250. številka. Ljubljana, v sredo 2. novembra 1904 XXXVII. leto. [jcaja vsak dan avsčsr, ialmli nedeije In praenlko, ter vefla po pošti projaman aa avstro-ogrsk* delale aa vse leto M K, h pol leta 13 Kt sa Četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem :s dom sa vse leto 24 K, sa po! leta 12 K, sa Četrt leta 8 K, sa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa ss vse leto 28 K, se pol leta 11 K, sa četrt leta 0 K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj* dežele toliko kolikor snaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne oaira — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, 6e se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, os trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je v Knaflovih alicab ftt. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Upravnic t va naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ji Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna11 telefon št. 85. „Ricmanje" V Trstu izhaja v slovanskem jeku listič, ki se je z veliko navdušenostjo lotil poveličevanja nemško-jesuvitskega škof* Nagla V založbi lecra lista je sedaj wi?U brc šura dRc-lanje«, ki &kusa podreti izvajanje, tatera je priobčil naš list v zadevi ricmanjskega cerkvenega vprašanja in oprati nemškega jezuvita N^gla. Nasproti javnosti se ta brošura jreddtavtja kot privatno delo neime lovanega pisatelja in v uvodu je selo rečeno, da sta tržaški ordinarijat in tržaška duhofščina preoblo-iena 2 delom, da bi utegnila pojas ijevati ricmanjfck.) vprašanje — ali beba je preČitati samo nekaj strani |e brošure in hitro se spozna, da ja [obii pisatelj svoje podatke ali od kofaNtgla samega, ali pa od o r-in&rijata. Sfcof Nagi in ordina-rij 1 najbrž le zaradi tega nečeta rej-iti kot avtorja te brošure, ker je n;i nagromadenih toliko laži, pod-ikanj, obrekovanj in zvijač, da se kof Nagi po vsi pravici boji, pokriti D početje s svojim imenom, ali s jvojo firmo. Naravno je, da bomo poglavitne [rehe te brošure še pribili. Za danes objavljamo naslednji dve veiezna-fiini izjavi. »V svojem pastirskem listu od Ine 13. septembra 1903 povabil je ti škof Nagel Riomanjce, naj po-|ljejo k njemu deputacijo 3 oseb, e tatero bi se on pogajal o načinu, [ako bi se v Riomanjih zopet uvelo ledno versko življenje, in o pogojih, jod katerimi bi Ricmanjci bili prijavljeni BtoDiti zopet v krilo katolike vere. Na nekem zaupnem po-(ovoru sklenilo je približno 14 ris-sanjskih družin, da se odpošlje k tcfa trojica pooblaščencev in eicer I?.: Anton Komar, Josip Ku-[etin Ivan Martin K ure t. Ti pooblaščenci so prišli k meni hr so me naprosili, naj jim sestavim 1'ošnjo na škofa, da bi jim isti, redno pridejo k njemu, dostavil na-lončen prepis papeževih dekretov, katerimi se je škofu naložilo, da [m preje uvede v R cmanjih redno srako življenje. Škof jim je v res niči v kratkem doposlsl drt;čna dekreta se slovenskim prevodom vred, z.%trdivši obenem, da iata p o p u 1 -noma odgovarjata vsebini originalov. No, šk< f se je ml budo ureza). Podpisani je bil namreč že prej natančno informiran o vsebini rečenih dekretov ter je takoj zapazil, da je škof izpustil drugi del papeževega dekleta, ki se ravno nanaša na Riomanjce in ki začenja z besedam: »E vi raccomandi-a m o . . a Po vročitvi teh semi - dekretov naprosili so me gori omenjeni pooblaščenci R^craanjcev, naj jim sestavim pismene pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni podajati se s škofom Nftglorr. Stavili so 10 po gojev, a kardinalni pogoj — condi tio sine qua non — je bil: uvođenje glagolice v Ricma njih na vseh cerkvenih funkcijah in za vse čase. V kolikor se spominjam, so bili drugi glavnejši pogoji: da se povzdigne kapelanija Ricmanje v samost jno župnijo, da ordinarijat poskrbi, da se R'croanjc*ni povrnejo odvetniški strcški ter da se jim popravi cerkev, da se škof zav« ž \ da jih v bodoče ne bo več provoc ral z b jo neti in žandarji, da jim v roku 8 dnij poda pismen odgovor in da vso zabtevo reši vs*j do Božiča — in še neki drugi pogoji manjše vrednosti. Ker se škcf Nagel ni bil pot»u dil, da se nauči slovenskega jezika, jezika velikanske večine svojih ver nikov, in ker omenjeni odposlanoi ricmanjski, ki govore le slovenščino, ne bi bili mogli ž njim občevat-, naprosili some, da j h sprovedeni pred škofa Nagla in da jim bom tam tol mačem in legalnim zastopnikom. Dne 16. oktobra 1903. podali smo se v škofovo palačo. Škcf nas i je vsprejel milostno in smehljajem na liou ter nas zadržal pri sebi eelo uro. V imenu večkrat omenjenih Ricmaojcev razložil sem mu razlog našemu prihodu in mu izročil pisane pogoje, pod katerimi bi bilo nekoliko družin z Ricmanj pripravljenih stopiti i njim v pogajanja. Obenem so Ricmanjci pripomniš', da bi v slučaju, da je nade, da se ugodno reši ta spor, utegnilo pridruž ti se še več druž'n. Škofovo oko se je zaustavilo takoj na prvem pogoju. Menil je, da on kakor škof ne more dovoliti R o-manjcem glagolice. da je pa priprav- ljen priporočiti njih prošnjo pri sv. stolici, Če dokažejo pravioo do glagolice. Opozoril sem na t > škofa 1) d a nam je zamolčal (t rugi del papeževega dekreta, v katerem se mu nalaga, da da Riomanjoem koncesije ter da se med temi koncesijami razume tudi glagoiioo; 2.) da je b i t? -trega spomina pok. škof Sterk sporazumno aškofom Drohobeokvjem in z vedenjem Sv Stolice že bil uvel g 1 a g o 1 i c o v Riomanjih; in 3 ) da so Ricmanjci prišli k njemu U o f uj, da mu povejo pogoje, pod katerimi bi se povrnili v krilo kat. vere, da torej, d r - s i imajo dokazov, da 1 e ▼ K 1 c m a r. 1 i h g 1 a • golioa bila že v rabi, nočejo se-le dokazovati tega svojega prava do glagolice in da — če se škof postavlja na stališče, da morajo še le dokazovati pravico do glagolice — prekinejo z njim v 9 a k a nadaljnja pogajanja. Škofje odgovoril na to, da sporoči to njih stališče Sv. Stolici, da priporoči pri sv. Stolici njih zahtevo in da jih potem obvesti o uspehu. Potem sva se menila o drugih pogojih. Ko sva prišla do zadnjega pogrja, t j., da mora škof v roku 8 dnij odgovorit', opazil je škof, da je to absurdna zahteva, da bi 011 tako kočljivo vprašanje rešil v S dneh, na kar sem mu jaz odgovoril imenoma deputacije, da R cmanjci ne zahtevajo, da jim v roku 8 dneh definitivno reši to vprašanje, ampak da žele imeti od škofa v roku 8 dnij pismen odgovor, ali se sploh hoče ž njimi pogajati na podlagi goriomenie nih pogojev? In skof je obljubil, da jim odgovori. Pv tem, ki je štof na prošnjo enega R.cmanjcev bil obljubil, da bo skrbel, da »P coolc« ne dozna, da je biia deputacija pri škofu in kaj se je ž njim dogovorila, odpust 1 nas je milostno ter me zaprosil, da bi prišel k njemu, če me povabi. M nolo je osem, štirinajst in celo mesec dnij in še več — ali obljubljenega odgovora ni bilo! Vsled tega so Ricmanjci zopet prihajali opetovano k meni ter mi zaukazali, da se v njih imenu ne smem več pogajati se škofom, ker da nimajo zaupanja do njega, in so me napn Hi", da jim sestavim pismeno pritožbo na paoeža proti takemu postopanju škofu N;gl*. Jaz sem sestavil tako pritožbo na italijanskem jeziku in jo poslal na naslov papeža v Km Nezaj Časa petem povabil me je škof N*gel k sebi. Rekel m je, da se mu )e vendar posrečilo nekaj deseci za K cmanjc•-; da je bil na na-mestništvu, pri minUtru-predsedniku K erberju in pri ministru ta nauk in b g ičastje, ter da se mu je po velikem trudu posrečilo pregovoriti vlado, da se kaplanija R cmaije povzdigne v samostojno župnijo. V«led tega da v kratkem odpošlje v K c manje župe upravitelja. R«zun tega da