SVETPTIC 02 2022 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 28, ŠTEVILKA 02, JUNIJ 2022 6 V času svatovanja lahko zgodaj zjutraj RUŠEVCA (Lyrurus tetrix) opazujemo na rastiščih oziroma t. i. arenah. To so jase ali odprte površine, kjer se samci borijo za svoje teritorije in samice. foto: Miran Krapež POMEMBNO JE OHRANJANJE MIRU V GORAH Z varovanjem območij, primernih za belko, zagotavljamo primerne razmere tudi za številne druge vrste, ki prav tako potrebujejo mir. Pri oblikovanju mirnih območij smo poskušali upoštevati ključne predele, ki jih vrsta potrebuje za preživetje. BELKA (Lagopus muta) foto: Tomaž Mihelič 18 SVETPTIC MURKE – PRAV POSEBNE ORHIDEJE GORSKIH TRAT revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 28, številka 02, junij 2022 ISSN: 1580-3600 Murke spadajo med orhideje, najdemo pa jih na apnenčastih alpinskih traviščih skoraj vseh gorstev centralnega in južnega dela Evrope ter v Skandinaviji. Pri nas uspeva približno polovica vseh poznanih vrst. SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. Izid publikacije finančno podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana tel.: 01 426 58 75 gsm: 041 712 796 (pisarna) GLAVNA UREDNICA: Tjaša Pršin E-POŠTA: tjasa.prsin@dopps.si UREDNIŠKI ODBOR: Tilen Basle, Gregor Bernard, Mitja Denac, Matej Gamser, Neža Kocjan KOŠUTINA MURKA (Nigritella kossutensis) foto: Branko Dolinar 20 38 PETELINJI ZAJTRK PO ORNITOLOŠKO PLANINSKI VRABEC Stežka bomo našli ptico, ki je goram bolj zvesta kot planinski vrabec. Pri nas ga bomo zaman iskali v Kamniško-Savinjskih Alpah, malce več možnosti imamo v Karavankah, največ pa v Julijskih Alpah. V soboto, 14. maja, se je v temo obdane gozdove Jelovice navsezgodaj odpravilo 51 izkušenih popisovalcev. Po zaključku popisa smo se zbrali na okusnem zajtrku in si izmenjali še sveže podatke s popisa. foto: Tilen Basle foto: Luka Poljanec LEKTORIRANJE: Henrik Ciglič ART DIREKTOR: Jasna Andrič OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavni urednici. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. PREDSEDNIK: Rudolf Tekavčič PODPREDSEDNICA: dr. Tatjana Čelik UPRAVNI ODBOR: Gregor Bernard, Blaž Blažič, dr. Pavel Gantar, Eva Horvat, David Kapš, Gaber Mihelič, Matija Mlakar Medved, mag. Iztok Noč, dr. Tanja Šumrada NADZORNI ODBOR: dr. Peter Legiša, Bogdan Lipovšek, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: dr. Damijan Denac DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. 43 POD LUPO: PTICE V ZBIRKI UMETNOSTNE GALERIJE MARIBOR Zbirka UGM sodobne vizualne umetnosti obsega okrog 9000 umetniških del s področij slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in videa. Za nekatere umetnike so ptice le občasen motiv, za druge pa so stalnica, so najžlahtnejši element njihove umetnosti. Ida Brišnik Remec, Risba bobnarice, 1958, tuš na papirju foto: arhiv UGM UVODNIK KAZALO NARAVA NA TARČI ALI NARAVA KOT ZADNJA PRILOŽNOST? 