki je v javnosti ožigosal W00-dovo početje. Wood Je pričel z vojno proti levičarskim unijam za časa stavke tekstilnih delavcev v Gasto-nijl.__ SE ENA VELIKA ZDRUŽITEV .Seam-RoeMuck in Montgomery Ward se spojita v eno družin» ■('hicago. — Sears-Roebuclf It Co. In Montgomery Ward A. Co., dve največji trgovinski tvrdkl. ki prodajata na pismena naročila In razpošiljata vse mogoče blago po vsej deželi, s« priprav-Ijata na združitev. Ko aetvrdki združita, bo ta kombinacija naj. večja trgovina na drobno na svetu, ki bo reprczentirala iM) milijonov premoženja In dve mi. Iljardi dolarjev letnega trgov kor tudi John Dewey, profesor filozofije na Columbia univer-il, ki Je član učiteljske federacije In vnet zagovornik 'Hav-skih organizacij. Dela v «ki uredniki na zborovanj« Washington, D. C. — Ured-niki glasil Železniških bratov, ščin so se te dni zbrali na zborovanju, na katerem so razprav-Ijali o programu političnih kandidatov, ki iščejo |Hidpore od delavskih unij pri njihovih volilnih kampanjah. »V» — »W, H Rudarski frakdji v krvavi Udri: ,Š6$t ranjenih Obžalovanja vreden konflikt je bil na veliki »petek v Koyalto-nu, lli., kjer ho hujakatl razbili shod. Germer napaden Royalton, KU. — Pristaši dveh rudarskih organizacij so se zadnji petek spopadli v tem mestu z orožjem in šeat mož — pet rudarjev in konštablar — je bilo ranjenih. Okrog 26 strelov ju bilo oddanih na glavni cesti, kamenje je padalo, mahali so z gorjačami in enega moškega so vrgli skozi šipo izložbenega okna. Najbolj je bil ranjen Barney Davie, rudar-Ii Zeiglerja, katerega so odpeljali v bolnišnico s kroglo v trebuhu. Ostali ranjenci so: konštabler John Hicks, ob-streljen; Adam Ivanič, rudar, obstreljen; Roy Groves, rudar iz West Frunkforta, obstreljen; Ray Edmondaop, rudar iz Zeiglerja, obstreljen; Tony Boslch, rudar it Zeiglerja, obstreljen. Konflikt Je nastal, ko sta prišla Alexander Howat in Adolph Germer, predsednik in podpredsednik reorganizirane unije UM-WA, da bosta govorila na shodu rudarjev. Germerja so takoj napadli In ga pretepli. Germer je kasneje izjavil, da bo tožil napadalce. (Poročilo ne pove, all so bili Lew i sov I pristaši ali komunisti, ki so izvršili napad.) IN Otib ZKOTilo v Mrtvi II mnu pttok Sveče si» «žgmle platnene okraske in HMH svetnike v romunski cerkvi »n sledita Je strašna katastrofa Bukarešta, 10. apr. — V vasi ftestl, 65 milj od tukaj, se je včeraj pripetila grozna nesreča. V tamošnjl ortodoksni cerkvi, ki je bila natlačena^z verniki med ceremonijami ob božjem grobu, se je od gorečih sveč na oltarfu vnela platnenu draperija, ogenj se je bliskovito razširil po vsej cerkvi in v nekaj minutah je o-krog 160 oseb našlo smrt v dimu In plamenu. Največ mrtvih Je žerpk in otrok. Zgorela sta tudi dva duhovna, ki sta vodila ceremonije in vaški župan. Poročilo pripoveduje, da Jr nesreča prišla tako hitro in panika je bila tako strašna, da Je bila vsaku rešitev nemogočs. Vnel se Je nsjprej glavni oltar In ogenj Je brzo zajel vse kote. Cerkev je bila polna starih lese nlh MurIJ In Kristusov, ki so go reli kakor slama. Verniki so skočili proti vratom, ki so se odpirala na znotraj; zajezili so vrata in niso mogli ven, nakar so se takoj vsi zadušili. Cele dru žine so uničene. Drugi so ir.gu bili vse otroke. Stavka urednikov v Mehiki Mexjco City, 19. apr. — Vsi delavci uredniških štabov za inozemsko. vesti dveh največjih dnevnikov v Mehiki, "F.zcelsior" in "Universal," so viersj za-stavkali In dsnes sta lista iz*tu brez vesti Iz Inozemstva. Stavka je prišla, ko Je delavska unija zahtevala, da morata oba dnevnika pretrgati stike z sme-riško časnikarsko agent uro Associated Press. Zahteva p» je bi-la odklonjena. Frank Lekie ubit v rovu Gl. odbornik in voditelj mladih v S. N. P. J. V soboto svečer amo prejeli brzojavno v sut It Arme, Kana., da ae je br. Frank Leltše, član In predaednlk društva tSonfkmera Št. 609 in gl. odtfcrnlk S. N. P. J. — jednotln nadzornik za tretje okrošje — smrtno ponsnrečll pri delu v premogovniku. Neawëa ae je pripetila 19. aprila popoldne. Bil je na meatu mrtev. < Pokojnik je bil rojen 10. «oktobra 1901 v Clevelandu. O. Od tam ae je a svojimi starši vred preselil v Breesy Kili. Kana., kjer je 16. junija 191» vstopil v društvo Trpin št. SO S. D. P. Z. Ko ae je uatanovllo angleško poslujoče društvo Hunflowara, se je prVM v njem udejatvo-vati kot neumoren agitator sa S. N. t>. J. To društvo ga je poslalo na 9. redno konvencijo* na kateri je med voditelji mladih zaatopal najboljše Interese jedftate. Na sadnji konvenciji je bil tudi isvoljon v gl. odbor kot okroinl nadzornik. f t «U Jednota je t br. Fr. LekAetom iagubila feglkiega člana in odbornika, naša nova generacija pa veliko obetajočega voditelja. Zapušča mater \n asatre, kaMvlm izrekamo globoko aožalje. \ t ¿vini Htrel >—4 "Dobri" časi «o 4e daleč New Vork. — Btaihtično poročilo. ki Ka Je U dni izdal državni delavski biro na podlagi študij v industrijskem gibsnju. ne pove nič gotovega, dali je in dustrijuka depresija dosegla svoj vrhunec in č« se bližajo bo-Iji časi. V nekaterih Industrijah se opaža nekoliko v<^ živahnosti kot v prvih mearrih tekofo-ga leta, toda to Je navaden pojav v spomladanskih meserlh. Poročilo biroja ne kaže n*4»ene jasnosti z rnimm na vprašanje brezposelnosti. JEKLARSKI DE-ILAVCI VSTO- | PAJO V UNIJO Kompanlja preganja organize-torje In odpušča delavc* ki a-Rit I rajo za prlatop v unijo Birmingham, Ala.—(F. V.)— Organizatorična kampanja, ki jo vodi med jeklarskimi delavci Trade Unity Union l^esgue, levičarska organizacija, zaznamuje precejšnje uspehe v tem jeklarskem mestu, ki Je poznano kot trdnjava openšaparjsv. Uradniki lige poročajo, da je v zadajlh Šestih mesecih pristopilo v organizacijo nad' tiso? jeklarskih delavcev. Kompanija jo sedaj ia*ela s teroristično kampanjo proti organizatorjem. Pred kratkim je bila pod stanovanje organizu-torja J. J. Oigillja podtakni, na bomba, ki Js razdejala poslopje. Bomba je eksplodirala v c-umu, ko sa je organizator In njegova družina nahajala v gle-dalliu. Ako bi bila doma, bi I>1-II prav gotovo vsi ubiti. Policija, ki je |hh1 kontrolo mestne u-prave, v kateri so sastopnikl jeklarske kompanlje, Je sicer u-vedla preiskavo, da zasledi sto-rilce, a videlo se je takoj, da nI zainteresirana v stvar In bombni napad je še vedno zavit v "misterij". Agitacija med joklarskiml delavci za pristop v unijo se vrši tajno, kajti kompanija odslovi takoj vsakega delavca, ki ga Iz-slede njeni vohuni, da agitira za ortfanizarijo. Med Jeklarskimi delavci je mnogo zamorcev, ki so Izpostav-I jen i še veCjemu izkoriščanju in priganjsštvu kot belopoltni delavci. _ ladijski rsMiiMI tfdiiH poltoijtv Okrog ato dobro oboroženih te-rorbriov napadlo follrijako postajo Kalkuls. 20. apr. — Okoli sto Indijcev, ki so bili dobro oboro. ženi, je v petek z večer nspadlo policijsko In telefonsko postajo v Cltagongu, provinca Bengal, m ubili so sedem domačih policistov ter izrotwli in deloms de-molirali po«|opja nakar so po-'M-gnili v hribe. Vojaške čete tih zdaj iščejo In prijetih je bilo veliko število osumljencev Gsndhijevi nacionalisti niso algovorni za ta napad. V družiti krajih Indije Je Ml mir zadnja dva dni. Brzojavka dvakrat obkrožila «vet v dveh urah Ne* York.—Brezžična br-so Javka, poslana Is New Yor-ka sa poakušnjo. Je šla dvakrat okoli sveta v 126 minutah ali dveh urah In petih minutah. Brsojavka Je bila odpoelana la glavnega stana časnikarske agenture Associated Prsas In potem Je potovala od biroja do biroja te agenture v Inoaem-stvu, katerih Je osemnajst. Demonstracija je pokasala, kako hitro dandanes potujejo veatl po avetu. Konvencija d§lav> $k§ federacije Delegat Je ae isrskll za sprejetja zakona proti Importlranju stavkokasov . New Orleans, La. — (F. P.) — Na konvenciji državns delavske federacija, ki ae Je prošll teden vršila v tem mestu, Je John Banville, predsednik strokovnega delavskega sveta, opisal rasme-rs za časa stavks uslužbencev cestne fteletnlce v New Orlesnsu, ki Je rezultirala v porazu usluž-bencev, ker se Je družbi s |k>-močjo stavkokszov, katere Js importlhUa It drugih mest, po-sračilo tfomiti stavko. Na M lagi BsAVltlevega imročlla so de-legstje sprejeli resolucijo, ds se pošlje pMticiJs na Člane državne legislature z zahtevo, da sprejme zakon, ki bi prepovedoval u-važanje stavkokazov v kraje, kjer Je v teku stavka, da se tsko vsruje prsvlcs stsvksrjev. Man-vlila Je izrazil mnenje, ds bi bili cestni železnlčsrjl v New Orlesnsu izšli zmagoviti iz boja, a-ko bi družba ne bila «|>oslila stavkokazov. Dalegatje so sprejeli še nekatera druge resolucija, med njimi proti potrditvi Parkerja članom zv<*zn«ge vrhovnega stališča in za omejitev naseljevanja Mehikancev, kar je v soglasju s sta« liščem, ki ga Je zavzels v teh vprašanjih eksekutiva Ameriške federacije. Charles W Hwallow Je bil po-novno Izvoljen predsednikom fs-derseljs, istotsko J. II. Tarrsll tsjnikom. V drugih ursdih fe-derscijs Js bilo le par izpre-memb. Hwsllow je urgirsl del«, gste, nsj sktivno posežejo v ksmpanjo proti varižnim prodajalnam In se ogreval za strožje (migracijska z ikone ter za odpravo lft. amendments. Konvencija je trsjsls štiri dni. Konpsslja grozi s znlžsnjem K4 rele ubiU .IS delavcev Lisbona, 10. apr. — It Marao-ia. ptirtugalske kolonija ns kitajskem, Je prišla vast, da J** strela tamkaj udarila v tovarno *n povzročila eksplozijo, ki je u-•mrtila 3H delavcev. Manchester, N. H. — Unijski dalavei, ki so uposleni pri Amo-skaag Tast i le Co., ImmIo morali s|»r#Jeté redukcijo mešale za deset odstotkov, ako hočejo, da Jih družba še nadalje ot»drži v služIli. Vodstvo kompanlje sa Izgovarja, da J« prisiljeno znižati mesde, bar nt more konkurirati z drugimi tekstilnimi podjetniki, ki uposlujejo neunljske delavce in je mezda zadnjih nižja. UrtdaiM! la upravnišk! proatorli 1657 8. Lawndalt Ava. Offlea of Pu biles ti mu «667 South Lswndale Ara. Tskphoao, RookwsU 490« STEV.