uvede v ricmanjski cerkvi neke »tolerance«, t j., da dovol», da novi župe - upravitelj čita sv. evan-gelje v slovenskem jeziku — vse to, seveda, pod pogojem, da se R cmanjci zavežejo, da se bodo udeleževali cerkvenih funkcij in da bedo sprejemali sv. zakramente in zakramenta-lije. Naprosil me je tu v, naj to priobčim K cmanjcem Jaz si m ga na to vprašal, če mi ima še kaj priob čiti ? I-i ko mi je odgovoril, da mi nima r.ičesar vej povedt»t>, rekel sem mu: da nisem prišel k n j m u kakor pooblaščenec Rio-manjcev — ker so mi pooblastilo odpovedali — ampak da sem se le odzval njegovemu povabilu, ker sem navajen vršiti dano obljubo, da je bil njegov trud na vladi, da bi dala Riomanjcem samostojno župnijo, popolnoma nepotreben, ker da je vlada že pred več nego dvemi leti dovolila v to in da dotični dekret leži zdavnaj na tukajšnjem name s t n 1 š t v u ter da ga je treba le izvršiti; protestiral sem proti temu, da bi bilo uve-denje slovenskega jezika na čitanju sv. evangelja ,,+ole-ranca", in opomnil, da seje SV. evangelje v Riomanjih in v vseh cerkvah v Istri, kjer živi naš narod vedno čitalo v domačem jeziku, da je to stara pravica našega naroda ter da se nazivom »toleranca« dela atentat na to narodno svetinjo, in slednjič sem mu nasvetoval, naj ne pošilja nikakega duhovnika v Riomanje, dokler se ne ugodi vsem opravičenim zahtevamRcmanjcev, ker da bi slednji tak korak smatrali kakor novo provokacijo od strani škofa, ki jim je bil potom deputacije, omenjene uvod': m **, obljubil, da ne bo vtč provocira!. Vprašal nem ga pitem, kaj je z glavnim pobojem, ki so ga stavili Romanje', z uvedenjem glagolice in če j* k«j ukrenil pri sv. Stolici? Škof me je čudno pogltdtl ter mi odgovoril, da zakaj mu ntso Ricmanjci prinesli dokazov, da imajo pravo do glagolice. Na to sem ga jaz opozoril, da se Ricmanjci niso nikoli zavezali, da po dajo te dokaze, a m a k da so glagoiioo zahtevali kakor pogoj, kakor podlago za pogajanj?, in da je o o, škof, bil obljubil deputaciji, da sporoči sv.Stolici o tem stališču; in ker tega ni storil, da ni d r ž » l dane besede. Škof je bil v o i n zalregi, ko sem mu to očital in v vtč', ko mi ni racgel naznaniti razloga, zakaj ni Ricmanjcem dal odgovora v teku osmih dni, kakor je bil obljubil?! Po tem pogovoru priobčil sem škcfu, kaj so R cmanjci v teh 6 do 7 tednih ukrenili. To je: da so odposlali papežu pritožbo proti škofovemu postopanju, da so v tej pritožbi razložili papežu natančno ves tok pogajanj od početka do zaključka, da so prekinili vsaka pegajama a škofom, da nimajo do njega nua-kega zaupanj >, ker da j fi kakor Nemec mrzi, ii d i slednjič prosijo p*peža, naj bi on kakor vrhovni poglavar katoliške cerkve uvel v Rio manjih redno versko življenje na podlagi njih opravičenih zahtev. Škofovo lice se je orrnčilo in meni je očital jezno, zak j da sem sestavil pritožbo?! OJgovorilsem mu, da sem jo sestavil kakor odveti ik* za plačo, in d», če bi je ne bil sestavil jas, bi se bila že našla oseba, ki bi jo bila sestavila. Na to se je še natančno informiral, v katerem jeziku je bila omenjena pritožba se stavljena, kdo jo je podpisal, kdaj, na koga in pod kakim naslovom sem jo odposlal v Rim itd, in slednjič je opomnil, da je sicer te dni dobil nove instrukcije iz R ma glede ric-manjskega vprašanja, ali vprašavne pritožbe da iste ne omenjajo S tem se je završil najin pogovor. LISTEK Oj Ljubljana! Oj Ljubljana, Ti mesto krasno, zreš noč in dan kakor nekdaj ivni Togenburk, v romantično zi-|vj8 eks kehe nad sabo visoko nad Izvalinami staroslavne Emone! Ko pnišljujeŠ oziraje se z ljubečim kiedom na to krono svojo, koliko jtih bojev se je že bilo v tem baj-p zidovju, koliko krvavih roma-se je že zavešilo tu zgoraj v vi-nad Teboj, stori se Ti milo, vidiš, kako je ta Tvoja nekdaj pateča krona v teku časa otem-Oj Ljubljana, ti biser »nu-fa 2« kranjske dežele, ugrabljena j je bila Tvoja krona, tujee Ti jo fzel, naselil je uši v njej, a pustil razpasti, da so jo še te zapustile, I in sedaj steza Žid svojo umazano [o po zavrženi stari ounji, da niti ?iti nanjo ne bod smel na svo-Itleh! Vzdi gni se, Ti deviška metro-fQ* kranjske dežele, stopi gori k kroni, očedi jo, uravnaj jo pri- merno svou lastni deviški lepoti, in posadi si jo prenovljeno zopet na glavo, da se Ti ne bode rogal tujec, ki jo je nekdaj ugrabi), a pr s Ijen zavrgel, Češ, Kranjec, preneumen si, da bi ločil pravo zlato od mačjega... Iz sicer umazanega — uredništvo »Slov. Naroda« je prevzelo nabiranje prostovoljnih darov, s katerimi se bode c. kr. erarju omogočilo vsaj v starem stanju vzdržati in morda po preteku še pol stoletja tudi nanovo pobeliti svoja poslopja na Gradu in na cesarskem trgu, zakaj morda tudi o. kr. erar uvidi, da več ko 100 let en omet in ena barva ne more služiti — torej iz impezantnega stolpa se bode valil črn dim proti očetu Triglavu, in ta bo skril svojo čisto, srebrno kapo, da se mu ne očrni od saj, velikanska kolesa in kladiva bodo noč in dan ropotala nad Tabo, Ti mirna, nedolžna Ljubljanica, in pod Tvojo krono postopal bo umazan Žid, a Ti mu boš morala kot dekla nositi tovore v svojo, — ne, v njegovo krono. Gorje Tebi, Ljubljana, postala boš nevredna hči svoje slavne matere Emone, katera je ob Tvojem porodu morala umreti, in Tvoja slavna mati bo Žalostno gledala nate iz nebes vseh mest in trgov! Reši pota, po katerih speš ob prostih urah do svoje nekdanje krone, če ne, Ti jih bode zaplankal Žid in nič več ne bod megla gledati obličja očeta Triglava in dvoglave sestre Šmarne gore. Troja sestrica L ubljanica, ki Te sedaj tako ljubko objemlje in Te spominja nekdanjih slavnih časov ter bodri in podpira pri Tvojem razvoju, Te bo žalostno namakala s svojimi solzami . .. Tvoj sosed Rožnik, ki Te tako nežno snubi z ljubečimi pogledi, sakrii bo svoj obraz v naraščajoči gozd, in Tvoj bratec Golovec bo odrekel svojo nadaljno zaščito, — vsi se Te bodo sramovali kakor Prešernove nezakonske matere, ako boš pustila, da Ti Ž d vzame Tvoj venec . . . Tudi moje strune bodo umolknile, in ne bodo več opevale Tvoje slave in lepote, kakor danes. Stopil sem pred enim mesecem gori k tej kroni in oziral sem se po Tebi, oj, ljubiea Ljubljanica, in kar sem zrl, napolnilo mi je duio z radostjo in upom. Spomnil sem se na tedenski izkaz »Slov. Naroda« o šte- vilu »prsnih« in »kadnih« kopeli, premišljeval sem, zakaj ljubi moški spol bolj prsne in ženski bolj kadne kopelji, premišljeval sem pa tudi, kje se koplje in čedi ostali del Tvojih sinov in hčera. Spomnil sem se na dejstvo, da se lemenatarji nič ne kopljejo, in mislil sem s% ali je morda pretežno število Tvojega prebivalstva tako? Vzel sem toraj daljnogled v roke in kaj sem videl? V »Koleziji« v dolge halje zavite tiste, ki niso Adamovi, ker jim ni treba v petu svojega obraza služiti svojega kruha. V »vojaškem kopališču« kranjske Janeze, ki so pošteno Adamovi in morajo tudi v kopeli služiti svoj kruh v potu svojega obraza, in v strahu —* Za »Kolezijo« ob polurnem teku hladne GradašČice srednješolsko mladež, pretepajočo se v vodi in na kopnem, kakor Rusi in Japonci. Na »Pasjem brodu« četvorico odraslih mladeniČev, politikujočih na jasnem solnou ob cigaretnem dimu. Dalje zopet ob polurnem teku te iste hladilne GradašČice še manjše podob c*, tako majhne, da z Grada niti daljnogled njih spola ne pove. Potem je znamenita kopelj »pr montšsjn«; slavni jezikoslovci in ko reninologi! Hic Rhodus, hic salta! Odložite sa nekaj časa bojne pincete pravopisja in pravorečja, ter oznanite radoznalnemu slovenskemu ljudstvu, jeli ta starodavna kopel, oziroma njeno