4 6 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič 11 ČLOVEKOVA NAVZOČNOST OBLIKUJE VEDENJSKE VZORCE PLANINSKIH KAVK // Rok Janža 12 16 18 20 22 SKRITI BISERI ČRNE GORE // Gaber Mihelič 24 26 29 LEPOTE ALPSKEGA SVETA // Božo Bradaškja 33 34 38 PRIKRITE VLOGE PTIC // Janez Leskošek 40 PETELINJI ZAJTRK PO ORNITOLOŠKO 43 KOŠČEV IZLET NA IŠKI MOROST 44 CILJ JE VARNA JADRANSKA SELITVENA POT // Tjaša Zagoršek, Pia Höfferle 45 PTICE V ZBIRKI UMETNOSTNE GALERIJE MARIBOR // Andreja Borin, Tilen Basle 48 NAROVOSLOVNE VEDE IN UMETNOST V ŠKOCJANSKEM ZATOKU // Bojana Lipej 52 NOVICE POMEMBNO JE OHRANJANJE MIRU V GORAH // Tomaž Mihelič PTICE VISOKOGORJA // Aleksander Kozina MURKE // Blaž Blažič PLANINSKI VRABEC // Mitja Denac KDO PLENI GNEZDA PTIC PEVK V MESTIH? // Katja Rutnik POLETNA OPAZOVANJA V NARAVI PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ DOPPS, JULIJ–OKTOBER 2022 ANDRÉ DUCRY // pogovarjala se je Tjaša Pršin ZDRUŽILI SMO MOČI ZA BREGULJKE NA MURI // Anja Cigan, Monika Podgorelec // Urša Gajšek // Jaka Zlobko foto: Alen Ploj Na današnji dan, 11. junija pred 34 leti, se je v živo na Wembleyu in pred malimi ekrani po vsem svetu zbrala okoli milijarda ljudi v podporo zaprtemu Nelsonu Mandeli. Imel je 70. rojstni dan, in preživljal ga je v zaporu. Glasbeniki svetovnega slovesa so organizirali koncert in sporočilo proti apartheidu je preplavilo svet. Po zadnji oceni organizacije »Brot für die Welt« danes le približno 3 % svetovne populacije živi v družbenih sistemih, ki so popolnoma odprti do civilne družbe, kar pomeni z normalnimi in demokratičnimi delovnimi razmerami. Za kakršnokoli resno reševanje klimatske in biodiverzitetne krize je seveda potrebno sodelovanje držav, ki temelji na miru, medsebojnem spoštovanju in priznavanju drugačnosti, prava, civilne družbe in neodvisnih medijev. Izziv človeštva ni majhen. In ne gre nam najbolje. Od 20 sprejetih Aichi-ciljev za trajnostni razvoj ni bil dosežen niti eden, približno milijon vrstam grozi izumrtje, ekosistemske storitve smo prizadeli do te mere, da resno vplivajo na perspektive človeka marsikje na svetu. Upad biodiverzitete je bil prepoznan kot najbolj prekoračena meja varnega obstoja človeštva na svetu. Glede teh vprašanj družba ni brezbrižna. Leta 2015 je v EU potekalo javno posvetovanje s skritim političnim ciljem lobistov prizadeti naravovarstveno zakonodajo. Hladen tuš je bil izjemen. Več kot pol milijona ljudi in 120 okoljskih nevladnih organizacij je odločno branilo evropsko zakonodajo na področju varstva narave. Habitatna in ptičja direktiva sta obstali in postali še pomembnejši. Kasneje je EU na tem področju naredila pomembne dodatne korake v smeri varstva biodiverzitete. Sprejet je bil Zeleni dogovor, nova Strategija biodiverzitete 2030 in nova kmetijska strategija Od vil do vilic. Ambiciozni in kakovostni načrti. Združeni narodi so razglasili ero renaturacij. Posledice človekovih posegov so tako dramatične in tako zelo vplivajo na kvaliteto življenja ljudi, kmetijstvo in ekonomijo, da ni več možno čakati. Nemška vlada je sprejela načrt izpolnjevanja vseh državnih projektov po logiki, da je projekt sprejemljiv samo, če prispeva k uresničevanju katere od šestih okoljskih zavez oziroma ne škodi uresničevanju nobene od njih. EU pripravlja obsežen zakon o renaturacijah – obnova narave postaja osrednja tema mednarodne politike. A svet se je v zadnjih nekaj mesecih dramatično spremenil. Energetika se je premaknila z okoljskih vprašanj k vprašanjem nacionalnih energetskih preskrb, na mizi je ponovno