—-NUMBEK 94 KAMPANJA KO- H VERI2NIDRU2-Bl USPEŠNA linijski delavci dol.ili simpatije v Javnoatl Cbattanoogu, Tenn. — (F. P.) Javno mnenje, ki so ga mo« bllislrale delavske unije, posebno mesarska, proti Hill Co.,' ki ima svoja prodajalne skoro v vseh mestih na jugu, je pokazalo, da se protidslsvsks politik« vselej ns iaplača. Hill Co, je znana nasprotnica organlairanega delavstva, ki sili svoj« prodajalce in klerke, da morajo dslati dolge u-re ta niako mezdo. Bojkot, ki so ga organizirale unije, je rezulti« ral v tem, da je morala neka liill-manova prodajalna zapreti vrata. Njen bivši manažer je potem odprl trgovino, v kateri u posluje u-nijske delavce In sedaj dobro napreduj«. V zadnjih par mesecih je morala Hill Co. sapratl ž« tri trgovine v tem okraju. ; Ta družba je postala posebno arogantna napram svojim delavcem v prejšnjem decembru, ko je pridela inlžavatl mesd«, nakar so se dslsvci uprli. V spor so posegi« d«lavsks unije in aa-čel« s kampanjo bojkotiranja. Na svojo strsn so pridobile Javno mnenj«, da jim pomaga v boju. Manažer neko Hlllov« prodajaln« J« bil pred kratkim obsojen v denarno kasen, ker j« slepar!! odjemalce pri tehtnici. To je tudi pomagalo, da J« nsvolja med ljudmi proti družbi narast-la. Mesarska unija Je sedaj na delu, da orfanlsira messrsk« delavce v HIRovih prodajalnah. Policija «s ne vmešava v spore, paš C t je naklonjena unljskljn de- vcem, kar Js iiokatala tudi dejansko, ko je aretirala sestro u-pravitelju neke Hllloye prodajalne, k«r Je raztrgala napis, ki gs J« nosil neki unijski ntessr-skl delsvoc In na katerem J« bil poziv na 11 Ulove dslavc«. naj se organizirajo v uniji. Tekstilna koaipa- il|i zali«)« mi ie Njenemu vzgledu bodo aledlla druge kompanlje Durham, N. C. — (K. P.) — Znana stvar Je, da so mezd«, ki Jih prejemajo tekstilni in drugi delavci v Južnih državah, komaj zadostne za najnujnejše po-trebšflne, ki Jih potrebuj« delavska družina. Baš radi nizkih mazil in priganjaštva Je |>ostal Jug v prejšnjem Istu pozoriš£s ostrih industrijskih »porov in stsvk, v ksterih Je tekle delavska kri. Vsa to ps ni prsv ni* vpllvslo ns vodstvo Durham Ho-siery Co., ki Je nsznsnila novo redukcijo masda dalavcam. Ta kompanija upoaluj« okrog tisol' delavcev In njanl profili so v prejšnjem letu snašall več kot ^etrt milijona dolarjev, kar pokanje, ds Je bila redukcija ša itak nizkih masd popolnoms ne* upravVena. Izufenl delavci so doslej prejemali 4Š centov na u-ro. družbi pa se J« zdelo, da Je plals previsoka in Jo Je znižala za deset odstotkov. Povprečna mezd« navadnih dalavcev J« $lft na tHen. Ksdi redukcije Je nastalo silno m-zsdovoljstvo med delsvc! in v njih se je pojavila ž«IJa za prlatop v unijo, v kateri vidijo a. dini Izhod iz klavernega položaja, ki Jih Je s znižanjem mesd« potisnil še v hujšo bedo In po. manjksnje kot so gs bili navajen! prenašati doskj. To neza-dovoljstvo se opaža med delavci, ki so uposleni pri Kuth Ho-slery Co., katarim se je tudi zagrozilo z znižanjem mezde. Delavskega materiala, k! sestoji ve/inoma Is ubolnih far* ■■TJe v. ki 1'rihhajajo iz hribov, skih vsiric v Industrijska mesta, Je dovolj in tekstilne družita so v tem videle priliko sa re» dukcijo mesd. „ w PROSVETA THE ENLIGHTENMENT I.I.AMIM>**IN LASTNINA SLO* rKHKK NAKOUNK POM»OSNI jr.OMUi: Ort«« •* m4 k* t*« BU»»m NtlWul Narv/nin« t M MruUo. 4rt*>» U «rill »U te» ntinwi Nul« m «M. Ur im» ritk » lbu«i l'KOHVETA :4i7H H*ulh U»mMU Am« « hlc«g«, liliMi. MKNHKR OF Tli K KEDKKATBD l'MKJSM Ve» svet — ena vas Mnogi Evropejci strahoma pišejo o amerikanizaciji Evrope in priporočajo razne reme-dure, med katerimi so razne federacije: ekonomska federacija, carinska federacija in celo politična federacija, ki naj združi evropske narode in Jih tako ojači, da bodo lahko tekmovali z Ameriko. 80 pa tudi mnogi Američani, ki straAijo z evroplzacljo Amerike. Amerika mora paziti, da ne zleze v Ligo narodov iti mednarodno sodišče I To Je nevarna pant! Socialna zakonodaja je tudi nevarna, ker prihaja iz Evrope! V>taki ideja, ki diši po nacionalizaciji, je evropska, zato pa tuja in neameriška! Socialistična ali komunistična ideja je evropska, proč z njo! Razum« se, da straSi lei na oneh straneh oceana, ki pobijajo amerikanizacijo Evrope in "evroplzacijo" Amerike vsled navedenih "nevarnosti", so zagrizeni nacionalisti in džingoti, ki so popolnoma slepi za vsak razvoj in napredek. Nočejo in vsekakor ne morejo pojmlti svojega časa in novih razmer, pač pa sanjajo o preteklosti in razmerah, ki jih nI več. Evropa bo amerikanizirana in Amerika bo evropizirana! Proti temu ne pomaga nobena narodna ali politična žavba. Moderno življenje izravnava in izenačuje takozvane "narodne tipe". Razlika je vsak dan manjša in v mnogih ozirih je ni več. Kje je dano« v Evropi in Ameriki Se kaka narodna nota? Pred kratkim sta prišli dve Slovenki Iz stare domovine v Chicago. Po obleki in frizuri sta bili do pi-čice podobni Američankam. Med moderno Turkinjo in Američanko ni tudi nobene razlike več. Japonca ali Kitajca razodeva le polt. Noša je postala mednarodna. Omika, kultura postaja mednarodna. Na-rodne kulture umirajo — in nekaterih ni prav nič ¿koda. Znanost je mednarodna. Znanost ni več ameriška niti evropska, temveč svetovna. V tem oziru ne more biti amerikanizacijo in ne evropizacije. Znanstvena izobrazba je sploh nemogoča brez znanja kukega svetovnega jezika. Slovenec, ki ni znal drugega jezika poleg svojega, sploh M mogel biti izobražen! Pred vojno so se Slovenci opirali na nemSko Šoto in literaturo, po vojni «i pomagajo bolj s francosko in angleško lolo. Največji faktor izenačevanja pa je gospodarstvo. Moderni kapital je mednaroden, ker drugačen ne more biti. Industrijska produkcija je mednarodna. Ameriški kapitalisti imajo svoje tovarne v Evropi in evropski Jih imajo v Ameriki; finance isto. Zlato nima nobene niir«*lV>sti!)rruh tudi ne! Vsaka nov« iznajdbu tehnftKrgit značaja se takoj razSiri jn> vsem svetu. Jezik je fo« edina ovira v amerikanizaciji in evropizacijl. A tudi ta ovira se umakne. Industrializacija kulturnih pripomočkov — radio in zvočni film — prinaša radikalno Iz-premembo. Svet je vsak dan matijM. In če bo svet majhen, Imi toliko manjša Amerika in Ae bolj Evropa- Spajanje dežel in narodov je neizogibno — ker v tem bo edini pogoj obstankn iu napredka. Amerika se mora navezati na Evropo in obratno. Druga s<» mora učiti od druge in lzm«-nja\ati koristne ideje. In naj-koristneJAa Ideja med vsemi, ifl reAi socialne probleme in prinese svetu mir, ni ne ameriAka niti eVropska, temveč človeAka ideja novega Človeitva. Za«111 ji četrtek so usmrtili na električnem stolu V Now .kiMVju Aestdotom posebnega odbora zahtevali, oziroma — po ameriiko — prosili, naj se jim dovoli delati po 6 aH 8 ur na dan, toda družba je to odklonila. Prijatelj, ki ga je poslala Allis Chalmers Co. v Sovjetsko Rusijo z naročenimi traktorji, mi p Me, da se nahaja v kraju Vo-lodarsk, v Kljevskl guberniji. Godi se mu zelo dobro, pogreAo pa mestnih udobnosti, toda tudi temu se je kmalu privadil. Mladina se uči % nepopisnim navdu-Aenjem. Razložijo traktor, potem so prične sestavljanje; par-krut pomagu in pokaže, potem jih pusti, da delajo sami. Mestni sovjet je dal na razpolago j>oseb-ne deluvnice in Aole, katere obiskujejo mladi kmetje b. okolice, oziroma okraja. Tirfoče traktorjev orje noč in dan, po 8 ur. Na poljih nI več mej; povečini spada Že vsa zemlja kolektivnim zadrugam. Poprej so razpraskal' povrAino njive z lesenim plugom; posledica — slabe letine. Oraln' stroj dela čudeže. Letos bo Rusija Izvozila milijone pudov Žita. _ Prvega maja bo otvorjena nova, največja zeleznlška proga na svetu — Sibirija—Turkestan In odprla svetu sibirske žitne in druge neizmerne zakladnice. Tisoče in tisoče ljudi se že seli v novo odprte pokrajine. Proga jc stala 100 milijonov dolarjev — 1K in pol milijonov manj, kakor je bilo preračunano. Gradil jo je prejšnji ameriški tramp I. W. \V\organlzator Shatoff. Na koncu pisma omenja prijatelj: "VI \LAmerlkl ne morete zapopastl. kaj se godi tukaj. Nov svet se odpira človeAtvu, nova kultura, nova civilizacija Ir poleg vsega tega se dviga obenem pogin svetovnega kapitalizma. Ne Ae danes ali juti i. toda enkrat, v doglednem času, gotovo..." TtikajAnJi organizirani godbeniki nameravajo zgraditi posebno gledaliAče za premikajoče slike — ne govoreče. Stotine Jih j« brez dels odkar Imamo uve dene zvočne filme. Godlienl-ki so mnenja, da bo gledaliAče u-npelo, kakor uspeva ono, slično \ Denverju. Stvar je sicer dobra toda ko bi ti molje mislili bolj na razredni boj za IsboljAanJ* svojega položaja, ki bilo bolje GledaliAče bo samo mala odpo-moč za nekatere, v celoti pa b< ostal položaj neizpremenjen. Brtttpselnoet se tukaj polagoma omejuje. To p« ne zaradi tega. ker je industrijski položaj toliko boljši, temveč, ker se J« 1 vsemi silami pričelo t javnim' deli in sploh t delom na prnutem Stotine brezposelnih je ie bežalo is mesta na farme, drugi se odpravljajo. To je začasna po- moč; v petih ali šestih mesecih se bo pričela stara pesem. Pod pritiskom socialistov v mestnem evetu se je razpisalo pogodbe za ogromne množine javnih 4c), da se je zadnje dni zaposlilo stotine delavcev; governer Ko-hler pa še vedno dela račune — njemu se ne mudi. Tukajšnja T.M.E.R. Co., ki la-stuje ulične železnice in razsvetljavo (ne več mestne, ker je mesto zgradilo lastno napeljavo), je naznanila, da hoče zvišati vožnjo na uličnih železnicah od sedem na deset centov. Namen družbe je, da omeji promet na gotovih prograh in si tako zagotovi od R. R. Co. dovoljenje za avtomobilski promet na dotični progi. S tem bi družba odpravila potrebno polaganje tračnic, tlakovanja cest po en čevelj na vsaki strani prog 1n vzdrževanje po-pravilnega osobja. Gospa zna dobro računati. Zupan Hoan je bil napaden od kapitalističnega časopisja, da je bil odsoten od svojega urada več tednov, ter da je agitiral za socialistično stranko. Zupan je odgovoril s tem, da je navedel razne prav zanimive podrobnosti o mestih, kjer ljudstvo lastu-je javne naprave, kot naprimer električne, plinske, itd. Dokazal je kapitalistični gospodi, da se take naprave prav dobro izplačujejo in da imajo prebivalci poleg tega še mnogo cenejšo postrežbo. Pa so takoj umolknili. Hoan je po mestih predaval, obenem pa tudi proučaval. Poročevalec. "Hrbtenica" na detroltekem odru Detroit, Mich.