ime iz časov Keltov, rimskih naselbin, so li morda divji Huni ali Obri ustanovili to bajno kopel, ali je to ovetka posiljene nam nemške kulture, vzrasle na vlažnih tleh ljubljanskega »morosta«? Proti jugozahodu ne daleč odtod mrgoli vae polno mladičkov obojega spola ob toplih vrelcih »Malega grabna«, in gori že skoro na Glinoah se koplje celo društvo moških in žensk — že odraslih — to je zopet zavetišče žejnih literatov, — in z daljnogledom bodočnosti, ki kaže okolu ogla — se vidi v m čni Glin-ščici obitelji par sramežljivih profesorjev s svojimi otroki Oj, Ti krasna Ljubljana, Ti mesto rodovitno, ob celem Tvojem južnem robu se giblje na tisoča tvoje deoe utrjujoč si pljuča, kožo in želodec s namenom. To je gole in čista resnica, katero sem pripravljen potrditi pred ▼sako obtaBtnijo! In kdor trdi nasprotno, je — lažnjivec! V Trstu, dne t. nov. 1904 Dr. Fran Brncic. Mene podpisanega dolže, da eem samovlastno uvel v riomanjsko oerkev na službi božji staroslovenski jezik. Na to neosnovano, neresnično in krivično obdolženje odgovarjam s dobesednim sledečim navedenjem iz spomenice, ki jo je križevski Škof monsignor Julij Drohobeckv izdal v Rimu dne 29, junija 1903 ter jo osebno izročil svet* mu očetu Leonu XIII, na katerega je bila nasl^vhena, in ki jo je po smrti Leona XIII. izročil sedanjemu sv. Oietu Pi|u X, jo potem razdelil med vse v K mu živeče kardinale in nekatere druge visoke cerkvene dostojanstvenike, in ki jo je, slednjič, skoro gotovo dobil tudi škof tržaško koperski, monsignor dr. Frančišek Ksaverij Nagi. Odstavek tiskane spomenice, kateri, mislim, se nabaja na drugi strani in se glasi v latinskem iz virniku: »Revera collatis cDnsiliis cum epiBoopo Tergestino Sterk, capella-nia in Riomanje per ddlegationem provisorie sub mea juridictione po-sita induximus liturgiam glagoliticam i. e. liturgiam paleo slavicam seoun-dum ritum latinum. V slovenskem prevodu pa se glasi: »Po skupnem posvetovanju s tržaškim škofom (Stenic o rn), sva uvela v kapianiji ricmanjski, ki je bila potom delegacije provizorično stavljena pod mojo jurisdikcijo, glagolsko liturgijo, to je, liturgijo s t a r o s 1 o v e n s k o po latinskem obredu.« Tu je grško-katoliški škof, ki še živi in more nastopiti kakor priča, tako govoril dvema papežema. Izključen je torej vsak dvom. Tu nam torej govori grško-katoliški škrf, da sta on in blagopokojni vladika >>rk uvela v ricmanjsko cerkev staroslovenski jezik. Prepuščam svetu, naj on sodi, koliko vere zasluž jo oni, ki trde, da sem jaz samovlastno uvedel glagoiioo v rečeno cerkev. Trst, dne 1. nov. 1904 Dr. Anton Požar, bivši ricmanjski kaplan. Vojna na Daljnem Vztoku. Ruska uradna poročila. General Kuropatkin je 30 t. m. poslal tole brzojavno poročilo: V so boto 29 t. m. nisem prejel nobenega poročila o kakšnib spopadih s sovražnikom. 28 t. m. so naši kozaki na pohodu po ljutem boju, katerega se je tudi udeležila artiljerija, zavzeli vas Ehjantankean. Sovražnik se je umaknil v Sandepur. Japonci so 28. t. m. poskušali naše lovce pregnati iz neke vasi. ki leži en kilo-* meter zapadno od Čbulianpa, obstre ljujoč njihove pozicije neprestano ves dan. Vkljub temu pa so se lovoi držali izgubivši neznatno število svojega moštva. Japonski oddelek, ob-stoječ iz dveh kompanij in dveh eskadronov, je skušal naše predstraže potisniti iz vasi Ekham, šest kilometrov južno od gorskega prelaza Vanfulme, a je bil pri napadu odbit. Naši lovoi so se v noči z 28 na 29 pr. m. odpravili na rekognosoiranje v smeri proti gori, na kateri stoji ■ i Te pozimi razveseljevati s pecjem in veseljem zdravih neutrudljivih pljuč in grl in elastičnih želodcev. Tujei pa pravijo, ja, Kranjc je pijano, ne škodi mu pa nič; to store blagodejne Tvoje toplice, Ljubljana moja! In tudi Č9 obrneš proti severu svoj daljnogled, videla boš v Cesarskem grabnu, v Ljubljanici, sploh v vsaki luži gola telesa svojih otrok, in celo tam daleč iz srebrne Save je videti neke glave, tudi to je še Tvoja d o mena. Mnogo je Tvojih kopeli, toda če pride tujee k Tebi v poset, zaman bo iskal take kopeli, kakršne si raz vajen želi, zaman bo čakal, da se mu izprazni kaka kabina, v kateri bi se iznebil vroče obleke in odel z lahko kopalno; našel bo povsod v vsaki luknji že domačina, kateri je sam vesel, ako se mu po dolgem čakanju posreči dobiti v dovoljeni kopeli prostora; in to je pravi vzrok, da je v Tebi, o Ljubljana, toliko toplic, v katerih leto za letom tonejo razposajeni Tvoji otroci — brez varstva. Spisal dr. Kr. budistički tempelj, dva kilometra južno od J*nsintuna, s katere smo se 27. pr. m. umaknili. Lovci so zavzeli na nepričakovan način spodnji del utrdb, kjer so bili izpostavljeni najljutejŠemu ognju. Pet streloev se je priplazilo na vrh gore in so na povratku vzeli sabo enega težko ranjenega našega vojaka, ki je v boju 27 pr. m. obležal na bojišču. Nato se je oeli oddelek zipet umaknil na svoje pozicije. Neki drugi lovski oddelek, ki se je ponoči utihotapil do sovražnih utrdb ob Pu-t lovi gori, je prižgal dva signalna droga in je s tem alarmiral zapadni del sovražnih pozicij Lovoi so zasedli vas Ficsin, en kilometer južno od Liondriatana, kjer bo jih Japonci z veliko premočjo napadli, da so se morali umakniti proti Ludziatanu. Ob zori pa so zopet pričeli z ofenzivo in so zavzeli Finsin, ki so ga preje Japonci do tal požgali. General Saharov pa poroča z dne 31. pr m : Japonci so včeraj ob 4 uri popoldne poskušali navaliti na naše utrdbe severno od vasi Linšipu, a so bili odbiti. Japonska artiljerija je ob 10 uri ponoči jela obstreljevati naše pozicije na desnem krilu. N*to smo slišali pri vasi Linšipu, kamor smo poslali naše lovce vznemirjat sovražnika, silno pokanje pušk, ki je pa okoli 2. ure po-polnoči prenehalo. Japonska artiljerija je skoro vso noč obstreljevala naše pozicije. Dodatno še javlja Kuropatkin k svojemu gori navedenemu poročilu, da Japonci pomičejo svojo armado z zapada proti vzhodu in da dobivajo tako z juga kakor iz okolice Fengvan-čenga nove voje na pomoč. Iz tega se da sklepati, da bodo, čim bo reorganizacija armade dovršena in bo vreme nekoliko gorkejše, stopili v ofenzivo. Temperatura pada ponoči na 6 stopinj pod ničlo. Ob pragu odločilne bitke. Iz Mukdena se poroča, da so Japonci prekoračili reko Šaho jugovzhodno od Mukdena. Splošno se pa pričakuje, da se še ta teden vname velika odločilna bitka- 30. pr. m. ob 5 uri popoldne je bilo opaziti, kakor da bi Japonci, ki so se v manjših oddelkih pomikali proti ruskim pozicijam pri Tunhovu, stopili v ofenzivo. »Berliner Tagblattu« pa se poroča iz Mukdena: Japonci so se zadnje dni jeli zelo sumljivo gibati. Rusi pričakujejo, da bodo Japonci navalili nanje na zapadu. Položaj še sedaj ni popolnoma jasen. V nekaj dnevih bo razdelitev rusk h vojnih sil popolnoma spremenjena. Zatrjuje se, da je japonska vojna uprava vzela poldrugo divizijo iz oblegajoče armade pred Port Artur-jem in jo poslala maršalu Ojami na pomoč, vendar pa se o resničnosti te vesti resno dvomi. O izrednem junaškem Činu poveljnika ene kozaške baterije, poboČ nika Gavrilova, se poroča: Japonci so z dvema bataljonoma in osmimi topovi stopiti v ofenzivo z namenom, Konklave 1 1903. m. (Dalje) Protekcija igra povsod na svetu veliko vlogo, a nikjer tako velike, kakor v rimski cerkvi. To je umljivo. Papež je absoluten gospodar, ni podvržen nikaki kritiki in nikaki kontroli in dela torej kar se mu zljubi. Tudi Leon XIII. je prišel v cerkvi naprej samo vsled protekcije kardinala Sale. Da se ni zanj potegoval bogati in ugledni kardinal Sala, bi ne bil Leon XIII, nikdar dosegel