izkoriščanje fosilnih virov in agresivno izkoriščanje obnovljivih. Tragično in žalostno je, kako so močni lobisti takoj izkoristili vojno v Ukrajini in začeli z demontažo naprednih, v trajnostno gospodarstvo naravnanih strategij EU. Pod posebnim udarom je kmetijska politika. Jasno je, da samooskrbe ne zagotavljajo veliki sistemi v rokah oligarhov, ki si želijo ponovno zagotoviti večjo moč, beri več denarja. Tudi pri nas doma. Ob vseh priporočilih in sodobnih, v renaturacije usmerjenih strategijah EU bomo mi denar iz programa za okrevanje gospodarstva po koroni porabili za dinozavrske vodarske, pretežno neučinkovite ukrepe, medtem ko nas vodilni ekonomisti zadnja leta jasno svarijo, da je prihodnost našega gospodarstva v resničnem zelenem gospodarstvu in digitalizaciji. Medtem ko drugi gradijo gospodarstvo na obnovi narave, ga mi še vedno gradimo na njenem uničevanju. Čas je, da nehamo obsojati naravo za gospodarsko škodo in neuresničene politične in privatne apetite. V preteklosti se je znašla naravna dediščina pri nas prepogosto in nekritično na tarči. Kar je največ vredno, je bilo označeno kot strel v koleno in kot razvojna cokla. Celo v najpomembnejših državnih dokumentih. Na tem področju smo kot država zaostali, pa bi lahko glede na naše atribute in znanje v civilni družbi igrali vodilno vlogo. V tem oziru doslej naša notranja in zunanja politika nista dozoreli. Koncept renaturacij je treba vključiti tako v urejanje voda, kmetijstvo, upravljanje z gozdovi in vse druge sfere. Renaturacija mora postati horizontalna tema, vključena v vse družbene sektorje. Ali bo trenutna politična sprememba tu prinesla kak resen napredek, bo pokazal čas. Mi neprekinjeno nadaljujemo z delom in poslanstvom in to strategijo v praksi uresničujemo po najboljših močeh. In imamo kaj pokazati. Pomembne so nam stroka, verodostojnost in transparentnost delovanja. In pomembna nam je vaša članska podpora, saj smo samo skupaj kos izzivom in priložnostim časa, v katerem živimo. DAMIJAN DENAC, direktor DOPPS Svet ptic 02, junij 2022 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser) 1 KRAVJA ČAPLJA (Bubulcus ibis) 2 Redek podatek za Obalo. Samica velikega žagarja je bila v začetku aprila 2022 opazovana na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok [https://www.facebook.com/ skocjanskizatok/photos/pcb.3094126254186523 /3094126114186537/]. izvirni foto: Regionalna redkost. Osebek kravje čaplje je bil konec januarja 2022 fotografiran v okolici Vipave [http:// galerija.foto-narava. com/displayimage. php?pos=-130946]. Daniel Bosch izvirni foto: 3 4 JUŽNA POSTOVKA (Falco naumanni) Bojan Bratož 5 Dva (verjetno različna) drugoletna samca južne postovke sta bila aprila 2022 opazovana na Cerkniškem jezeru v razmiku desetih dni [Komisija za redkosti – vir podatka: A. Božič, J. Novak]. izvirni foto: STEPSKI LUNJ (Circus macrourus) 6 Nova vrsta za Naravni rezervat Škocjanski zatok. V začetku aprila 2022 je bil v sladkovodnem delu rezervata opazovan in fotografiran samec stepskega lunja [https://www. facebook.com/skocjanskizatok/ photos/3094126164186532]. izvirni foto: Jure Novak MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola) DOLGOKLJUNI GREZNIK (Limnodromus scolopaceus) Konec