—Težko je dobiti organizacijo, ki je imela toliko zaprek in bojev ob svojem rojstvu kot jih je imela SNPJ. Pionirji in zgodovina nas uči, kako težak je bil prvi korak jed-note in kaj vse so morali-prestati naši prvi agitatorji. Nazadnjaški fanatiki so jih preganjali, družili jih s hudičem itd. Posluževali so se v svojem fanatizmu prav vsega, samo da bi Mcodill njim In jednoti. Marsikateri naših pionirjev je bil ob delo in stanovanje samo radi naprednih idej, s katerimi se je rodila In jih še danes zastopa SNPJ. Vse to je videl in občutil tudi na A sobrat (aedaj urednik Pro-svete) Ivan Molek. Zbral je skupaj zgodovino jednote in jo priredil za oder. Imenoval jo je Hrbtenico in jo podaril 60 tisočem bratom in sestram vc-Mke SNPJ. Kaj vse predstavlja Hrbtenica? Nas same! Večina slovenskih naseljencev se je ustavila v rudnikih in veliko jih je Še danes po premogarskih naselbinah. Deset ali več ljudi ("bordnr-jev") na stanovanju je bilo nc-kaj vsakdanjega. PriAli so iz vseh krajev Slovenije In seveda največkrat so se križali v idejah in mišljenju. Ker jih je usoda priseljenca drftala skupaj, je večkrat prišlo do prepira radi kruha in vere. Glavne vlog« igrajo in predstavljajo: Selan, ki je gospodar pri hiAl. (Seveda je hiAa kom-panijska). Dobrovoljen moii-ček, ki ima vse ljudi rad, tiste, ki k maAi hodijo in tiste, ki ne hodijo. Pripravljen je pomagati vsem do — dolarje. Dolarja, e —e? Tega pa tudi od nJega nc bode za dobiti. Tudi stavkuti noče, pač pa je v času stavke — bolan. Zaveda se, da jo v svobodni Ameriki, zato pusti hčeri svobodo naj se obesi na tistega, kogar ona hoče. Večkrat se zato orepira s svojo staro Kati, da bi naredila kompromis. Na koncu se še celo odloČi, da bo pristopil v SNPJ. Kati, njegova žena. je dobra mati in gospodinja (Ae Selan jo ima nekoliko rád), največ pa se briga, da se njena hči ne poroči t majnarjem. Svoji hčeri žel! lobro. da JI ne bo trehs prsti umazanih rudarskih cunj in Ae v strahu čakati, kedaj ji princ-so mota mrtvega li Jame. Zat.> il večkrat prldijruje. "samo maj-narja nikar. Rozi." Hči Rosi. ki ni bila deležna (radi razmer) višje izobrazile, ima to slabo lastnost, da se poteguje sa pravice rudarjev In oravice vseh delavcev. Odločno i e ob strani tvojega izvoljenca, tudi Y najhujši krizi. Tudi mo- ža si bo izbrala po svoji volji, zato kar nI več "baby". Turf sinčka imajo. Mati pravi, da ne bo majnar. On sam pa upa, da bo prezident Združenih držav. Seveda bo moral prej še malo zrasti. Dekla Lu-ca je stara devica, ki čaka, da jo kdo zasnubi. Vidi marsikaj, ampak ona se opira na to, kaj ko gospod župnik rekli. Na stanovanju imajo več fantov. Najhujši pa Je Dvoršek, s tistimi brezverskimi čikalki-mi "eajtengami". Agitira za unijo in novo društvo SNPJ. Skoro'vsi sostanovalci ga radi tega zaničujejo in sovražijo. Toda on je prepričan, da se bojuje za dobro stvar in ne podleže. Kljub vsemu stoji trdno, govori in agitira do konca. (Avtorju te igre so morali biti naši pionirji dobro znani. Kajti gotovo so morali taki biti, drugače SNPJ ne bi bila danes največja slovenska organizacija.) Najhujši njegov nasprotnik je Luka Cajzar. Sovraži vse, kar diši po naprednosti. Verski fanatizem ga ima popolnoma v oblasti. V mirnem času je večkrat bolan, ko pa izbruhne stavka, se takoj odloči, da gre na delo. V drugem dejanju se Se posebno postavi pred bosom s svojo angleščino. Na stanovanju imajo Še Žagarja, ki je že Član SNPJ in pomaga agitirati Dvoršku. Bingel in Kopitar sta tipa kot jih srečamo v življenju vsaki dan. Po, mifiljenju nisi nič in vse —1 kakor že kaže vreme. Omenim naj Se muzlkanta Rudeta, ki je kljub veseli naravi član SNPJ in rudarske unije. V "Hrbtenici" nastopi 12 o-seb ter nekaj žen in otrok. Igra vse skozi agitira za SNPJ in njene napredne ideje v prid razredno zavednim delavcem. V petroitu je velijo bivših ru-darjeNr, ki so igro "Hrbtenico" resnično doživeli. Ravno to, kar predstavlja igra, je marsikaterega pregnalo, da si iščemo kruha po drugih industrijah. "Hrbtenica" je )ahko razumljiva vsem/ tudi tukaj rojenim» slovenskim proletarcem, kajti tu ni ne ^grofov ne baronov in nobene "viSJe gospode", ampak predstavlja nas same v vsakdanjem: Življenju. Zato se je tukajšnji soc. klub St. 114 odločil, da za letošnjo prvomajsko slavnost uprizori "Hrbtenico". In sicer dne 27. aprila ob 3. uri popoldne v Hrvatskem domu na 1831 E. Kirby Ave. • Rojaki in rojakinje, posebno člani SNPJ: napolnite dvorano ta dan. Večkrat lahko vidite starokrajsko gospodo in kmete na odru. Za slovenske proletar-ce v Ameriki pa se nudi vam sedaj prilika. " Na programu bode tudi dekla-mucija naSih malih proletarcev in živa slika ali prizor današnje kapitalistične družbe ter prihod boljše, popolnejše družbe z našim idealom, SVOBODO. Se enkrat kličem, vsi, ki čutite krivico današnje družbe, pridite, in praznujte naš praznik z nami, da nam vsem skoro zašije boljši, popolnejši Prvi maj! Frank Nogranek, * igrovodja. Občutijo jih pa le tisti, ki so jim priča in najbolj pa tisti, ki so osebno prizadeti — otroci In žene, ki ostanejo osamljeni. Res velike so žrtve, ki jih zahteva d delavcev posebno od rudarjev danaSnja opresivna indu-itrijska civilizacija. Take tragedije se bodo ponavljale toliko časa, dokler se bodo producira-le potrebščine v svrho prof i ta in ne radi potrebe. Poročevalec. Protest in izjava Broughton, Pa. — Podpisani odločno protestiram proti falsi-ficiranemu dopisniku, ki je pod svoj dopis iz Broughtona, Pa., v 70. številki podpisal moje ime. Tem potom častno izjavljam, da jaz nisem pisal omenjenega dopisa in tudi nisem v nikaki zvezi z dopisnikom v tem oziru. I-menujem pa ga figa-moža, ker skriva svoj obraz za moj hrbet ter blati moje pošteno ime v javnosti.—John Vrečer. LISTNICA UREDNIŠTVA Royalton, 111., Naročnik: — Sporočite vaše ime. Žrtve pllmtke eskplozije Black Dimond. Wash. — V 36 milj oddaljenem Carbonadu se je dne 12. aprila pripetila v ta-moAnjem premogorovu močna plinska razstrelba. ki je ubila 17 rudarjev. Triindvajset o-trok je ostalo brez bčeta- Med Žrtvami so sami Amtrikanci, po teči ni v starosti od 30 do 40 let in oženjeni. I a» par je samcev. Žrtve eksplozije so: Sylvester Barker, John L. Bates, John E. Flood, Roy Glackin, William Kennedy. R. C. Legge, William E. McMurphy. L O'Neal, John O'Leary, Alfred Parkin. Victor Pete, Thomas J. Shackley, Dave Hughes. William Matson, Mike ridsn. Kd. Wal i in P. fMa Kaj je povzročilo razstrelbo, še ni bilo dognano ob času tega poročila. Premoforov jt tisoč čevljev globok In naselbina Carbonado se nahaja tak o rekoč na kraju civilizacije — v globokem In samotnem grabnu. Rov je last Pacific Coast Coal kompa-nije, kakor tudi, naselbina. Tragedljç^pfînskih razstrelb se ponavljaj križem dežele, ae-daj tukaj ifMdrugič kje drugje. .Stavka nogavlčarakih delavcev končana • Philadelphia, P*. — Organizator William Smjth od Hosiery Workers federacije je poravnal stavko nogavičarskih delavcev v Grand Rapidsu, Mich., ki je trajala tri tedne. Smith se je mudil v Milwaukeeju, ko je dobil telefonično poročilo od tajnika krajevne nogavičarske unije, naj pride takoj v Grand Rapids, da posreduje v pogajanjih med družbo in delavci. Smith je takoj najel aeroplan fn dve uri pozneje je bil že na konferenci v Grand Rapidsu, ki je rezultirala v poravnavi stavke v zadovoljstvo delavcev. To je prvi slučaj v zgodovini industrijskih sporov, da je bila stavka poravnana s pomočjo letala. _ Brown pobija zahteve poštnih u-službencev Washington, D. C. — Generalni poštar Brown je že večkrat pokazal sovraštvo napram poštnim uslužbencem, ki so organizirani v svoji uniji. Unija je izpo-slovala, da je bila v kongresu predložena predloga, ki vsebuje določbo za 44 ur dela v tednu za vse poštne uslužbence, s čimur se Brown ne strinja. Svoje na-sproststvo napram zahtevam u-temsljuje na dejstvu, da zvezna pošta dela deficit mesto profi-tov. Njegovo stališče je precej čudno, ker skuša uvajati ekonomijo tam, kjer bi jo ne bilo potreba, obenem pa zahteva od kongresa, da mu izroči neomejeno pravico pri oddaji dovoljenj za transportacijo poštnih pošilja-tev tistim letalskim družbam, ki jih on izbere. Štirje zgoreli z letalom vred Jersey City, N. J. — Štiri o-sebe so zgorele zadnji petek, ko je letalo, v katerem so potovale iz Albanyja v Newark, zadelo ob flektrične žice 300 čevljev od tal in padlo na tla v bližini tega mesta. Stik z žicami je pognal 132,-000 voltov elektrike v letalo In potnike. Iz letala je švignil silen zelen plamen, ki je v par hipih sežgal človeški tovor. Med mrtvimi je tudi francoski grof Henri de la Vaulx, predsednik letalske družbe Federation Aéronautique Internationale v Parizu. Nova unija železniških klerkov Katonah, N. Y. — Jerry Connolly, bivši dijak na Brook wood učiliAču, je prošli teden organiziral novo unijo železniških klerkov. Druga unija železniških klerkov je bila organizirana na bližnjem Staten Islandu po J. B. Englishu, kateremu je bilo prepovedano sprejetje u-radniAkeg* mesta v tej uniji kot bivšemu dijaku Brookwood delavske šole, ki ni prav dobro zapisana v vodstvu Ameriške delavske federacije. Poštni škandal pred senatom Washinfton, D. C. — Senat je sprejel resolucijo, ki določa, da se izvrši temeljita preiskava o najemanju poslopij za pošto. Senator Blalne ii Wisconsina. ki je predložil