rdečega klobuka, saj je še vzlic tej protekciji moral dolga in dolga leta čakati, da je postal kardinal. Vse hitrejša in sijajnejša je bila karijera Leonovega drž. tajnika. Mariano Rampolla marki del Tindaro je bil izredno nadarjen, izredno marljiv in — kar je med rimsko duhovščino precej redko — živel je spodobno. Celo italijanska obrekljivost ni mogla rumeno-kožemu Sicilijancu do živega. Poleg teh lastnosti je Rampollovo sijajno karijero pospeševalo še to, da je mol da bi pregnali kozaške prapore generala Miščenka s sosednih hribov. Ko je Gavrilov opazil nevarni položaj, je hitel obupno se borečim praporom na pomoč in odkril na Japonce naj-Ijutejši ogenj. Oba bataljona sta bila skoro do zadnjega moža pobita in vsi topovi razen dveh popolnoma uničeni. Poročilo generala Steslja. General Steselj je poslal earju Nikolaju tole poročilo, datirano z dne 14 pr. m : Sovražnik obstreljuje ljuto iz dvanajstpalČnih topov naše utrdbe na severni in severovzhodni fronti, prodira proti forom in stoji najbližje utrdbi pri Uoijafanu. Mi smo ga z ljutim ugojem iz topov in pušk, kakor tudi z junaškimi izpadi naših strelcev prisilili, da nastopa jako pre vidno. Naša posadka se vkljub velikanskim naporom bori junaško in čutim se srečnega, da morem to Vašemu Veličanstvn izpričati. Prosimo, da bi Vaše Veličanstvo, kakor tudi carica in oarioa-vdova blagoslovili naše napore. Druga brzojavka, datirana z dne 17. pr. m, se glasi: Včeraj ob treh popoldne so Japonci odkrili ljut ogenj proti našim forom in utrdbam. Ziasti intenziven je bil naval na utrdbe, ki leže na severnovzhodni fronti in meje na železniško progo. Ta napad so naše baterije in naši strelci na celi črti odbili B jj se je kon čal ob 7. uri zvečer. Japonske iz gube so velike. Port Artur v zadnjih vzdih-Ijajih ? Po poročilih iz Rima so Japonci jeli že obstreljevati Zlato goro in upajo, da si osvoje trdnjavo že v nekaj dneh. 26. pr. m. je zletelo edino skladišče brezdimnega smodnika v zrak. Požar se je razširil tudi v mesto, ki je gorelo ves dan. Vse večje vojne ladje v pristanišču so uničene. »Daily Expressu« se poroča iz Tokija: Padec Port Arturja bo za vozilo Mikadu. Tako se splošno sodi v Tokiju na podlagi zadnjih uradnih vesti iz Daljnega, ki napovedujejo zadnji napad na Port Artur 3 novembra. S »dem dni že Japonci nepresta o bombardirajo trdnjavo, dočim ruske baterije skoro neprenehoma molče. Sodi se, da Rusom nedostaje streljiva, ker so bila nedavno zadnja municijska skladišča razstreljena v zrak. V trdnjavi že tudi nedostaje živil. Japonski saperji delajo noč in dan, da izkopljejo tri kilometre dolg rov, ki bo segal v srce trdnjave. To delo bo baje 3. novembra končano. Rtuterjev urad poroča iz Č fua z dne 31. t. m.: Splošni naskok na Port Artur, ki se je pričel s napadom dne 27. pr. m., se je včeraj razvil v ljuto bitko, ki jetrajala ves dan. Izid bitke šeni znan Sodi se, da bo treba ie najmanj dveh ta kih splošnih navalov, predno se bo posrečilo zavzeti trdnjavo. silno bogat in da je izšel iz stare aristokratske rodovine. Rampollova mati vojvodinja Laucia je v sorodstvu z Wettinci, iz katere rodovine so saksonski kralji. Rampolla se je rodil 17. avgusta 1843. na sijajnem fevdalnem gradu Polizzi na Siciliji. V svojih mladih letih je Rampolla mnogo slišal o prežalostnih razmerah v italijanskih deželah. Tedaj je divjal v neapolski kraljevini Ferdinand II., „re bombo", blazen človek, ki je klal in moril kar se je dalo. Bal se je karbonarskih bodal ravno tako, kakor jezuvitske šoko-lade. Ta kralj je prepovedal celo jezu-vitski list „Civilta Cattolica", češ, da razširja preveč svobodomiselne nazore. Nič pametnejši ni bil sardinski kralj Karlo Alberto, ki je svojim oficirjem sploh prepovedal čitanje knjig in Časopisov. V avstrijskih provinci jah pa je mesaril Metternich kar je najbolj mogel. A najstrašnejše so bile venda r razmere v papeževi državi. O kakih pravicah državljanov sploh ni bilo govora. Spoštovanje zakonov je bilo v papeževi državi prav tako nepoznana stvar, kakor O angleško-ruskem konfliktu. »Dai?y Express« poroča, da so torpedovke, o katerih pravi admiral Roždestvenski, da so se pri Hullu približale ruskemu brodovju, bile ruske ladje. Rusi niso spoznali drug drugega in so jeli meneč, da imajo sovražnika pred sabo, ljuto streljati. Ena teh torpedovk je bila šestkrat zsdeta, na neki ruski oklopnioi pa je bilo vtč mornarjev ranjenih. »Pet.t Jjurnalu« pa se poroča iz Lorienta: Poveljnik danske ladje »Anne«, F yen, pripoveduje, da je bil na potu iz Baltiškega morja prisiljen se usidrati ob angleški obali. Tam je videl, ko so angleški parniki transportirali Japonce in nalagali streljivo. Angleži so to delali popolnoma odkrito, da je vsakdo lahko opazil njih početje. »BirŽevija Vjedomosti« pa so izvedela iz popolnoma zanesljivega vira, da so nedavno kupili japonski agenti v angle ški ladjedelnici dve ladji, ki sta se kasneje preustrojili v torpedovk i. Ti dve ladji ste tudi bili, ki ste pri Hullu skušali napasti rusko brodovje in ste provsočili nesrečo z ribiškimi ladjami. če je ta vest resnična, in vse kaže, da je, bo angleŠko-ruski konflkt dobil skoro drugo lice. To vest bi indirektno potrjevalo tudi dejstvo, da je iz Viga žeod plulo vse rusko brodovje in so tam ostali samo štirje ruski ofioirje, ki so neposredno udeleženi na hulski aferi. Vi deti je tudi, kakor da bi Anglija imela slabo vest, ker se je ne pri čakovano jela zopet o boro zevati. Ali morda ve, da bo razsodišče razkrilo stvari, da bo vojna neizogibna? Dr. Lueger v slovanski večini. Dunaj, 1. novembra. Nekako predpustna se zdi razsodnemu člo veku vest, ki so jo prinesli nekateri nemški listi, in ki se glasi: »Sedaj še hodijo Čehi svoja pota. V dogled-nem času pa pride do tega, da bodo v družbi z drugimi slovanskimi skupinami in s stranko dr. Lueger j a tvorili parlamentarno vlado.« Črna gora in Srbija. Cetinje, 1. novembra. Včeraj se je vršil velik shod črnogorske mladine zaradi pisave nekater h srb-siih listov proti knezu Nikoli, ki bo kneza dolžili, da je dal zastrupiti pravosodnega ministra Šaulića. Sprejela se je enoglasno resolucija, v ka teri se ostro obsoja taka pisava ter kliče dotičnim listom: Ali ne veste, v kakem času živite? Ali ne veste, komu s tem služite ? Kralj Peter v Sofiji. B e 1 g r a d, 31. oktobra. Uradni list je prinesel ukaz. s katerim se vlada v odsotnosti kralja, ministrskega predsednika in ministra zunanjih zadev pooblašča z izvrševanjem državne oblasti. Vojni minister, katerega je bolgarska vlada posebno želela v Sonji, je zaradi bolezni ostal v Belgradu. morala ali inteligenca. Vsa oblast je bila v rokah duhovnikov in najboljši med temi duhovniki bi bil za svoja hudodelstva vsak dan zaslužil veŠala. Davki so bili neznosno visoki. Duhovščina seveda ni plačevala nikakih davkov. Duhovščina je bila tako cinično brezverska, da se je očitno norčevala iz „otročje bajke" o Jezusu Kristusu. Zenstvo je bilo popolnoma propadlo, zlasti vsled vpliva iz spovednice. Lahko se reče, da v celi papeževi drŽavi ni bilo ne ene poštene Ženske. Prebivalstvo je bilo leno in tercijalsko, pri tem pa skrajno naduto. V strahu pred sveto inkvizicijo se ni ganilo in so se moški prikupovali duhovnikom s tem, da so jim dovajali svoje žene in hčere. O gojenju znanosti seveda niti govora ni bilo. Vrhovno vodstvo cerkve je bilo v rokah vsegamogočnih jezuvitov, in tudi vzgoja duhovščine. Rcmpoilo so vzgojili jezu vi t je, med njimi kardinal Fran zelin in vse svoje Življenje jim je Rampolla zvesto in z vnemo služil. Leta 1869. je Rampolla postal pomožni uradnik pri