aprila 2022 je bilo na Cerkniškem jezeru v enem dnevu opazovanih 2672 močvirskih martincev. Podatek pomeni največje število opaženih osebkov te vrste na enem območju v Sloveniji [Gamser, M. lastni podatki]. Prvo opazovanje vrste pri nas. Osebek dolgokljunega greznika v poletnem perju je bil sredi aprila 2022 zabeležen v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Ptica se je na območju zadrževala nekaj dni [https://www. facebook.com/BirdingSlovenia/ photos/a.1970073636350064/ 5530816863609039/]. Stefano Zanon izvirni foto: foto: Kajetan Jure Novak Kravos BODIČASTA GOVNAČKA (Stercorarius parasiticus) 7 Redek podatek. Odrasla bodičasta govnačka je bila konec aprila 2022 opazovana v Piranskem zalivu [Komisija za redkosti – vir podatka: A. Bibič, T. Genov]. izvirni foto: Andrej Bibič JESENICE 13 KRANJ KOZAČA (Strix uralensis) 8 16 Neobičajno opazovanje. Osebek kozače je bil v začetku februarja 2022 dvakrat opazovan na obcestnem prometnem znaku pri Lemerju, severno od Murske Sobote [Domanjko, G. lastni podatki]. izvirni foto: 9 4, 5 Gregor Domanjko 1,KOPER 3 11 10, 14 12 Svet ptic 02, junij 2022 2 POSTOJNA 7 4 LJUBLJANA 15 NOVA GORICA KOČEVJE E Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Blaž Blažič, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, elektronska pošta: blaz.blazic@dopps.si Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Mitja Denac, Komisija za redkosti, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, elektronska pošta: mitja.denac@gmail.com Obrazec za opis opazovanj redkih vrst: https://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisijaza-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/ Podatki so še v obravnavi na Komisiji za redkosti. ZLATOVRANKA (Coracias garrulus) 9 10 11 CITRONASTA PASTIRICA (Motacilla citreola) PUŠČAVEC (Monticola solitarius) Vrsta je bila konec aprila 2022 opazovana v sladkovodnem delu Naravnega rezervata Škocjanski zatok. To je drugo opazovanje citronaste pastirice na tem območju. [https://www. facebook.com/skocjanskizatok/ photos/a.1519512368314594 /3103315309934284/]. Sredi maja 2019 je bila v kamnolomu na Črnem Kalu pod Kraškim robom opazovana samica puščavca, ki je v kljunu držala malega glodavca. Takšna izbira plena je za vrsto neobičajna, saj se puščavec večinoma prehranjuje z večjimi žuželkami, plazilci in različnim jagodičevjem [Šere, D. (2020): Acrocephalus 41 (184/185): 61]. V začetku maja 2022 je bila pri Biljah pri Novi Gorici fotografirana zlatovranka, pri nas izumrla gnezdilka in zelo redka vrsta na selitvi [http://galerija.foto-narava.com/ displayimage.php?pos=-132181]. izvirni foto: Simon Kovačič KUPČAR VRSTE Oenanthe melanoleuca 12 Redko opazovanje. Samec je bil sredi aprila 2022 fotografiran na območju Sečoveljskih solin [http://galerija. foto-narava.com/displayimage. php?pos=-131885]. Vrsta je bila v preteklosti obravnavana kot podvrsta sredozemskega kupčarja, danes pa je samostojna vrsta, ki še nima uradnega slovenskega imena. izvirni foto: Stanič izvirni foto: Dare Iztok Zupan SKALNI PLEZALČEK (Tichodroma muraria) 13 foto: Domen Šere 14 15 BELOVRATI MUHAR (Ficedula albicollis) KRATKOPERUTI VRTNIK (Hippolais polyglotta) Vrsta je bila v začetku februarja 2020 