resolucijo, je pred nekaj dnevi izjavil v zbornici, da se v zveti s temi najemi godi velika korupcija, ki prekaša znani pctrolejski škandal. Dr. F. Kolterer (Rogaška Slatina): O nastanku zdravilnih mineralnih vrelcev Pri študiju mineralnih vrelcev je v prvi vrsti potrebno, da se ozremo na topografične razmere bližnje in daljne okolice dotičnih vrelcev, prav tako na geologijo, ki nam more pojasniti kakovost in način sestave posameznih skalnatih plaeti, od kojih zavisi pač najbolj količina vode, kakor tudi njena fizikalna in kemična lastnost. Ako govorimo o fizikalnih lastnostih vode in o geoloških tvorbah okolico, je s tem označena hidrostatika vrelcev. . Za nastanek mineralnih vrelcev nam služita dve teoriji. Prva je infiltracijska, druga je kondenzacijska teorija. Po infiltracijski teoriji nastajajo vrelci na ta način, da se voda zbira v razpoklinah in votlinah kot izdanja voda, ki je pronicala v globino iz dežja in snega. En del teh padavin zgine kot sopara v zrak, drugi del odteče po površju v potoke, tretji del pa se zgubi v zemljo in tvori tako zvano izdanjo vodo, ki napaja vrelce. Od celotnih padavin odpade na vodo kvečjemu ena četrtina. Hočemo li dognati, da-li ima voda od tega ali onega vrelca svoj izvor v bližini iztoka ali pa v večji daljavi, nam pokaže najbolj količina vode, ki bo po močnem deževju v prvem primeru hitro naraščala, medtem ko v drugem primeru lahko pretečejo tedni in celo meseci, preden zapazimo naraščanje vrelca po dežju. Po kondenzacijski teoriji nastaja vrelčna voda v globokih votlinah, kjer vlada visoka temperatura. Zrak, ki more prodreti v globoke zemeljske votline, se tam zaradi velikanske vročine segreje in kot tak sili zopet na površino zemlje. Spotoma se zrak, nasičen s paro. zopet ohlaja in pušča vodo, ki se v zgornjih plasteh združi z izdanjo vodo. Vrelce s tako vodo imenuje prof. Suess plitvo ali vadozno vodo. Poleg vadozne poznamo tudi juvenilno vodo, kakor jo imenuje Suess. Ta voda ima svoj nastanek v tistih velikanskih zemeljskih globočinah, kjer je kamenje še v goreči, to je v vulkanski obliki. Te goreče in topeče se ma.«o vsebujejo poleg raznih mineralij, ki jih najdemo tudi v lavi, še velikanske množine raztopljenih plinov in soli, ki jih tišči in spaja med seboj mogočni pritisk nad njimi. Ako pa začne popuščati ta pritisk, tedaj razpada razbeljena raztopina v posamezne sestavine, čim bolj se približuje vrhovnim plastem zemlje. Takrat se izločajo plini, soli se razblinjajo in izkristalizirajo, tako da v kočno ne najdemo več niti soli niti plinov v prvotno mehki vulkanski masi. V obliki pare prikipi juvenjlna voda z večjo aH manjšo brzino skozi razpokline proti po-viSju zemlje, ikjer se spreminja potom konden-zacije v vodo. Cim večja je brzina juvenilne vode proti površju, tem viSja je njena tempe-ratura in obratno. Cesto je pritisk vročih plinov tako velik, da puhtijo ti iz zemlje v obliki vroče pare, ki zaradi svoje hitrosti nima dovolj časa, da bi se spremenila v vodo. Juvenilno vodo torej lahko spoznamo na njeni temperaturi, ki je odvisna od brzine toka navzgor in od globočine kraja kondenzacije. Zaradi tega je' popolnoma neodvisna od letne zračne temperature, ki vlada na povrSju zemlje. Lahko pa se zgodi, da se juvenilna voda na svojem potu skozi zemeljske razpokline spoji v zgornjih zemeljskih plasteh z vadozno vodo, kar je posebno tam mogoče, kjer je tok 'juvenilne vode pod manjšim pritiskom in zaradi tega bolj počasen. Pri navadnih in posebno pri mineralnih vrelcih nas zanimajo hidrostatistične razmere v skalnatih plasteh. Geologi poznajo dvigajoče in padajoče vrelce. Ako stoji voda v več ali manj globoki zemlji na nepropustni plasti, dotok in pritisk vode pa je vedno večji, potem si bo poiskala voda svoj izhod na onem mestu, ki ima najmanj odporne sile. Na ta način nastajajo tako zvani arteški studenci. Mineralni vrelci niso vedno juvenllni, torej ne prihajajo vedno iz velikih globočin, ampak so lahko pronicajoči vrelci, ki imajo svoj izvor v izdanji vodi. Ta stoji vedno na nepropustni plasti, nad seboj pa ima plasti oziroma gore, ki so votlikave in napolnjene z zrakom. Navadno so vrelci iz izdanje vode padajoči vrelci, ako niso slučajno juvenilni. Njih voda se pomika navzdol, to je od vrhov plasti proti iztoku vrelca. £esto pa se zgodi, da teče voda v skalovju po votli razpokiini navzdol, dokler ne trči na nepropustno plast, ki ji ovira pot navzdol. Tako si najde pot navzgor do prihodnje votlikave plasti, kjer se prikaže na svetlo. Te vrste vn • cev imenujemo potem dvigajoče ali vzpenjajo če se vrelce. Močnejši je pritok vode iz zemlje pri onih vrelcih, ki vsebujejo pline. (Konec jutri.) Ameriiko življenje 122. Sod pod miirf' Joseph Gilloffo je bil oienjen triintrideset let. Vso to dobo je vsak večer noeil vino v kuhinjo In pridigal ieni med kupicami. Vse to je Se nekako prenesla. A ko je zadnji mesec pri valil kar poln sod vina v obednico in gs vaHl pod mizo in nabil sesalko od biciklja. d« mu je vino lahko teklo po cevi do stola, na katerem je sedel — tedaj je ženo nehala vsa p >* trpežljivost. šla je k sodniku za razporoko in mu povedala vso zgodbo zadnjih trlintn i eetih let . _ _____- Vesti iz Jugoslavije [ (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.) Pevci UJU na turneji Skrajno vestno pripravljen in , splošnem prepričanju Ijub-inskih tflksbemh strokovnja-)V jrotov velikih uspehov je wr Udruženja jugoslovanskih liteljcv, ki je odšel v sredo 5. marca na turnejo iz Ljublja-t v Češkoslovaško. Prav veselo ; bilo slovo na kolodvoru. Vse-i skupaj je na turnejo šlo 84 5vcev in pevk, ki jih spremlja-i skladatelji Emil Adamič, Jan-j Ravnik, Henri Svetel in Zlat-, Gr>?oševič iz Zagreba. Pev-jj zbor vodi Srečko Kumar, ki ed vsemi člani uživa najočit->jše simpatije, kot potni rvir-il pa fungira učitelj Drago Zu-inčič iz Ljubljane. Nadalje iremljata zbor leonservatorista vic in Mezetova. K slovesu so poleg mnogošte-Inega ljubljanskega učiteljstva „kojcev prišli tudi zastopniki >verjeništva UJU, pevskih dru-ev in prosvetnega oddelka, av posebno pa se je opažala na-joonost češkoslovaškega konzu-' dr. Resla, ki je za pridobitev jodnosti na turneji vložil ves url in se od članov zbora naj-ubezniveje poslavljal. Profesor inko Ravnik je vzel s Babo svo-» preizkušeno filmsko kamero, ot vodi pevce čez Line, prvi jncert bo v Budejovicah, dalje Plznju, Kraljevem Hradcu, ardubicah, Olomoucu, Brnu, ratislafl in Pragi. Že prihajajo prve vesti o veli-¡h uspehih. Iz Ceskih Budjejo-¡c poročajo, da se je vršil tam jncert ob razprodani dvorani, i je zelo uspel. Pevci in pevke so ili navdušeno pozdravljeni ter > jim bile prirejene viharne in DliiOtrajne ovacije. Tudi ob pri-odu so bili pevci sprejeti od mogoštevilnega občinstva m asti od pevskega zbora "For-ter". Nadaljnja vest prihaja iz Plz-ja. Tu se je vršila najpreje ma-neja za šolsko mladino, kjer je fitelj Škulj pozdravil češkoslo-iiško šolsko mladino. Pevci so ili deležni dolgotrajnega aplav-i. Tudi večerni koncert v Plznu ! bil 'kakor poročajo pravi tri-mf. Koncert se je vršil pod po-roviteljstvom tamošnjega žu-ana socijalista Picka in mestne bfinc. 2e uvod pod taktiko di-igenta Kumar j a, ki sta ga t voli češkoslovaška in Jugoslovan-ta himna, je izzval v dvorani vi-ar navdušenja. Vsak komad rofframa je sprejelo občinstvo z urnimi ovacijami in brezkonČ-im ploskanjem. V odmoru so bi-¡7. ročen i gostom trije krasni •vorjevi venci in sicer so podali po enega mestna občina, če-toslovaška jugoslovanska liga i učiteljski svet. OV proces med dr. Kosto Jova-»ovičem in beogradsko občino se obeta Beograd, 21. marca 1930. Kakor smo že svoj čas poroče-w je nedavno za vršil v Beo-ra'!h ">'romno zanimanje. ^Vanar na "Delavskem odru" ^ '"»to, a:.aU "Grob neznanega sigurnosti nastopa. Severjeva, ki je pa že predstavljala Katju-šo v "Vstajenju" je bila sigurne jša in tudi dobra. Delavski Of der je pridno na delu in študira sedaj s polno paro Gorkega dramo "Na dnu". "Grob neznanega junaka" je tudi na repertoarju ljubljanske drame in žanje pod Debevčevo režijo lepe uspehe. Izpuščena iz "Glavnjače" Te dni sta bila iz beograjskih zaporov državnega sodišča za zaščito države, iz "Glavnjače" izpuščena atetiranca Ivan Makus in Korošec, delavca iz Ljubljane. Imenovana sta bila aretirana v oktobru skupno s Miletom Klop-čičem, Cirilom Stukljem in Alojzijem Sede jem, ki so bili na intervencijo Antona Kristana izpuščeni po nekaj dneh, in sta bila menda do izpustitve nezaslišana. Kar naenkrat sta bila izpuščena, ne da bi vedela zakaj. Most med Beogradom in Zemu-nom Beograd, 22. marca 19(30. Vprašanje novega velikega mosta, ki ga nameravajo zgraditi med Beogradom in Zemu-nom*j)rihahja v zadnjo fazo. Na* Črti so že odobreni, ter se bo te dni pričelo na sondiranju terena. Dela so že razpisana. V proračunu se ceni most na 140 mi-Ijonov dinarjev. Tudi v Holdiniji se aranžira izlet na Ljubljanski velesejem Z ozirom na desetletnico ljubljanskega velesejma aranžira naš generalni konzulat v Amsterdamu velik izlet v Jugoslavijo predvsem v Slovevnijo. Holand-ci se bodo tudi ob tej priliki seznanili z našo industrijo in trgovino. Velesejem se bo vršil po-četkom junija v velikem obsegu. Sušaška loka stalno napreduje Blagovni promet sušaške luke stalno napreduje, in se je od leta 1924.' že početvoril. Od leta 1926 se je pa dvignil za 166% a-li za 42S.160 ton. Luka v Suša-ku se bo morala razširiti, kajti pri njeni sedanji velikosti je že preobtežena. Načrti za povečanje luke so že igotovljeni, ter se sedaj popolnoma resno proučava ta problem. Posebno za Slovence je to emi-nentne važnosti, kajti Sušak je izvozna luka v glavnem za Slovenijo. Treba bo pa tudi uresničiti železniško zvezo črez Kočevje, ki je Sloveniji življensko potrebna. ' Ubijalca očeta umoril sin V Veliki Kaniži se je kakor poročajo dogodila strašna rodbinska drama. Tankajšnji