papeškem državnem tajništva, Sofija, 31. oktobra. Kralja Petra je sprejel knez Ferdinand na kolodvoru v svečani uniformi z redom velikega križa Karagjorgjevega reda na prsih Zraven kneza so bili vsi ministri, najvišji cerkveni iu posvetni dostojanstve niki, poslanci itd. Mesto je bilo v za-stavah. Pri slavoloku je pričakal kralja župan z občinskim odborom ter mu po. nudil na srebrnem krožniku po slovau ski šegi kruha in soli. Sprejem je bil splošno najpresrčnejši in navdušeuje med narodom zelo veliko. Sofija, 1. oktobra. Pri slavnostnem obedu je napil knez Ferdinand kralju Petru, zahvaljajoč ga za obisk in povdarjajoč potrebo političnega spo razumljenja med bratskima narodoma za boljšo bodočnost obeh in za ohrani, tev miru. — Kralj Peter je odgovoril, da je, odkar je zasedel prestol, vse storil za skupne interese in za dobro sporazumljenje z Bolgarsko; prepričanje, ki je pognalo globoke korenine v narodu, postane načelo za politično vedenje. Bel grad, 1. oktobra. Kralj P et e r in knez Ferdinand sta poslala črnogorskemu knezu brzojavko, v kateri pravita, da jima je znano, da soča-stvuje z njima ter mu pošiljata bratske pozdrave. Dogodki v Macedoniji. Solun, V Skoplje je prispel pod-konzul J u r i s t o v s k i, naslednik k :. zula Rappaporta ter prevzel posle avstro-ogrskega civilnega agenta. Vsi se čudi, zakaj je bil konzul Rappapurt, ki je vsled svojega bivanja v Tu jako dobro poznal razmere v Macedoniji, tako naglo odpoklican. Sofija, 1. oktobra. Nasilstva v severni Albaniji se grozno množe, ne da bi Turčija storila potrebne odločilne korake. Skoplje, 1. oktobra. V Skoplju so dne 29. m. m. otvorili šolo za orel niške podčastnike. Solo vodijo a v ogrski častniki. Carigrad, 1. oktobra. V Makru pri Smirui so odpuščeni rezervisti zaklenili v vojašnico poveljnika in I nike, da izsilijo na ta način svojo zaostalo petmesečno plačo. (Guverner s; je moral izposoditi potrebni denar pri mestnih veljakih, nakar so rezervisti častnike izpustili ter odšli mirno v svoje domačije. lOOletnica francoskega drž. zakonika, Pariz. 1. oktobra. V Parizu so včeraj slovesno praznovali lOOletnico Napoleonovega drž. zakonika nCodei civil* pod predsedstvom justičnega ministra V a 11 ć t a. Banketa sta se nde ležila med dragim tudi avstrijski odposlanec ministrski svetnik Schumacher in praški župan dr. Srb. Justični minister se je posebno toplo zahvaljeval inozemskim odposlancem in učenjakom ter jih prosil, naj izroče svojim vladarjem najboljše čestitke francoskega naroda. Kakor znano, je Code\ civil svo-ječasno veljal tudi za Kranjsko ter se v arhivih Še nahaja mnogo gradiva iz tozadevnega postopanja. 1. 1875. je postal svetnik pri nuncijaturi v Madridu in ko je po Antonelli jevi smrti postal kardinal Simeoni drž. tajnik, je vodil nuncijaturo mladi Ram polla. L. 1877. se je Rampolla vrnil v Rim in je tam obrnil kmalu nase občno pozornost, zlasti ker so ga protežirali jezuvitje. L. 1880 je postal tajnik izrednih cerkvenih zadev in se je udeleževal najvažnejših diplomatiČnih opra vil z različnimi državami. Že 1. 1882 je bil imenovan pravim nuncijem v Madridu in je imel izredno src, da je tedaj zaradi Karolinških otokov nastal med Nemčijo in med Špansko koutlikt. Rampolla je neovrženo dokazal — in to ga je stalo mnogo truda — da ima edino Španska pravice do Karolinških otokov. Na podlagi njegovega poročila je papež, ko je bil določen razsodnikom, pripoznal Karolinške otoke španski. S tem je Rampolla silno pomnožil vpliv cerkve na Španskem m v zahvalo za to ga je Leon XIII. dne 14. marca 1887. imenoval kardinalom. V starosti 44 let je postal Ram polla kardinal in nekaj tednov pozneje tudi državni tajnik. (DaOs pnh > Prepir za prestol v kneževini Lippe. Bero lin, 1. oktobra. Zvezni svet je sklenil: 1. vladarstvo grofa Leo-p o ld a Lippe-Biesterfeld je pravomoćno; 2. ostala preporna vprašanja naj razsodi posebno razsodišče iz Članov drž. sodišča pod predsedstvom katerega vladarja. Zaključenje španske zbornice. Madrid, 1. novembra. Z »radi znanih škandalov v zbornici je ministrski predsednik M a ur a odgodil :-ejQ? da izve, ali uživa vkljub nelju bim dogodkom še kraljevo zaupanje. Kralj A'fonz mu je obnovil popolno zaupanje ter mu izročil obenem pooblastilo, da zasedanje zaključi S tem je stališče M vurove klerikalne vlade *-e bolj utrjeno, dokler ne preide razkačena in obupana opozicija k — revoluciji. Madrid, 1. novembra. Zadnja viharna seja je trajala celih 36 ur in ministrski predsednik M«ura je kiju-bovaje vztrajal na svojem mestu. V splošnem pretepu je nekdo zbil s pa-lioo križ s stene. Poslanci so se tepli do onemoglosti. Predsednik je razbil pet zvoncev med klicanjem k miru. Opozicijski poslanoi so se menjavali ter tirali skrajno obstrukcijo. V ob strukcijske namene so razpravljali temeljito in resno smešne zadeve. Tako je razprav jal neki poslantc na dolgo in široko o vsakojakem izidu prihodnje državne loterije; drugi poslanec je z veliko vestnostjo razmotrivši o polen^vki kot kulturnem predmetu, dočim je tretji odločno protestiral proti vladni nameri, da hoče morskega ježa oblačiti s oarino kakor šivalne stroje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. novembra. — Občinski svet ljubljanski ima v četrtek dne 3. t. m. ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu so samo naznanila predsedstva. — Ta Je izvrstna! »Domoljub« se iz Sdntrupertske doline laže, da so liberalci v deželnem aboru kmetom Bnedli 150.000 K. Hinavsko dostavi: Tudi po naši dolini bi marsikdo kaj dobil. Kmetje, pri volitvah pokažite liberalcem vrata: najprej 150.000 K, potem boste šele z nami govorili! Resnica pa je, da je dr. ŠuBteršič s svojimi tovariši kmetom snedel 75 000 K, ker se je ta katoliška družba v deželnem zboru vedla kakor |pijana drhal. Po dr. SuBter čiču predlaganih 150.000 K so le bile pene, po finančnem oddeku predlaganih 75000 K bili so pa pravi denar. In tega so snedli katoliški poslanci svojim volilcem! Zatorej pokažite, kmetje, pri volitvah klerikalcem vrata! — Nekaj o celjskem okrožnem sodišču. Justično ministrstvo je odredilo že leta 1899, da morajo tudi okrožna sodišča kot druga in« čtanoa v kazenskih zadevah ne le občevati s strankami v slovenskem jeziku, ako stranke to zahtevajo, temveč, da se mora v takih slučajih obravnavati i z k 1 j uč n o slovenski. Letos je tudi predsednik okrožnega sodišča v Celju, dr. Wurmser, odredil znova,da se morajo Bodniki teh navedb strogo držati, ne le kar se tiče obravnavanja, ampak da se je posluževati v vsakem takem slučaju slovenskih tiskovin. Celjsko sodišče še vedno ignorira te naredbe. Pisalec teh vrstic je bil sam navzoč pri vzklicnih razpravah, pri katerih ee je občevalo sicer s stranko slovenski, a se je čital ta ali oni referat samo v nemškem jeziku, da, nekoč je predsednik stranko, ki je zahtevala, da se prečita neka listina tudi slovenski, strogo in ostro zavrnil. Ravno t&ko se menijo sodniki pri razpravah med seboj izključno nemški, in ven-dar je vsaka beseda, ki se govori pri razpravah tudi važna za stranke, ti morajo vse razumeti. Mi načeloma Qe moremo in nočemo spoštovati nobenega sodnika, kateri krši jasne določbe postave, ker je ravno sodni uradnik poklicani faktor za varovanje zakonov. Seveda zahtevajo navadno slovenski odvetniki, da se obravnava slovensko, nekateri pa žal, sami go vore nemški. Obračamo pa se s temi vratioami do ljudstva, do onih, ki pri teh raipravah niso zastopani po od vetniku, in jih opozarjamo na gori navedene določbe. Vsak ima pravico zahtevati, da se zakoni strogo izpol nujejo, in vsak zaveden Slovenec