opazovana na skalnatem žlebu ob poti na Kamniški vrh. Gre za verjetno prvo opazovanje skalnega plezalčka na tem območju in tudi za redek podatek o pojavljanju vrste v Alpah v zimskem času [Bordjan, D. (2020): Acrocephalus 41 (184/185): 64]. foto: Stojan Mihorič 8 MURSKA SOBOTA MARIBOR PTUJ VELENJE 6 Samec belovratega muharja je bil konec aprila 2022 opazovan v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. To je drugo opazovanje vrste na tem območju [https://www. facebook.com/skocjanskizatok/ photos/pcb.3100559583543190/31 00559560209859/]. izvirni foto: Domen Stanič Redek podatek za osrednjo Slovenijo. V začetku avgusta 2019 je bil v bližini Dol pri Lavrici na Ljubljanskem barju ujet in obročkan osebek kratkoperutega vrtnika [Šere, D. (2020): Acrocephalus 41 (184/185): 62]. izvirni foto: Dare Šere CELJE 16 KRŠKO NOVO MESTO BALKANSKI MUHAR (Ficedula semitorquata) Izjemni opazovanji. Aprila 2022 je bil balkanski muhar v Sloveniji zabeležen kar dvakrat: drugoletni samec v Štepanjskem naselju v Ljubljani in odrasel samec v bližini Bevk na Ljubljanskem barju. Podatka pomenita prvo in drugo opazovanje te vrste pri nas [http://galerija.foto-narava. com/displayimage.php?pos=-131814, https://www.facebook.com/ BirdingSlovenia/photos/pcb.5545878 758769516/5545877058769686/]. izvirni foto: Bojan Bratož Svet ptic 02, junij 2022 5 POLJUDNI ČLANEK POMEMBNO JE OHRANJANJE MIRU V GORAH // Tomaž Mihelič BELKE (Lagopus muta) foto: Tomaž Mihelič 6 Svet ptic 02, junij 2022 Prijatelj mi je navdušen pripovedoval o izletu v mirno dolino Triglavskega narodnega parka, kjer zlepa ne srečaš človeka. Ko pa je nadaljeval z opisovanjem vseh živali, ki jih je tisti dan srečal, mi je bilo kmalu jasno, da je dolina bučala od življenja in da se je mir, ki ga je doživel tam, nanašal samo na odsotnost ljudi. Seveda pa ta dan za marsikaterega drugega prebivalca te doline ni bil tako miren. M ir v naravi pogosto pojmujemo z odsot­ nost­jo dejavnosti človeka in načeloma velja, da se naši vplivi z oddaljenostjo od naselij, naklonom ali neprehodnostjo terena (npr. v odmaknjenih gozdovih in ostenjih) hitro manjšajo. Prisotnost ljudi ima očitno značilen vpliv tako na naravo kot tudi na počutje ljudi samih. O miru, ki ga ravno zaradi odmaknjenosti ljudje občutijo v visokogorju ali brezpotjih, pričajo tudi mnogi literarni zapisi. V zadnjem času pa so prav ta območja deležna velikega porasta človeških aktivnosti. Številke obiskovalcev, ki jih beležimo danes, so se še pred leti zdele povsem nepredstavljive. Velik porast obiskovalcev zaznavamo tudi na brezpotjih. Zaradi množičnega obiska v gorah se namreč vse več obiskovalcev odloča za obisk manj obljudenih kotičkov. Prav ta nekoč popolnoma neobiskana območja pa so ključni življenjski prostor nekaterih plahih vrst, ki so z obiskovalci izgubile možnost umika pred motnjami. Svatovski leti samcev ob prvem svitu se navadno dogajajo daleč stran od obljudenih mest. foto: Gaber Mihelič Svet ptic 02, junij 2022 7 BELKA POLEG VISOKOGORJA NIMA ALTERNATIVE Belka (Lagopus muta) je vrsta, ki je najbolj zvesta visokogorju. Na nižja pobočja se ne spusti niti v najbolj ostrih zimah. Celo nasprotno. Ob ostrih, s snegom bogatih zimah jo pogosto najdemo prav na vrhovih naših