posestnik Franc Csondor, ki je zelo surovo postopal s svojo družino, ni hotel dovoliti, da bi se njegova hčerka poročila s svojim izvoljencem. V prepiru, ki je nastal radi tega, sta ga njegova sinova 201etni Franc in 13letni I-van, s cepcem pobila na tla. Franc je pa nato vzel še nož in ga zasadil očetu v srce, tako da je takoj izdihnil. Preiskava je ugotovila, da je umorjeni v svojih mladih letih tudi ubil svojega lastnega očeta. Tudi v Jugoslaviji imamo tram-pe Ljubljana, 18. marca 1930. Ko je davi ob 8ih privozil beograjski brzovlak v Ljubljano je dežurni policijski agent opazil od nekim vagonom mladeniča, ki je baš hotel pobegniti. Agent ga je prijel, mladenič, ki je po poklicu knjigoveškl vajenec mu je priznal. da se je hotel Iz Pančeva peljati v Zagreb, toda ker ni imel denarja se je vlegel med kolesa pri vagonu, kjer da je trdno zaupal. tako da je prispel * vlakom v Ljubljano, mesto v Zagreb, kjer je hotel obiskati svoje sorodnike. Policija ga je sedaj poslala, ki tvori tip nekake voj- ngJ ^^ gvoje »orodnik«. in je tudi posvečena ftko M nsPir0ve navedbe resnlč-~ vojne. Režiser nf |ram»ko in operno Hov ne rena rej a n je^ J e *k 1 j ub*te - tjub^ina 20. maro. im rajšava bila prehuda In Ljubljansko dramsko gledali*. "1*1. v nega. kar bi mo- če Ima trenutno na ^J»rtomr)u. n sina in matere sta sI LIpahovo komedijo Gbvni do-Kreft sam in Severje- bitek", Nestrojrevo veseloigro l Je v tej igri nastopil v "Za ljubezen so (»rvic kot igralec in bundov "Kr«r » kredo , moder-• po igro, smisel za pre- no pacifistično fr.nro.ko dra»o a m premalo rutine in|"Grob neznanega junaka , dalj« veseloigro "Utopljenec", klasično Shakespearjevo dramo "Vi* har". Opera pa trenutnb' predvaja: Leoncavallove r4€aumače", Puccinijevo delo "Giani Schic-chi", Straussov "Netopir" je tudi trajno na programu, dalje Safranek-Kavičeva domača opera "Hasanaginica", Puccinijeva opera "Boheme", "Tosca", nadalje "Car in tesar" ter opereta "Tičar". To je program tekočega tedna. Adolf Kapus je umrl Kamna gorica, 18. marca 1030. Snoči je po kratki in mučni bolezni preminul na svojem posestvu v Kamni gorici v 77 letu starosti širom Gorenjske znani dolgoletni župan Kamne gorice Adolf Kapus. Pokojnik je bil »0 let župan svoje občine. Avstrijski cesar mu je dal svoj Čas plemiški naslov "plemeniti Pihls-tein'. Pokojnik je bil velik prijatelj prirode, znanosti in umetnosti ter je do zadnjega opravljal posle konservatorja za spomenike po Gorenjskem. Ljubljanski velesejem je priredil kakor vsako leto veliko dražbo kož divjih živali na dan 25. marca. Ta prireditev je največja svoje vrste v Jugoslaviji. Nevarnost poplav v Sloveniji Ljubljana, 21. marca 19S0. Zaradi deževja, posebno pa radi južnega vremena se topi sipg po planinah v Sloveniji z veliko hitrostjo, tako, da obstoja nevarnost velikih poplav. Posebno je opaziti naraščanje vodostanja na Savi in Ljubljanici. Pri Kranju je Sava dosegla stanje, kakršnega l«tos še ni imela, toda na srečo se vodne mase zelo hitro odtekajo proti Zagrebu, tako, da je upanje da velike škode ne bo. Tudi so se varnostne naprave, narejene po izkustvih zadnjih let, izkazale za zelo dobre in varne. Železniška nesreča na DolenJ-skem * Ljubljana, 18. marca 1930. Med postajamo St. Janš na Dol. in Mokronog—Bistrica je včeraj iztiril osebni vlak it. 9433. Lokomotiva, sluibeni yoz in en osebni voz so skočili iz tira, vendar pa se ni zgodila večja nesreča. Človeških 4rtev ni bilo, tudi materijalna škoda nI velika. Nesreča je nastala vsled tega, ker je počila tračnica. Samomor na materinem grobu Osijek, 20. marca 1930. Hčerka gostilničarja Gjure Fi-šerja, 171etna Eva, je poiskusila izvršiti samomor na grobu svoje matere. Ustrelila se je z revolverjem kalibra 12mm ter si je z enim strelom strahovito raz-mesarila prsni koš. Obupanko »o prepeljali v bolnico, toda ni dosti upanja, da ostane pri življenju. Kaj je nesrečno mladenko gnalo v smrt, ni znano. Nesreča z orožjem Ptuj, 18. marca 1090. Pred dnevi se je obstrelil z lovsko puško v glavo posestnik in lovski paznik Ivan Leber iz Placarskega vrha občina Jane-žovci. Sibre so mu strahovito popačile obraz. Prepeljali so ga v IHujsko bolnico toda kljub zdravniški postrežbi je nesrečneš podlegel. Zapušča ženo in 7 nepreskrbljenih otrok. • Toča v Med m ur Ju Varaždfn, 20. marca 19iW. Po daljšem lepem vremenu Je nastopilo včeraj nenadoma slabo vreme z velikim deževjem. Med dežjem je celo začela padati velika toča, kakršne prebivalstvo v tem letnem času ne pomni. Toča ni napravila nikake Škode, kajti rastline so še vse pod zem-lju, a drevje se še nI razbrstelo. Znani maribonifci retdavrater umrl Maribor, 18. marca 1930. Davi ob 3. zjutraj Je umrl po kratki bolezni Franc Strickler. bivši kolodvorski restavrater v Beljaku in Mariboru. Zadnje čase je bil lastnik kavarne Central v Mariboru, ftpajisfci minister v Dalmsrlji Split, 17. marca 1930. V Split je prispel ftpenukl minister Henric de Asnt Braulio. Prišel je iz Sušska, ter namers-va oststi v Splitu nekaj časa na oddihu. Veliko tvoru les sa umetno svil» grsde v <>»ljefcs Cehoslovsške združene tvornl-fe za svilo so tačele grsdltl v Osijeku veliko tvomlco zs umetno stilo. V jeseni mors novs tvornke U začeti z obratom. Dr. K. Petrič: RšumA SAfiialna hnlavai «(««m« •vviania svivisii Beseda reuma, reumatizem, reumatizmus izvira iz grškega glagola reein, kar pomeni teči. Sorodna ji je beseda katar ii grškega glagola katareein, kar pomeni doli teči. Te dve besedi je že rabil stari Hipokrat davno pred Kristusovim rojstvom za bolezni, ki so nastopale vsled vremenskih sprememb v zvezi s prehladom. Menil je, da se nabere v možganih mrzla vlaga, ki potem toče po sluznicah dthal in se prikaže kot zunanji iztok (katar) na ušesih, očeh, nosu ali ustih, če je dovolj izdatna; v slučaju manjše izdatnosti pa teče kot notranji iztok (reuma) v* sklepe ali pa k srcu. Svoj prvotni pomen je obdržala beseda reuma vse do 18. stoletja po Kr. Dasiravno so se pokazala vsa prejšnja naziranja o reumi napačnim, so vseeno obdržali zdravniki besedo reuma iz praktičnih razlogom do današnjega časa. Pod besedo reuma razumemo mi danes skupino bolezni, več ali manj skupnega izvora iz različnih nam do sedaj Še ne dovolj jasnih in poznanih vzrokov, čeprav so nam znaki in posledice teh bolezni popolnoma znani. Napadajo pa te bolezni predvsem mišičevje, sklepe in živčevje, mnogokrat tudi src in krvni sistem. Raditega govorimo tudi o reumatičnem vnetju mišičevja, sklepov, živčevja itd. VzroČnik reume nam še ni poznan, vendar miali pretežna večina današnjih znanstvenikov, da jo povzroča živi povzročitelj-bacil. Seveda je pri tem še mnogo faktorjev, ki pomagajo bolezen izzvati. V prvi vrsti prehlad. S prehladom jo apravlja tudi vsak reumatiklajik v zvezo, Čeprav mnogokrat po krivici. Poleg prehlada pride *e v poštev dispozicija za reumo in slaba odpornost proti njej — konstitu cija, dalje tudi napaifino presnav-Ijanje tvarine v človeškem organizmu in mogoče Ae kateri drugi vzroki, n. pr. napake v notra nji sekreciji. V splošnem Je torej vzrok reume problem, ki ča ka še končne rešitve. Bolje poznan je izvor nekate rih reumatičnih obolenj: Ta pa leži po splošnem mnenju v ustih, bodisi v slabem zobovju ali pa v žlezah nebnlcah in ¿relnicah. Predvsem za akutno vnetje sklepov se je našel izvor skoro ved no v slabih zdbeh in vnetih nebnlcah (angini). Povri&ni gnilež zob kmalu zajame tudi korene zob, ki se vnamejo. Mnogokrat •e napravijo ob korenih izrastll-ne (granulomi), katerih Je stalno leglo vzročnika reume in dru gih človeškemu organizmu škodljivih bakterij. Iz teh izrastlin korena preidejo škodljivci vsak čas lahko v krvni obtok In z njim v različne organe, kjer povzročajo vnetja. Podano se vrši v vnetih nebnlcah. Vsakemu je znano, da se kaj rade vnamejo in zatečejo. V njihovi notranjosti se večkrat nabere gnoj, ki prehaja lahko od časa do časa v kri in po krvi v razne organe. Na ta način si razlagamo nekatera reu matična obolenja. Nekateri zdravniki so pa mnenja, da je reuma v zvezi s tuberkulozo. Reumi podobna obolenja nastopajo tudi po večjih nalesljivih in drugih boleznih, ki pa strogo ločimo od reume. Najvažnejše Iz skupine rsu-matlčnih obolenj Je gotovo reu-matično vnetje sklepov. Razlikujemo akutno In kronično vnetje sklepov. Prvo nastopa navadno v več sklepih naenkrat, s povišano vročino do 89' C, na-tečenostjo in hudo bol^ino v sklepih. Vnetje preskakuje Iz sklepa v sklep. Po nekaj tednih bolnik ozdravi ali pa postane vnetje kronično, s stalno bolečino in zmanjftano gibljivostjo v sklepu. Mnogokratna posledica akutnega obolenja Je srčna hiba ali srčna napaka. Vnetje se rs-do ponavlja. V drugih slučajih nastopa vnetje v sklepu počasi, z lahko bolsčlno in večkrat brez povišane temperature. Bolezen sama po sebi počasi napreduje. Napada najprej male sklepe rok stopi ukočenost sklepov in s tem invalidnost. Srčno hibo ima pa le malokdaj za posledicc^o obolenje, ki ga imenujemofrimar-no kronično vnetje sklepov. To je le groba slika sklepne reume. V natančnjše difereacijaciej ae ne morem spuščati. Da se bolečine reumatikov ob vremenskih spremembah povečajo, ve vsakdo. Zdravijo se pa akutna reu-matična vnetja s preparati sali-cilove kisline, kakor je n. pr. aspirin, kronična vnetja v glavnem z mehanično-fizikalnimi sredstvi, različnimi kopelji, e* lektrizacijo, obsevanjem itd. K-ni in drugi bolniki spadajo predvsem v bolniško nego. Na reumatična obolenja se pri nas ni polagalo doslej večje važnosti, dasiravno zaslužijo iste pozornosti kakor tuberkuloza. V splošnem tudi niso nič manj razširjena kot tuberkuloza. Statistike velikih evropskih mest nam kažejo, da nastopajo reumatične bolezni v mnogo večjem številu kakor tuberkuloza. Razne bolniške blagajne izdajajo za reumo do oetkrat večje vsote kot za tuberkulozo. Na Angleškem znaša letna Škoda vsled reumatičnih bolezni