naj to zahteva Bodimo radikalni do skrajnega, kakor so radikalni naši nasprotniki, ne strašimo 8e nikogar, kdor krši zakon, in Četudi nosi dotičnik — sodnikov ta lati — Šolska vest. Pri Sv. Jurju ob Mavnici na petrazredni ljudski šoli je nastopila učiteljsko službo ordč. EmaZeneovioh od Sv. Bol-f*nka pri Sred>š3u. — Repertoar slovenskega gledališča. Pri včerajšnji predstavi pokazala se je nanovo nespremenjena privlačna sila žaloigre „Mlinar in njegova hči" ter je bilo gledališče ne le do zadnjega kotička prenapol njeno, temveč je moralo neŠtevilno ljudi oditi, ker ni bilo možno dohiti vstopnic. Vsled tega se prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. popoldne ob 3. uri ponavlja „Mlinar in njegova hči" iu sicer kot ljudska predstava izven abonemeuta pri izredno znižan h cenah. — V petek, dne 4. t m. igra se prvič v tej sezoni JurČič-Govekarjeva narodna igra s petjem „D es e ti bratu. — Slovensko gledališče. Že sto let kašljata in umirata »Mlinar in niegova hči« ter piska Konrad na flavto in še vedno ima ta i^ra čudovito privlačno silo. Tudi na slovenskem odru se vpr zarja ta igra leto za letom, kar pomnimo, in vedno )e gledališče nabito polno, vedno Be topi občinstvo v solzah. Tako je bilo tudi včeraj. Ljudje so se kar tepli za vstopnice in frenetično ploskanje je pričalo, kako zadovoljni so bili s predstavo. — Bleiweisova 70letnica. V ponedeljek zvečer je imela „N a-rodna čitalnica" svoj izredni občni zbor, ki je bil tako izredno mnogoštevilno obiskan, kakor še menda nikdar. V odborovem imenu je društveni podpredsednik gospod dr. Maksu Pire predlaga, naj občni zbor predsednika „Narodne čitalnice4* gospoda dr. viteza B1 e i \v e i s a-T rsteniškega povodom njegove s edem d esetlet niče izvoli Častnim Članom. Gosp dr. Pire je ta nasvet utemeljeval v dovršenem govoru, v katerem je opozarjal na velike zasluge slavljenčeve vobče, zlasti pa na njegove zasluge za „Narodno čitalnico". Komaj se je dr. Karel vitez Bleiweis Trsteniški preselil v Ljubljano, je že stopil v čitalnični odbor, v katerem je opravljal različne funkcije. Slav Ijenec je bil najmarljivejši član Čitalničnega pevskega zbora, iz katerega se je rodila .Glasbena Matica" ; prido bil si je nepozabnih zaslug za čitalnične diletantske predstave, iz katerib je vzrastlo „Dramatično društvo"; deloval je neumorno pri vseh društvenih veselicah in tako v največji meri pripomogel, da je postala č talnica središče in ognjišče slovenskega družabnega Življenja v Ljubljani, in sodeloval je tudi pri poučnih predavanjih, ki jih je Čitalnica prirejala. Po smrti svojega očeta je bil dr. Karel vit. Bleiweis-Trsteniški izvoljen predsednikom .Nar. čital." inje vztrajal na tem mestu celih 23 let. Kako uspešno je bilo njegovo delovanje, vedo vsi društveniki. Njegova je zasluga, da je čitalnica, ko je pogorelo gledališče, poskrbela za nadaljevanje dramatičnih predstav v društveni dvorani, s čimur se je omogočil razvoj slov dramatike. Vedno je slavljenec z vso vnemo, vztrajnostjo in ljubeznijo deloval za Čitalnico in zato predlaga odbor, da ga občni zbor v pripoznanje njegovih velikih za-slog izvoli častnim članom Predlog je bil z oduševi j en i m i živio klici soglasno sprejet in so bili izvoljeni gg. dr. Makso Pire, dr. Novak in Verhunc kot deputacija, ki naj ta sklep naznani slavljencu. — „Narodna čitalnica" v Ljubljani naznanja Bvonm p. i. članom, da današnji jour fixe odpade, to pa zaradi »slavnostnega večera« dne 3. t. m. Prihodnji jour-Gxe se vrši zopet v sredo dne 9. t. m. — Umrl je v ponedeljek popol dne po dolari bo'eeni trgovec gospod Andrej M i 1 a v e o, vrl in snačajen rodol|ub ter zvest somišljenik. Blag mu spomin! — Pevsko društvo 9,Stavec" priredi jutri v četrtek dne 3. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Prečnih ulicah podoknico svojemu dolgoletnemu Članu gos. Val. A r s e 1 i n u povodom njegove 501etnice tiskarstva. — Iz Kamnika. Ustanovitev »Kamniške sr a Sokola« je gotova stvar. Po pripravil tri »m odboru, kojega voditelj je g. dr. K r aut sestavljena pravila, je deželna vlada ie potrdila in se bode v kratkem vršil vstanovni občni zbor. Čitainiški gostilničar g. Ivan Slabajna je mlademu »Sokolu« odstopil svojo najlepšo sobo za telovadnico in s tem rešil pripravljalni odbor is največje zagate, kajti ravno v Kamniku je tako sobo najtežje dobit'. Pripravljalni odbor je bil jako marljiv in je bodečemu »S »kolu« preskrbel Že sedaj nekaj fonda, toda to še nikakor ne zadošča za nabavo telovadnega orodja, ki bode stalo precej novcev. Ta odbor se bode sedaj obrnil na radodarne kamniške rodoljube, kateri bodo bresdvomno po svojih močeh polagali darove na oltar domovine Gospodje meščanje, podpirajte teg* boriteija naših narodnih idej. Vaša požrtvovalnost nam je porok, da bc-dete podpirali to našo novo v Kamniku za obstoj narodnega Življa tako potrebno društvo. L — Politično in gospodarsko društvo „Zora" v Kamniku bode imelo dne 6 listopada ob 2 um popoldne v postor h »Narodne Č Ulnice« svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1 Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4 Volitev novega odbora. 5 Volitev dveh raAunopre-glednikov. 6 Raznoterosti. Vsi člani se opozarjajo, naj se tega občnega zbora udeleže polne številno in točno ob določani uri. V številki 43 »Go renjoa« je nekdo hotel bodriti to društvo k delovanju; dotičnega gospoda prosimo, naj tisti dan pripelje zanesljivo mnogo članov k občnemu zboru, če on ni sam eden tistih, ki samo jezik brus1', a se odteguje vsakemu delovanju. V šesti točki bode lahko nasvetoval marsikaj pamet nega. OJbor. — Očka Ornig, ki hodijo v deželni zbor, skušajo včasi nekoliko s šalami zasoliti preklicani dolgčas v zbornici. V sredo so pravili, kako se kaznjencem dobro god', in ob ti priliki je ptujski poštenjak take imenitne zbijal, da se je zbornica kro-hotala iz polnih grl. Očk-» Ornig rea prav dobro umevajo dolžnosti ljudskega zastopnika. Zlaj se drugim poslancem veselo godi, saj imajo Člo v<*ka, ki jim skrbi za šalo in smeh Kako bodo pa kaj volilci a tem zadovoljni, i« drugo vprašanje! — Roparski napad na cesti. V soboto ponoči se je peljal 231etni sin župana Perica iz Doberboda v Gorico. Blizu nekega gozda sta ga napadla dva tolovaja. Peric se je z njima nekaj časa bojeval, potem pa s konjema srečno utekel. — II. redni občni zbor društva Vesne" se vrši dne 5. t m. v R ohterievi restavracij*, III, R^nnw-^g 1 PriiSetek ob p*ta 6'. uri zvečer. Dnevni red: 1) C tanje zapisnika zadnjega občmga zbora. 2) Poročilo odborovo. 3) Poročilo preglednikov. 4) »Misli o prirodi in umetnosti«. Predava tov. P. Grošelj. 5) Slučajnosti. — Mednarodna panorama. Nansenovo potovanje na severni tečaj je bil dogodek, o katerem je malone vsak otrok že si šal. Ta ttden pa se nam raikazuje nazorno celo to zanimivo potovanje po Spicbergih Grenlandiji, itd. Zanimiv je lov na merake pse. morske konje in severne medvede Pokrajinske seenertje so nam nekaj nežna neg«, veličastnega. Posebno nas pretresa pogled na strašne ledene gore, med katerim je manevrirala Nanse-nova ladja dokler ni zamrznila, da so jo morali zapustiti ter oditi v neznan, strahovit svtt na saneh • pri-preženimi psi. Prihodnji teden se razstavi ruska osrednja Azija. — Izpred sodišča. Kazen ske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Janez Mam, delt veo iz Zgor. Bernika, zaradi raznih zločinov te 8 krat kaznovan, je v Šenčurju Janeza Kuharja v prepiru i nožem sunil v desno nogo; on sicer trii, da je to storil v zde branu, kar pa ni bilo resnično. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — 2) Anton Gorjane, delavec v Podtaboru je poslal pismo Petru Pokornu, posestniku na Primskovem, v katerem navaja, da bodo njega in tedanjega njegovega hlapca, če mu ne pošlje molČnine, ovadil, češ, da sta ta dva pred več leti pri sosedu Mihi Ber-varju pokradla, da jih je on videl in sicer Pokorna stati na njegovem vrtu tik Brvarjeve hiše, da mu je ta še zaklical, »beži« in da je na to njegov hlapeo skočil iz Brvarjeve hiše in bežal na Pokornov pod. Sevo da se je vse to izkazalo kot podla laž. Obsojen je bil na 15 mesecev težke, ■ postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 3) Valentin Luš nar, posestnik v Kravjem brdu, je ■ ■vojo ženo in otreki prav nečloveško ravnal. Pretepaval jih je brez vzroka in jim nevarno pretil. Tako je grozil ženi a besedami, da jo bode ubil; neki večer jo je v hosti med Ihanom in K revjim brdom zgrabil za jopo in za kikljo, ter ji a odprtim nošena v roki, a zobmi škripajoč in preklinvaje grozil s besedami: »no-boj boš orknil hudič, ti si kriva, da nič nimam in da sem bil zaprt«; ni čuda, če je tako surovo ravnanje nasproti ženi posrečilo njeno prezgodnjo smrt Tudi svoji tašči je večkrat pretil rekoč: »crkni, stari hudič, če ne te bodem ubil«. Ko je bila pred smrtjo njegova žena pod prisfgo ta pričo zaslišana, je izpovedala, da obdolženec za svoje otroke ni imel nikoli dobre besede; pustil jih je stradati in jih pretepal. Ko je prišel pozno v noči domov, je večkrat s nogo sunil v zibelko, ki je v njej spal mali Tinček, da je iz zibelke padel Pri taki priliki je tudi zagra bil nekcl ko starejšega Joška, ter ffa vrgel s postelje pod klop. Oba otreka sta umrla. Ko sta Že za smrt bolna ležala, ni obdolženec pustil iti ženi po idravnika in je odvrnil: »Naj crkneta, za take hudiče ne boš hodila po zdravnika!« Sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke, s postom in trd>m ležiščem poostrene ječe. — 4.) Jože Gregoree, črevljar v Šmarju, se je vmešaval v prepir med Ano Štepic in Marijo Gregore pri šmsr-tinakem vodnjaku Janez Štepic, mož prvoimenovane, je imel v rokah cepec, nhdelienee pa gnojne vile. Jožefa št-pic je stopila pred svojega očeta in zavpila preti Jožefu Gre-gorcu: »Ne boš ti moj etra očeta tepel, ti črni ravbar!« To |e pa obdolženca tako razkačilo, da jo je z ročajem gnojnih vil tako udaril po glavi, da j-» padla vznak, nato je pa še očeta z vilami mahnil po hrbtu in desnih lehteh Obsojen je bil na 6 tednov ječe. — Pobalinstvo. Neznani zli-kovec je v soboto večer iztrgal, in to letos že v drugič, v veži hiše št. 10 v Pred Inih ulicah železni ročaj iz lida, demolira! na zlobni način velik kos stene ter nato ibežal po Kolodvorski ulici, ko se je slučajno približala hišnica. — „Spat" je hotel iti predvčerajšnjim zvečer 1878. leta v Srednjih Gameljnih rojeni Ivan Premk v spalno sobo v Pavškovi gostilni na Martinovi cesti in v to svrbo vlomil okno z nožem. Pri tem ga je opazil Fran Pregelj, poklical natakarico in gostilničarja, da so ga prijeli. Premk je takoj segel v žep, toda g. Pavšek ga je prehitel in mu odvzel nož, s katerim je gotovo nameraval koga suniti. Ker se na lice mesta poklicani policijski stražnik Pavline ni mogel sprijazniti s Premkovo trditvijo, da se hodi spat skozi okna, ga je zaradi posku-šenega uloma aretoval. — Hud zidar je Ivan Detuka z Renč. Ko ga je v ponedeljek polir Jđknb Bitolini posvaril, da naj hitrejše dela, mu je začel grotiti, da ga bode z opefeo ometal in ni preje miroval, da so ga aretovali. Imel je tudi ponarejene bukvice. — Kap zadela je danes ob pol dveb ponoči Marjeto Mirtičevo, postrežuico, stanujočo P ed škofijo It 16, ki je b !a takoj mrtva. Mirti-Čeva je bila rojena 1847. leta — Čega v i sta svetilki? Včeraj je prišel k Marjeti Japljevi, stanujoči v Tesarskih ulioan št. 3, na Dokopališču pri a?. Krištclu neki gc-spod ter ji plačal, da je pasila na grob. Ker g* zvečer le ni bilo nazaj in si Japljeva le ni upala svetilk pu stiti na grobu, jih je prinesla na policijo, kjer jih lastnik dobi. — Tepež med peki. Sinoči ob 9. uri so pekovskega hlapca Fr. Meketa v neki tukajšnji pekarni peka Jožef Sedej in Anton Vodnik zaradi neke malenkosti začsla zmerjati in ko se je ta jima odgovoril, sta ga vrgla na tla ter ga valjala semtertja in ga tako osuvala s pestmi, da sta ga telesno poškodovala. — Nesreča. Predvčerajšnjim popoldne si je 12 etni šolski učenec Karol Celnar, stanujoč v Trnovskih ulioah št. 3, ko je šel po Bleiweisovi cesti iz šole, zlomil levo roko. Dečka ■o prepeljali v deželno bolnišnico. — Požar. V ponedeljek zvečer ob pol 6 uri je z dvakratnim strelom naznanil čuvaj na Gradu ogenj. Gorel je kozoleo posestnioe Marije Kuna-verjeve v Linhartovih ulieah št. 30. Požarno in reševalno društvo je pod načelstvom g. Ludovika Strielja takoj prihitelo na pomoč in ogenj lokali-zovalo. Posestnioa je zavarovana pri Franoo HOngroise In ima na senu in kozolcu 250 K škode. Kako je požar nastal, d( s daj še ni znano, sumi se pa, da ga je zanetila zlobna roka. * Najnovejše novice. Afera baron W a 11 b u r g - Staudinger. Sodišče v Budapešti je barona Wall-burga oprostilo, Češ, da bi mu iz ponarejanja matrike ne mogla nastati nobena gmotna korist, ker je treba za vsako poroko Člana cesarske rodbine, da privoli v to cesar. Poroka nadvojvode Krnesta bi bila pod vsakršnim pogojem neveljavua, ker ni k temu privolil cesar. Kaj pa Staudingerjeva obsodba? — Anarhisti? Justično palačo v Milanu so zažgali baje anarhisti, toda požarna hramba je še pravočasno rešila drago poslopje. — Strašna rodbinska dra-m a. 301etni Železniški nradnik Frid. Bruckner na Dunaju je u videl, da vsled j etike no bo mogel več služiti. V obupu je ustrelil svojo ženo, hčerko in sebe. Mož in žena sta mrtva, dočim deklica še živi. — Spomenik pesnika Mi« ckievviczu so odkrili predvčerajšnjim v Lvovu z veliko slovesnostjo. — Italijanska fakulteta v Inomostu se otvori 4. t. m. brez vsakršne slovesnosti in brez navzočnosti oficialnih oseb. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. novembra V Pragi se zbere danes popoldne izvrše-valni odbor mladočeške stranke, da sklene, kako naj njeni državni poslanci postopajo v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Dunaj 2. novembra. Moravski namestnik grof Zierotin je tu, in sicer v važnih političnih zadevah Dunaj 2. novembra. Nemški državni tajnik grof Posado\v-s k y je bil danes pri cesarju v posebni avdijenci. Rusko-japonska vojna. London 2. novembra. Nova angleško-ruska afera, ki je nastala vsled tega, ker je rusko baltiško brodovje zapustilo Vigo, je tudi že poravnana. Nastala je sploh le vsled napačnega tolmačenja zadnjega Balfourjevega govora. Pariz 2. novembra. Zaupna pc ročila iz Petrograda naznanjajo, da so razmere v Port Ar-turju postale obupne. Vsled pomanjkanja vode je umrljivost narasla na 4O°/0. Japonci so spravili pred Port Artur novih 25 000 mož. London 2. novembra. Iz Tokio se poroča, da so Japonci dne 28. oktobra zavzeli pozicijo, ki dominira goro Zo-lotoj pred Port Arturjem. Japonski generalni štab sodi, da je treba le še enkrat naskočiti trdnjavo z vso silo in Port Artur pade. London 2. novembra. Japonci so od bitke ob reki Šaho opravili 80.000 mož novega vojaštva v Mandžurijo. To kij o 2. novembra. Pred Port Arturjem se je že pred dlje časom potopila japonska oklop nica „Jaši m a". Vlada je hetela to prikriti, a se je vkljub temu izvedelo. „Jašima" je bila zgrajena L 1896. in je obsegala 12 649 ton s 14100 konjskimi silami. Dolga je bila 113 m, široka pa 22 m. Na krovu je imela 34 težkih in brzostrelnih topov in posadko 600 mož. Japonci imajo sedaj samo še štiri oklopnice novejšega sestava. Gospodarstvo. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolico v Ljubljani. Bilančni izk»z za mesee oktober 1904. Aktiva: Gotovina blagajne 15 659 K 85 h, naložen denar 1869 776 K 39 h, posojila 4 262 487 K 71 h, vrednostne listine 241400 K, zadružni dom 186.057 K 53 h. prehodni zneski 2586 K 33 h, inventar 4324 K 16 b, zaostale obresti 31. de oembra 1903 80.777 K 38 h. Pasiva: Zadružni deleži 25030 K, rezervni zaklad 98 508 K 41 h, hranilne vloge 6 347.765 K 24 b, pokojninski za klad 9899 K 75 b. pred plačane obreeti 31. decembra 1903 14427 K 46 b. Upravno premoženje 6663 069 K 35 h. Denarni promet 18,151362 K 47 h. — Slapenska posojilnica v Vipavi i« imela v mesecu oktobru 180 918 K 41 v prometa. Bratje Sokoli! Med društvi, ki priredijo našemu Častnemu Članu g. dr. K a r o l u B1 e i w e i s u vit T rs t eni S k emu v proslavo njegove TOletnice Častni večer, je tudi ljubljanski „Sokol". Odbor Vas torej vabi, da se teg« častnega večera vdeleiite polnofttevilno in v društveni opravi. Na zdar! Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ,.Moll ovem francoskem žiTHiijc in soli44 dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tiCno mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DtJNAJl, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—16 Sx-«^«M***:"aTc*-»-» ki prebavne organe spravlja v red in Jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, Je želodčna tinktura lekarnarja M*i-Crolija v IJuhLjuni na l»unnj ski 7 cesti* Zunanja naročila po povzetju. 19 ,£e Crijfon4 najboljši cigaretni papir. 35 Dobiva ■« povsod. 671 Umrli so v Ljubljani: Dne 26 oktobra: Marija Cvetrečnik, slikarjeva vdova, 78 let, Karlovska cesta Št. 11, 08tarelo»t. Dne 97. oktobra: Ana HlebS, kaharica, 62 let, Poljanska cesta št. 39, srčna hiba. — Marija VerbiC, delavčeva hči, 9 mesecev, Opekarska cesta Št. 36, božjast. — Marija Dachs, nadarbinka, 77 let, Japljeve ulice Št. 2, pljučna jetika. Dne 28. oktobra: Fran Gutscherbraun, delavčev sin, 9 mesecev, Karolinška zemlja št. 20, se je zadušil. — Mihael Jager, iz-vošček, 63 let, Rimska cesta št. 11, možganska kap. Dne 29. oktobra: Ivan Hlebš, hlapec, 54 let. Gruberjeva cesta št. 9, mrtvoud. — Viljem Pecnik, ključarjev sin, 2 in pol leta, Ulice na Grad št. 4, Rhahitis. V deželni bolnici: Dne 25. oktobra: Marija Arhar, posest- nikova žena, 36 let, Sepsis acuta. Dne 26. oktobra: Anton Možina, senore- zec, 48 let, Sepsis acuta. Dne 27. oktobra- Marija Rakovec, perica, 44 let, jetika. — Ana Jeran, kancelistova hči, 9 let, pljučnica. V hiralnici: Dne 26, oktobra: Marija Iskra, dninarica, 74 let, ostarelost. Dne 29. oktobra: Matej Pengal, delavec, 81 let, ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dun. borze 31. oktobra 1904. Naložbeni papirji 4°/a majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4° 0 avstr. kronska renta . . 4°/0 . zlata „ . . 4° d ogrska kronska , . • . 4«/0 , zlata „ . . . 4% posojilo dežele Kranjske . 41/a°/a posojilo mesta Spljet . 4%% „ , Zadar . 41/,«' bos.-herc. žel. pos. 1902 4<>/0 češka dež. banka k. o. Denar 10005; Blago 10025 9990' 100-10 100*— i 100*20 119-85i 98-05 119-— 120*05 9825 11920 39*50 101*— 100-251 101*25 100-— 100 — 100*80 99-60! 101-80 100 — 4V/o zst. pisma gal. d. hip. b. nest. kom. k. o. z. 9960 100 — 10140 4V.°/. 10°/0 pr.......I 107* 10 zast pisma Innerst. hr. U 100*50 m n ogrske cen. i j dež. hr.......j! 100-50 4Vi°/o z• Pis- hip* ban* * 41/a"/o ohl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 *l% obl. Češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/ prior. doL žel..... So/o „ juŽ. žel. knp. »/t Vi • 41/i°o avs*- P°8, za *"e-* P* °* • Srečke. Srečke od 1. 1860*f, .... „ _ 1864 ..... tizske ...... zem. kred. I. emisye . ■ . n. » - n ■ m . ogr. hip. banke . . . " srbske a frs. 100*— . m turške...... Basilika srečke .... Kreditne 100 — 100-— 100-75 98- 50 99- — 307 50 100*75 Inomoške ■ ■ * Krakovske m * ■ • IJnbUanske n • • • Avst. rud. križa „ . • • Ogr. „ n Rndolfove « • • • Salcbnrške » • • • Dunajske kom. „ . . • Delni ee. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ n • • ŽivnostenBke » • ■ Premogokop ▼ Mostu (Brttz} Alpinske motan . . . • Praške Žel. indr. dr. . . • Rima-Muranyi..... TrbovJjBke prem- družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki......• 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Bubtji........ Dolarji........ 185*25 267*-162*50 308'- -298'--272 — 94-— 132 25 20-76 480-— 80-50 86--68-50 53 75 28-80 65-— 77-— 529 — 102-40 108-- -101*20 10120 100 90 101 — 101*75 309 50 101-75 187-25 271 — 164 50 318*— 309* -278 50 98 — 133-25 2175 490— 81*— 91'-71'— 55 75 29-80 70 — 81*— 539 — 89-50 661-— 1643-— 674-50 789 50 250*25 672-30 49125 2474 — 533 75 312"— 5S6-— 17860 Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. novembra 1904. Termin. Pšenica za april Rž » april Koruza „ maj Oves . april 1007 7-8» 7*43 7-22 Efektiv. 6 v višje. si rje 110 in tekoče (Vio * - napravi/a I$pžo belo m nežno. Dobi se povsod. Sarg-<"» glicerin-mjlla so za odrasle kakor za otroke nainežnejSe starosti Izvrstno «l»tllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in (t ust a v Breua, Schandlbauer itd. SO Meteorologično poročilo. Okt. čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 31. 9. zv. 740 2 69 al. szahod jasno 1. ■ 7. zj. 2 pop. 740 8 740*3 49 97 ar ssvzh al aever oblačno oblačno ■ 7410 82 si. jvzh. oblačno 2. n 7. ZJ„ 2. pop, 7413 7415 69 82 si ssvzh p m svzh oblačno oblačno Srednja temperatura pondeljka in torka: 9 0' in 7-6*, — normale: 7*4 in 7 1°. — Mokrina v 24 arah: 00 mm in 0*0 mm Našel sa je 3134-3 lovski pes (prepeličar i, rumeno lisast, ter se nahaja pri Avguštinu Zajcu, restavra terja v Ljubljani, na Rimski cesti 24. za nemški in slovenski stavek (knjige in akcidenee) se išče za takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval tiskarni W. Blatili e v Ptuju. Plača K 26.— 3164-1 izučen meSane trgovine, v 19 letu, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi z dobrimi spričevali želi službo nastopiti takoj ali pa po zahteva nju. Naslov A. T. trgotski pomočnik poste rosUnte Ljubljana. 316&-1 Tužoim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloatno vest, da je naS stric, gospod £ovro Slabič c. kr. poštni kontrolor v p. danes po polnoči ob pol 1 uri. po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirjajoče, v starosti 78 let mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega rajnka vrši se v četrtek, dne 3. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva cesta št. 36 k Sv. Krištofu. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, 2. nov. 1904. 3166 Žalujoči ostali. za slaščičarno se išče. Ponudbe: J. Gotthard, Kolodvorske ulioe št. 41. 3167—2 Grenčica „Florian" in likćr ^ „Florian" najboljša kapljica za želodec. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežaio8tno novico, da je naš ljubljeni brat, svak in stric gospod Andrej Milavec trgovec dne 3'. oktobra 1904 ob 5. uri popoldne po dolgi, hudi bolezni izdihni) svojo blago dušo Pogreb dragega rajnkega bode v sredo, dne 2. novembra t I. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Predilni ulici 6t. 10 na iužui kolodvor, odkoder se prepelje truplo rajnkega v Cerknico ter bode pokopano na ondotno lamo pokopališče k večnemu počitku Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Cerknici. Predragega umrlega priporočamo v prijazen spomin in molitev V Ljubljani, dne 31. oktobra 1904. Fran in Anton Mila