okoli 6 milijard dinarjev, od katerih odpade skoro 1 milijarda na izplačilo bolezenskih podpor zavarovancem. Spoznav-Ši veliki pomen reume za narodno zdravje, so osnovali Angleži, Nizozemci, Švedi fo Nemci "društva za pobijanje reume." Reumo lahko po pravici imenujemo socialno bolezen, to je bolezen družbe: 1. radi njene velike razširjenosti; 2. ker je bolezen vseh slojev, revnih in bogatih; 3. ker ni vezana na življensko dobo; nastopa od rane mladosti do počne starosti; 4. ker povzroča neizmerno Akodo na ljudskem zdravju In narodnem premoŽenju valed dolgo, trajnosti, nesposobnosti za ^e-lo in v mnogih alučajlh prerane smrti obolelih. A Iz angleške zdravstvene statistike je razvidno, da nastopa reuma že pri otrocih v tretjem letu starosti. Mnogokratna njena posledica je Vidov ples (cho-rua) in 'vnetje slepiča. Število akutnih reumatičnih obolenj ra ste do 16 let starosti, kjer doseže višek. V tem letu dosežeta naj Večje število obolenj tudi vnet je slepiča in Vidov ples. Največ smrtnih žrtev zahteva reuma v 13 letu starosti, modtem, ko Je splošna druga umrljivost v tej atarosti gotovo najmanjša. Srčna hiba ali srčna napaka se pojavlja kot posledica reume v naj večjem številu od 20—25 leta, to je v najlepši življenskl dobi, ko je človek komaj začel «Ivetl. V tem oziru se lahko primerja reuma s tuberkulozo, ki zahteva v Isti dobi največ žrtev. Srčne hibe so v večini slučajev posledica reume. Po pomenu bolezni v otroški dol)i zavzema reuma izza tuberkuloze in sifilisa tretje mesto, kakor je Izjavil pokojni profesor dunajske otroške klinike Pirquet. Od 25. leta starosti pa nastopajo kronična obolenja vse do pozne starosti, kjer do sežejo višek pri 70 letih. Ta o-bolenja sicer nimajo za posle dleo srčne hib««, vendar no važni» vslede dolgotrajnosti in nesposobnosti ta delo. V približno lati s ta ros Uii dobi nastopa rak, ki doseže (udi vftek pri 70 letih. Švedske statistike pravijo, da torijih s fizikalnimi sredstvi, kakor so kopelji, elektrizacija itd. ne prinašujo trajnega uspeha, brez ozira na to, da so tudi predraga. Invalidne rente okrožnih uradov so za delo nesposobne aavarovance tako majhne, da ne more invalid misliti na kako nadaljnje zdravljenje. Is teh raz-logov bi bila nujna potreba novih bolnišnic in zdravilišč, v katerih bi našel vsakdo za svojemu zaslužku primerno ceno ozdravljenje. Poleg drugih posledic ima reuma še to neprijetno lastnost, da se rada ponavlja. Raditega ni do-voljno samo njeno zdravljenje, važnejša je njena preprečitev. Ker so vzroki reume Še malo poznani in tako raznovrstni po današnjem naziranju, je težko podati tako točna navodila za njeno preprečitev, kakor jih dajemo proti drugim boleznim. V splošnem naj veljajo sledeča navodila: 1, Važno vlogo pri reumi igra gotovo prehlad. Izbegavati moramo vse, kar dovede do prehlada. Svoje telo moramo napraviti z utrjevanjem odpornin proti prhladu. Mladino treba od-gajati v športu. Odpraviti mo- ramo vlago v stanovanjih. Obleka in obutev naj bo ktnemu tfovju in v vnetih nebnicuh. Potrebna je od mladosti nega zob Času primerna. 2. Izvor reume je v mnogih alučajih v slabem zo-z večkratnim dnevnim čiščenjem, zjutraj, zvečer in po jedi. Zobni gnilež se mora zdraviti že v po-četku, da ne zajame zobnih korenin. Raditega je potreben večkratni pregled zob po zobozdravniku. Vnetje nebnic (angina) zahteva tudi zdravnika, ki nebnice po potrebi odstrani. 3. Tudi v vseh drugih boleznih se obrnemo na zdravnika, ki nas opozori, v koliko bi imela naša bolezen lahko za posledico reumo in jo še pravočasno prepreči. Vprašanje reume s tem Še dolgo ni izčrpano. To bi bila le sploš-na slika, radi njene velike socialne važnosti. S poznavanjem pravega vzročnika bo tudi možna uspešnejša borba proti nJemu, kakor danea. Dotlej se pa držimo čim točneje navodil, ki nam jih daje higijena o načinu pravilnega utrjevanja zdravja in splošne obrambe proti vzročni* kom boleani.—(Zdravje.) Frank Laktndeh: ZA NASE FARMARJE Ako hočemo imeti od plemenske živali manj jajec in lepo, močne piščance, jo najboljši al-atem, katerega naj bi torej u-•poštevall, prisiliti jarice k nošenju in imeti starejše kokoši za pleme. Plemenskih kokoši ne smemo siliti k nesenju čez zimo na ta način, da jim omejimo ali prikrajšamo protln vaobujočo pijačo. ¡Prebiranje plemenjakov, Dobri plomenskl petelin mora bit |)ovsem zdrav, krepak, močan od jajec najboljših jajča£ brega petelina najlojLtfapozna mo pri zgodnjem^mvoju. Oni, kateri prične peti in J« po postavi dobnnni/oj>o razvit, hoče gotovo lUUnrospodar perutnine. PlemanJak mora biti visok in močan in imeti kratko In močno glavo tsr svetlordeč in popolnoma doraščen greben, končno pa (Milne, vrilike in bistre oči. Njegovo telo naj bo globoko In polnih, razvitih prs, močnih nog, stoječih šlnrtto narazon in imeti mora dober plemenski nagon. Barvo mora Imeti povsem čistokrvne pasme in stalno težo (standard); lahko je tudi čez stalno težo, ne pa pod teto. Katere vrste plemena nameravam rediti 7 Vprašanj« Je, katere vrata plemen je najboljše za rejo. Odgovor Je, da one, kat«re vrste rejec najbolj ljubi. Mnogo pe-rutninarjev je, ki vaak svoje blago hvali, namreč kdor goji samo leghorne, Jih ne more pre- Dušnl pastir rebelirsl proti ameriški veliki noči Dan vlile, II). Rev. A. H Hchnelder, pastor tukajšnje ssk te nszarencev, je na velikonočno nedeljo prišel na prižnlco v delovni obleki (overalU) In naznanil, da nos I "overalls" kot znak prolests proti temu, ker velika noč v Ameriki nI več dan Krtsto-vegs vstajenja, tem veš dan __ modne rszstave — vsakdo se odpade 20% mirnodolisklh'lnva- i"*sže in psradlra v novi ob-Udov na reumatična obolenja. V I«*I. statistikah bolniških blagajeri zavzemajo prvo mesto. Čudno j je pri tem, ds se Je. vprašan Je reume kljub najpogosteje bole/ \ ni povsod do nsjnovsjšsga časa zanemarjalo. O nevarnosti jeti-ke, raka in mnogo drugih bo lezni je »koro vsakdo poučsn.. O reumi ve le nekaj tiptl, ki Jo Ču ti na lastnem telesu, bre* da bi vedel zsksj, odkod in o posledj I cah. • Kakor že omenjeno «padajo a j kutno oboleli predvsem v bolni-1 ce, kajti le tu se morejo uapsino i zdraviti, le tu Je mogoče najti j Izvor reume in ga pravočsano odstraniti. Kronični reumailkl' pa v razna kopališka in zdravi-1 IHks. kjer so pod zdrsvnlšlclm nadzorstvom, žalibog Je pri na»| eno in drui«o zelo oteikočeno vsled prenapolnjenoeti ali . po 1 manjkanja enih ali drugih, a tu m Vf w ; * ' . f % » ' * " ' -"I» i It'vil V ti:"*/ lil3 mk f1 WVJ M ali nog, končno se pa rasli H na di Iz materljalnih otlrov. Zdrav sklep v komolcu ali kolenu. Hkle ijenje reume, posebno kronične, ' pl lahko natsfejo, so od časa do »,| lahko le malokdo privoiči, _ ^ ______ _ _______ časa zelo boleči, gibljivost v vsled dolgotrsjnos^. Ambulant- i'ri_"lit ' i n _tsi njih vedno manjša, dokler ne na j aa zdravljenja po razni!) ambula-( kMH«Mm. 4*t" M** Part* I« H*. cm fcsrwty». k»u»»i« |f im#S**el /Im»Mi »»«•»»• *rtM»*M>gs II.«Mre A» v», kdm ISIS fcrS hvaliti, a drugi goji "wyandot-tes", ki jih tudi ne more pre-hvaliti itd. Vsak dokazuje svoje, zakaj je njegovo boljše in drugi zoiiet lato tako, da ima n* ixmled vsakdo prav, ako jih po« slušamo. Tako nI človeik nikoli na Jasnem in sam ne ve, kaj b! storil, ds bi bilo najbolj prav. JTRazne tekme o produkcij) JtiJec in mesa so dokazale,~ da /hobeno plema ni najboljše, da se bi pri produkciji Izkazalo Izjemno kot najboljše in da bi a< samo isto priporočalo za reji;. Jajčna plemena, kakor leghorni itd. produclrajo nekaj ducatov več jajec pri nižji piči t|sgo druga težja plemsna. Obratno moramo pa upoštevati, da je veliko manj vredna mesna žival valed lahke teže. ftlvall, ki spadajo v srednjo vrsto za splošno uporabo, so stotako dobre jajčarice In po-eg tega tudi dobre matere za piščance in dobre mesne žival!. Mesne ali težke Živali so zelo mirne, Jih Je zelo lahko rediti v nizkih ograjah in se zelo počasi razvijajo v rasti. Zmožnost dobrih iajfaric za veliko množ!* no Jajel se nanaša več na to, kakšno perotnino imamo In kit« ko Jo oskrbujemo: hranimo, čl« stlmo Itd Kakor smo že podrobno govorili, Imamo za dobro Izbrane kokoši le one, ki povsem od* govarjajo za svoj pomI, ne pa Izmečkov, slabotnosti, slabo raz« vite, sorodne perotnino Itd, (l)sljs prihodnjM.) Podjetniki so se zsvsrovsll proti štrsjkom Phlladelphia, Pa. — I^high Hllk Hoslery Mills. Inc., organizacija tovarnarjev, ki uposluje unijske delsvce, Je te dni sklenila novo fKigodbo a unijo, v kateri Je med drugimi tudi točka, ki pre|>oveduJe stavke, dokler se za tako akcijo ne Izreče arbitražni odbor, itetenlnarsko podjetje ae preselile na jug Phllsdelphis, Pa. — Petsto pletenlnarnkih delavcev bo Izgubilo delo. ker se Je Cadet Knlt-ting Co, odlollla za preselitev svojsgs podjetJs v državo Ten-nessee. Ts drutbs je doslej u* poslovala unijske delavce, v novem kraju bo pa o|n>rirala po sistemu odprte delsvnic«. Kneif pokril llslksn Dunaj, It», apr. — Na veliki petek so veliki viharji s snegom divjali po Bolgariji In južni Hr-HfJI. Ril Je hod mraz, Mellen, Wis. — Kden najhuj-šlh bllzzardov Je v |w»tek dlvjsl jx) severno? a ped nem delu Wis« conslna. Prlne»el je šest palcev snega. /m 4*4«» Kritika: Mati: "Peterček, o. četu povej kakšen neubogljiv fant sl.M Peterček: "No-ja. oče Imajo čisto prav ko pravijo, ds ženske ne morajo ničesar zs *eba obdržati," I' EEOS.V.RTX ' Haans Heine Ewers: * 5 ^Hi i Poslednja volja Stanislave d'Asp (It knjige "DU BMtvMMa^)—PmWvmiU To-tr. Lmo, kf tí ga je .»aplsal. Nare- Hladi mož se je sahvalil s aol-koval aom mu, kar mi je prišlo pimi o¿mi, pri vedel je strpna um. Ne. se prelepo je pUal, k«*», ga postavil meni naspro- Vedels Je, ds ga bo sedaj zapustila, da bo ftla proč, zopet v variete, v bordel, ali da pa bo nkočila h sorentinskih skal — kar je pa« vseeno. Ali čutila se je močno In veliko v svojem zgodnjem instinktu, v katerem je grofa pljuvala in ga klofutala z umazanimi besedami. Grof je zaigral in zopet je bila vlačuga, usmiljenja vredna vlačuga in nobena botja moč Jo ne bi mogla vzdigniti iz vsega tega blata. Tedaj pa so se odprla vrata. Skočila je s postelje, sigurna s svojim starim smehom. Po dreku smrdeče fraze, ki jih je že zdavnaj pozabila, so ji šinile v glavo, o vedela je, kako hoče sprejeti grofa. Bila je stara dama. Cisto tiho je stopila k mladi ienski, vsedla se je na posteljo in jo je pritegnila k sebi. Stanislava je sliftala njene besede, toda komaj jih je razumela. Bilo ji je, kakor da bi nekje Um daleč tiho igrale orgle. In ti glasovi so ji govorili in čutila je le, kaj so hoteli. Lahko napravi kar hoče; vse, vse. Samo njenega sina naj poroči, naj ga osreči. Ona nama, njegova mati prihaja, da prosi za njega. Zakaj njegova ljubezen Je tako velika--- Tedaj je vstala ptansilava in je rekla: "Zakaj njegova ljubezen je tako velika?" Pustila se je voditi h grofu. Pustila se Je poljubiti od njega in tudi od matere. Čutila je: To je bilo odrešenje, In ozdravljenje. Na duii in na telesu. Zakaj njeno življenje je bilo samo posoda za dragoceno vsebino: za vero do njegove velike ljubezni. Stanislava je poročila grofa. Prav neke posebne vrste življenja je iivela v teh mesecih. Ljubila ga nI, to Ji Je bilo jasno. Ali bilo ji je, kakor da bi tiho fepela na mehki kožuho-vini pred kaminom; in ta žerjavica je božala nežno njeno mrzlo meso. Vedno je bila trudna, tako prijetno utrujena; aanjala je tako tja vendan v polspanju njegove ogrevajoče ljubezni. Poljubil jI je roke, če se je zadovoljno smehljala, tako nalahko pred se; mislil je, da je vendar le srečna. Toda to, kar jI je dalo povod za smehljanje ni bila sreča, bila je samo vedno misel na to nepojmljivo ljubezen, ki je bila neskončna kakor vesoljstvp. V tem času so umrla v nji vsa hrepenenja, potopile se vse daljne preteklosti. In njena vera je rastla in dobro je vedela, kje je ležala in da ne bo niče-saiC kar ne bi storila zanjo njegova ljubezen. Včasih, o le redkokdaj, je potrkala na to posebno ljubezen, ta skrivnostna moč, ki je lahko vse Izvršila. V Antenilu je stavila par zlatnikov na kakega slabega konja. "Ne sta« vi," Je dejal grof, "ni vredno." Tedaj ga Js pogledale, naravnost, z dolgim pogledom: "Ksjneds, Vincenc, stavo bom le dobila? Hočem da dobim." In ko se je pričela dirka, nI gledala konje; gledala je le njega spodaj sede-Čegs. Videla Je, kako je prekrižal roke, kako je narahlo premikal ustnice. Vedela je, da moli. Ko so se zagnali favoriti v dir in je pomilovanja vredni stranski jahač dosege) prvo mesto, Je spoinala, da je bilo to njegovo delo in moč njegove ljubezni. PrIAel je čas, ko se Je stočalo njeno življenje z Janom Olleslagersom. To je bil grofov prijatelj še ko ata bila dijaka in Je ostsl tak skozi leta. Krlžaril je po svetu in nikoli se ni vedelo, kje s« nahaja. Ali tedaj Je pisal karto od bog vedi kje, iz Cahinchina, iz Paraguaya ali iz Khodesle. No tedaj je bil v Evropi in grof ga je povabil na svoj grad v Ron-val. To vse se Je zgodilo zelo hitro. Vlameu je ugajala ta ženska In bil je navajen utrgati to, kar se mu Je dopadlo. Nekoč, veliko pozneje, mu je nekdo predbaclval, da je na tak način ljubil svojega dobrega prijatelja ženo, ki je ni nikoli ljubil. Tedaj je dejal: "Bil je moj prijatelj — toda, ali zaraditega ni bil osel? In potem: Je kdaj katera žena sama imela v oblasti moje ustnice? Zakaj bi bil on edini gospodar njenih ustnic?" — Stanislavo je ljubil tako, kakor je jahal svojega konja, kakor je vozil svoj avtomobil, kakor je jedel svoj kruh in svoje vino pil. To kar je napravil, je bilo samo po bebi razumljivo in brez interesov. In konečno je bilo ravnotako naravno, da se mu je žena vdala, brez oporekanj in uporov, kar čez noč. Jan Olieslagerson je premotil grofico d' Ault-Onival in ne Leo Lewi. Ta bi se mogoče komaj zmenila za njega in bi se gotovo ne ti v prvo vrsto in jaz sem ga pričel obdelavati. Poskusil sem naj prvo z bla-ki so ji plesale I ginu šalami, potem z ostrejšimi, mož se ni zganit — vlival >il je pač neprijeten položaj. Na, Ičitaj!" Vzela je papir ta hotela pre-Ičitati vrstice,■ | pred očmi. . HRJ HI BjjjM Soprog je na hrbtu prekrižal »em mu slabe dovtipe in ga pre-ke, stopa) z velikimi koraki poMal z dobrimi -- nič; sprožil sobi in nadaljeval: • f f vanj stare, Rabljene sme- li. uTi »p kako 4nice inga preluknjal spredaj in Ha, ha! Opominjam se, J^o z Urečimi novimi - nič •i bHa ogorčena, ko sem hotel , gem M ,n nagkočil ^ izvedeti ime in naslov tvojega ,^ jn degne, ^ ^ in z&. ljubimca. Komaj sem te prego- . , __ zorani!: t>ričel sem AartMi • Viktorja Nicqfa ■ ■ Joče____„___ ti, kakor da bi te poslutol," si 8€in gledati križem, premi- kričala." kal nem ušesa in nos kakor ku- Porogljivo je igledal soprogo, nec _ „ič, sede! je kakor samr-ki je strmela v pismo. znjen rinocerus in me je gledal . 'To te je izneiOtfilb, kaj? Hi- z okroglimi očmi; aopihal sem zaljubila vanj — medtem ko Je v grofici zane- i|Ua da ^ ^jj možat. Poglej, in se znojil, divjal, besnel, dokler til plamen do najmanjšega utripa. Ne, ker je M M gt ^^Jim _ giej, nisem postal hripav in bolan in „ tJ ga pokaiem. Občuduj togoten in znorel — z? nič na ga, le občuduj svojega junaka!" svetu nisi spravil nssmeška iz Gaston Rodier je vstopil s po-1 nJega, da niti ne govori«i o sol- bll dober jahač — gre pego on. Toda ker je bil na konju drugačen rof je Jahal veliko boljie je i človek, o, čisto drugačen, kakor ta, ki ga je ravnokar videla. Grof je bil vedno Isti, če je bil na lovu, ali če je sedel pri nji. Ta mož pa je bil vedno drugi, karkoli je napravil. Y«e mu je bilo igrača — in vse je dobro igral. Nič na svetu se mu ni zdelo resnega; četudi ga je foe zanimalo, se mu v resnici vendar ni zdelo imimanja vredno. Samo da je bil tu in živel, o je bilo njegovo središče, in ta edini instinkt fnu je bil tako ukoreninjen in močan, da se je nevede prilagodil okQlfci. Mogoče je bil to vzrok njegovih zmag. Ce je bil daleč, se ga je hitro pozabilo; toda če je bil tu, je bil on gospodar. Stanislava d'Asp je naila v njem nov in večji svet. Polno ugank in skrivnosti, polno zaprtih vrat in zapahov, katerih ni bil nikdar voljan odpreti. Pri grofu je bilo vse enostavno in jasno; pri njem je živela, kakor da bi ro-mala v tihem grajskem parku. Vsako gredo in vsak rožni grm je poznala, in zadaj mogočni hrast, ki ga ni mogel zruvatl noben vihar, ponosen in odkrit: njegova velika ljubezen* Pri drugem pa j« letala v začaranem labirintu. Sla je po poti, ki a^ ji je zdela lepa, lepfta kakor katera druga v {tajskem parku. Neskončnp daleč se jI zdelo, da pelje in jo je bilo vendar konec po nekaterih korakih, odrezana z nepro-dirnim trujem. Krenila je na drugo stezo in to stezo je zaprla že kakšna norčava žival. Ni naila izhoda in tavala je skoraj v težki omotici, ki jI je na poseben način vzbujala zaspane čute — — Vlamec pa nI ničesar Iskal pri tej ženski. In nekega večera, pri večerji, je dejal, da je preživel prelep« tedne v tem tihem gradu, in da je zaraditega prav od srca ftvaležen svojemu prijatelju In ljubeznivi grofici. AH da mora sedaj proč, zopet ven v svet, in da bo jutri odpotoval proti Bombayu. Vse to je govoril tja vendan, toda bilo je gotovo tako resničo, kakor je povedal Grof ga je silil, da vendar le ostane, ali grofica je molčala. Samo ko le vstal, in ko je grof podal služabnikom ukaze glede odpotovanja, je prosila gosta, da ji sledi na vrt. In tam mu je rasodela, da odpotuje z nJim. Jan OHeslagers je pričakoval neprijetnih scen, a kaj takega ne; tako je prišlo vendar, da j« pade), malo sicer, iz ravnotežja In Že, iskajoč besede in vzroke, ki bi Imele ka-¡rienkoll svit po psmeti, govoril }>ekaj, kar bi •Icer mogoče ne izpregovoril. Ne bi bilo treba, da jI je dejal, da ne želi njenega spremstva, da mu ni nič sanjo, kvečjemu da je pripravil v svojem gradu spominov, samo majhno, pozabljeno kamrico. Da je pač roža, utrgana mimogrede ta gumbnico, dobra za popoldne, dokler se do večerje ne preoblečemo. — (IMS* prtkošaJUL) ibeieno glavo. l£ma ji jokijel^ niti senči krw«i.."Nj« trn vid«ti najbolj suhe vlagice v oči I Tak- E^JSiisaaSia»« n U je «lavo in zaatrmela v Ro-1 ^ ob ^^ iivem bUju 1 Miu JU.JBil sem, kakor da me je kdo u- Ah—gospodi Kdo ate, česal,,.. Iiščete tukaj?" Rodier je vzkliknil: "Kaj naj to pomeni? ! vobče ne poznam dame T A saj strelil. Končno sem zaključil predavanje z breznadnim vzkrikom, % divjim izbruhom humorja in sem mu zagnal dovtip nadčloveške Soprog je začudend i^-Ltraftiotnosti naravnost v krinko. | Rodier se je zakrohotal. Potem sem padel zbegan in iz- "Da, sdaj razumem!" je nada- mu¿en v svoj stol ljevaJ, "vi ste hoteli gospoda i^tveni predsednik je pri-Beauvolaa. Oproslte ¡gospa in tu- tek6, k mcni> m, lfmn glllV0 z di vi, gospod- Ker so slabi časi, mržlo V0d0t me ^ej pg hAtu sva z njim najela akupno atano- in vpra|ft|; «Nu, kaj pa Je? Nu, vanje. V jpotideljek, sredo in so- kaj ge je zgodilo ?Cemu ste se boto je «gospod Beauvois gospo-lprav ^o Tazburill, gosppd pro-dar stanovanja, a danes je to- fe8or?" rek In sem jaz gospodar, kakor tudi ob petkih in nedeljah." Rodier se j* globoko oddahnil in veselo nadaljeval! "Proeim, o- prostfte mi» stvar je ta, da priča- Ual da' 8te se zaman trudili ! T kujem nekp damû in vaia navzoč- je namreč gluhonem in slep ki nosit tol-jf* utegtilla presenetiti Uj0r »ja2bec j» ^ In vznemiri. Toda zaradi svo-|jega eksperimenta ae nikar ne razburjajte» laMco ga preiaku-jslte jutri!" <11 "Hotel sem spraviti to prekleto staro oljnato sliko v prvih sedežih v smeh!" "Nu, dragi gospod profesoR! .....Ta H________ . ka jazbeci' Dobro ga je Ivan sreča zvečer Tomaža, ki gre-z lučjo po vasi. "No, Tomaž, kam pa, kam?" "Vaaovat grem!" "Pa z lučjo? Kakina mladina je dandanes! Ko sem bil jaz mlad, sem «hodil vasovat brez luči." i m * u "Se mi je tako zdelo, ko sem j Mark T+kit»»«s*. Moj Mthp v Rakovem «M » . v '^ÍTjT Ni baA prijetno, če se sam po- Istavljai v slabo luč, a včasi ti je nekakAno olajšanje, ju dol ('laude (h-val: EKSPERIMENT Gaston Rodier Je urejal cvetje v vazah, kar ga is (lrijtHnih minil zbudi močno zvonenje. Pogledal Je na uro in zamrmral: "Kdo bi ti utegnil biti? Nemo-goče Je, da bi priAla te «na I" Skomignil Je z rameni in godrnjal po predsobju: "Ce je «pet kak upnik, ga kratkomalo odulo-\1m.H iklprl Je vratno lino In zagledal rnoAkcga. ki mu je bil po. vnem neznan. "Izvolite, gozpod? Pnwim vas, kaj vendar hočete T* Ne da bi rekel beae, je ne-znanec sikims odprl vrsta, odrinil Uantona in pmirsno »topil v sobo. "Goapod." je r«kH Rodier in glas »e mu je tretel od r«tburje. nja. gospod, upam. da mi razloii. te, kaj vendar telite T , "Kdo sem. bi raJAi Vprašali... Hrm »opnig , • .!" "Soprog r "ha. aoprog dame, ki jo pri-/ »kujete!" "Ah!M Strahotna je Rodier o|>azoval vrak priSlecev gib. Opa/il je. da y mol *ef#l v tep svoje nukn)e M' da ima v fcepu t «ta k prrtl- ne . , t" met. Postalo mu je neprijetno in komaj je spregovoril: "Ali gospod, ne razumem vas." "Česa ne raammete? Saj Je vendar vse tako preproato. VI pričakujete, kakor te večkrat, neko damo, in jaz sem njen soprog." "(ioapod, to Aalo —" "O. n>rosim, ne tratite praznih besed. Zahtevam popolno pokorščino, ali pa va* ubijem kakor ftteklega paa." Obraz ne mu je spremenil, oči so ae mu zabliskale in Rodier js opazil, da prHHec v iapu otipava avoj aamokre». "Poalu*ajte moje zahteve Vzemite vae, čeaar Je treba, da napitete. kar vam bom narekoval. Torej piâlte: 'Madame' • » . Rodier vsdigne glavo in bodeče vpraAa: "Oproatite ... Komu?" 'Kaj? Komu pl*ete? Svoji ljubimki. Molčite In pttite , Madame, pnaabite me . . . I^epAa l>odočno«t se ml ponuja In pre-neumno bi bilo, če bi zavrgel le-po priliko, Oproatite mi In me |M«*bite!" (•aaton Rodiir je ogorčen wtal. « ^ "Ne, nočem, to Je pre . • "PodplAHet Podpillte. Ae To de zdravju dobro. Tedaj sp^vedal bi se rad: ker I Ime jezi irvker bi rad nakapal rnalo balzama na svoje Tanjeno srce, na svoj ranjeni umetnikov ponos! "Bakam" — hm! Sicer ne vem, kaj bi bilo "balzam" in nisem "babama" nikoli niti videl — prosim vas, ali ste ga vi! videli? Pa vse eno. Balzam je pač beseda, ki jo običajno rabijo v tej zvezi. Tedaj, prosim, reci-| |mo "balzam"! Pred časom sem imel "Šaljivi I večer" v "Društvu mladih ko-mijev" v Rakovem. Dovolj, imel] |sem ga! Popoldne dotlčnega dne sem] ise razgovarjal s enim imenova-Roka se mu je igrala s samo- nlh miad|h gospodov In U mi je I krenom in Rodier se Je podpisal. med drugim povedal, da ima stri-| Tako. Odprite vrata, kmalu ca, ki je is tega ali onega vzro-bo prMla. Ko zaaliiKe njene ko- ka dozdevno sa vselej izgubil! rake, se morate akriti v drugi dar kakršnega občutka. In s so4-sobi in ostati v skrivalilču, ne da sami v očeh ml je dejal prikupni I I se ganili. Ali ste razumeli?" komi j: "O, da bi ga videl aamo| UTRUJENI? Eaorka prinaia novo »•*! | IvIlU biti «narfUnl. polni «Ivi liani« T T«Ui «cm vom— k temu. Kaorka hitro pHprovI va» Un v pravo normalnost a pravo laloSAnlh bolela, aaprtnlaa. Hfuba apanta In namimoaU ilvoav. Vam prlnaaa «aiHJanoat valaga •JvUania. UpraUjU lakaraarja. i« SE V KH Vs tSORKA i V Francoski akademiji Imajo sejo za sprejem novih besed v slovar. Hugo poseže v razpravo: Gospoda Cousina si dovoljujem opomniti, da sta zame "mouve-ment de la langue in decadence ločena pojma. Gibanje še ne obsega propada. Jezik se razvija, odkar je nastal. Ali torej lahko govorimo o njegovem propadanju ? Gibanje je življenje, propad je smrt. Oousin: Propad francoskega Jezika se je začel l. 1789. Hugo: Ob kateri uri, prosim? • a Med 1. 1830. in 1846. sta vladala v slovstvu Hugo in Dumas. Zadnji je pisal ravnatelju gledališča Porte SaintAfartin: Dragi Harel, V pondeljek Vam prinesem dramo v petih dejanjih. Zanjo so potrebni godčna Georges, Me-lingue, gospa Dorvalova, Lafer-riere, Bignon in tucat novih dekoracij. Prestrašeni ravnatelj je storil vse, da ni bilo treba sprejeti i-gre. Kmalu potem je prišel Viktor Hugo. potegnil je ponižno iz žepa rokopis. "Ali bomo imeli dovolj igral cev za vprizoritev dela?" je vprašal Harel boječe. "O, to že pojde. Saj bo zadostoval dober ansambel!" "In dekoracije?" "Našli jih bomo v skladišču." Dramo so prečitali in ko so bile vloge že razdeljene, je izjavil Hugo: "Kako lep bi bil Frede-ric v tej vlogi!" "Saj res", je mrmral Harel in naslednji dan je triumfalno povedal, da je angažiral Frederica. Nato Hugo: "Veste, da ste nekaj pozabili? Spričo Fredenica bodo ostali v senci." Ravnatelj si ni vedel pomagati. Angažiral je še Cocagea in Laferrierea. Hugo: "Dobro, ampak kaj hočete s temi umetniki, če nista zraven tudi Georges in Dorvalova?" Za igralci so prišle na vrsto dekoracije. "Verjemite mi," je dejal Hugo, "po vsem tem, ko ste kljub mojim ugovorom doprinesli toliko žrtev, bi veljalo za prvo dejanje nabaviti nove dekoracije." Harel: "Ampak...." Hugo: ,..."6ker odtegnem dramo." Harel: "Kaj? Zdaj, po vseh teh angažmanih?" Hugo: "Da ali ne?" Dekoracije so prišle. Da, dosegel je celo to, da so se izmenjale preproge v ložah in kulo-ar jih, češ da barva ne odgovorj a dobi, v kateri se odigrava deja nje. * Hugo je ostal svojemu ogrom nemu teku zvest do pozne sta PONDELJEK, 21. APRILA, ^ rosti. Ko mu je bilo setlemdei** et, ni vedel, kaj je bolehn2 mel je navado «ovoriti: "Kari voslovje pozna tri velike želod, ce: morskega volka, raco ¡a Viktorja Hugoja. — Jule« retie se je spominjal, da je n«. koč pri čaju vzel v usta cela mandarino, v katero je vtaknil kos sladkorja ter pogoltnil v* skupaj, meso in olupek. To je železno telo", opi^j, Hugoja Edmond de Goncourt, "ohranil je vse zobe do smrti. Z njimi je lahko zmlel breskvi-no kost." KOLEDARČKI Na rokah imamo še nek«; Koledarčkov S.N.P.J. in sta-nejp po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali vej, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le še kakih 50 kon* dov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Pros*, te, 2657 S. Lawndale Aye, Chicago, I1L NAZNANILO. Drnitvenia tajnikom la t« nicaai m te» potom nazaaafc da morajo nameniti vse m» sebe nadevov članov in fl» nle, naslove novih Članov, t« imena in naslove odstopa Črtanih in laobienih članov os sumiti npravntttva ProevtU, da ae lahko točno vredi imenik aa pošiljanje lista Prosvela, Imena in naslove, katere polije U glavnemu tajnika ostamji lam v arhiv« In Jih apravnift* na dobt Torej Je selo važno, a vselej pošljete na nalatt ali pripravljenih listinah vse na* ve npravntttva Prosveta po» bej. Pri vsaki spremembi nad» va naj se vselej omeni stari ii novi naalov. Upravntttvo nljai no apelira, da draKtveni tajnik In tajnice to apoštevajo—PkiB| Godina, upravitelj. ItoréMia allst Prot Za, Zdrul. drtave in Kanado $6.1 1 tednik In .... 2 tednika In. 3 tedniki In ..............»••••M ....M ..........« Za Cicero in Chlcagfcje. 1 tednik in 2 tednika in • 3 tedniki In 47J ............. ••••••••«•• i.................. liMii.tim»»»»" Tednik sam stane................fl- Tednik v Evropo stsne......U Poštnina sa tednik v Evropo Mladinski List stane............11- Ml. List v Evropo ataae... I Gena oglasom po defovors. Filip Godina, upravnik. Ali «te naročeni na dnef nik "Proareto"? Podpirajti avoj liât I J ..... ti Gaston Rodier je pogledal na stensko uro In zaječi jal: 1Gospod, dovolite, eaj Je ne-| mogo*« .. • Nobenega ugovora. Zahvali- enkrat nasmejanega! O, da bl| ga videl aamo enkrat raajoka-nega!" Da nima sploh nobenih I občutkov! Zame najstrašnejše predstava! Rajši bi bil desetkrat mrtev! Preeunilo me Je glo- te se za moje prizansšsnje Inkoko: "Le privadite ga na mo- bodite veseli, da se tako poceni izmaiete — pocor! Nokdo jo potrkal. Na dano je predavanje. Oa bom ie igra- j bil!" O. da bi mogli ! Vaa naša dru- Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA 1 TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA Tiska vabila xa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letaki itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih znamenje je Rodier odAel. CuloUjnt Vaa za to večno blagro-l se je AuAtenJe ftenske obleke. vau, v|. dobrotnik trpečega čk>-] m«»d vrati je stala dama. Boječe veitva! Alt ga fea lahko spravi-' je pogledala soproga, potem m tov smeHT Ali mu res lahko pri- je ocrla po sobi. "Ne Uči." se je rogal soprog, odàel je. SkrH ae je. pobegnil kot bojasljivec.' vabite uUhe polne solze v ubo-| ge. izauAene očesne dupline?" Vsaj te mi ojamčite. da tans vaš stric še kolikor toliko upo-| .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO aNJ'J* DA TISKOVINE NAROČA .V, SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila dajs vodstvo tiskarne. Cene smerne, unljsko delo prve mte. Bolestno začudenje se Je ras-H»»0 trebušno mreno." ___ . ... . 1 "Ta Ivi Ukk.--'---1 t** lilo po njenem bledem obrasli, zgrudil» «e je v naslanjač. "PtNMajr, Je nadaljeval ta-ntfljivo, "ali nisem imel prav, ali ti nisem rekel, da ee bo ta čtov«4. taradi katerega si hotela uničiti najino rodbtnako To bi lahko prisegel!" nil komij. "Prav, mladi prijatelji" tak lic a I svečano, "potem ga le I mimo privedite. Nocoj bom I* I mel na sporedu nekoliko dovtl-pov, ki ga morajo pripraviti v i smeh. (Jamčite sa trebušno mre- Pišite pa Infi ča umaknil mojim rroinjam.L^ kâj nê? _ ^^ & b, t| Nič ni ugovarjal. In te branil. iaL,^.^^ jlh |mâm ^ nêko„. se tagovarjal. nič. boječe Js str- ko> ki B> roorjkJo ipravltl v Jok Js na S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. Lanmdale Avtnae CHICACO. ILL. ,1 TAM 8E DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA mel na moj lep. kjer imam ae- ko, ki ga morajo spraviti v jok ali na onfsvet. to ali ono. Le pri- mokre« in trepetal. Tukaj Je pi- vedite mi r«vaša P