dvatisočakov, kjer zaradi spihanega ali splazenega snega lahko najde hrano. Zaradi življenja v krajini brez kritja vegetacije, je razvila izvrsten način prikrivanja s pomočjo varovalne obarvanosti svojega perja. V zimskem času je perje popolnoma belo, v poletnem pa z barvami visokogorja usklajeno sivo-rjavo grahasto. Njena obarvanost v danem času, skupaj z vegetacijskimi razmerami, močno vpliva na njeno pojavljanje. Vedno velja pravilo, da se belke pojavljajo tam, kjer se lahko prikrijejo in najdejo dovolj hrane hkrati. Belke so izredno dobro operjene, kar jim omogoča, da lahko prek cele zime vztrajajo na mrzlih in vetrovnih vršacih. foto: Tomaž Mihelič manj območij, saj z višino hitro upada tudi razpoložljiva površina. Ta problem se bo najprej pokazal pri gnezdiščih, ki jih izbira na prvih planjavah nad drevesno mejo, takoj ko izginejo zadnji grmi ruševja ali zadnji osamljeni macesni. Pri izbiri gnezdišč ima zaradi odraščanja mladičev pomembno vlogo tudi prehodnost terena, zato največ belk gnezdi na položnejših alpskih tratah. Tipična gnezdišča pri nas so Mangartsko sedlo, Tosc, Konjsko sedlo, Ledine in podobna travnata območja. Ključno je, da že sedaj začrtamo območja, kamor se bo lahko umaknila, ko se bo primorana pomikati višje in višje. Zavedati pa se moramo, da je zaradi želje po osvajanju vrhov mreža poti ravno v visokogorju najgostejša, saj se na vrhovih velikokrat združujejo pristopi iz različnih smeri, kar je najlaže opazno kar na našem najbolj obleganem vrhu, Triglavu. Belka pozimi vedno išče kombinacijo z dovolj snega zaradi kritja in kopninami zaradi hrane. foto: Tomaž Mihelič V primeru belo obarvanih belk so to robovi kopnih, splazenih pobočij ali spihanih grebenov, v primeru poletno obarvanih pa redko poraščena melišča in visokogorske trate. Vse bolj mile zime povzročajo belkam nemalo težav in zapozneli jesenski sneg jih prisili, da se premaknejo na zanje neobičajna mesta. Belke se namreč v začetku novembra pregolijo v belo perje in so zato v odsotnosti jesenskega snega po visokogorju primorane iskati območja belih skalovjih. V tem času jih nemalokrat lahko opazujemo po naših najvišjih vrhovih, kot sta Škrlatica in Triglav. Ker se izogibajo ljudem, so navadno potisnjene na najbolj strme predele teh območij. VPLIV GLOBALNEGA SEGREVANJA NA VRSTO Globalno segrevanje je pojav, ki belko z leti sili v vse višje lege. Vpliv segrevanja se kaže tudi v vse večji neusklajenosti njene obarvanosti in prisotnosti snežne odeje. Njeno izmikanje grmovni in drevesni vegetaciji pa jo sili v to, da zaradi zaraščanja vse višjih predelov zapušča nekatere tradicionalno poseljene predele. S tem pa ima vrsta na voljo vedno 8 Svet ptic 02, junij 2022 Mladiči belk se najbolje počutijo na lahko prehodnih alpskih tratah. foto: Gaber Mihelič Par belk lahko že zgodaj spomladi opazimo na gnezdišču. foto: Tomaž Mihelič POMEMBNO JE DOBRO POZNAVANJE VRSTE Kljub temu, da belk v visokogorju ni težko opazovati, o njenem življenju vemo bolj malo. Razlog za to tiči v odmaknjenosti območij, ki jih naseljujejo, saj so dostopi do njih praviloma dolgi, fizično zahtevni, poleg tega pa so ta območja navadno skoraj polovico leta zasnežena. Lažje dostopna so njena glavna gnezdišča in območja, kjer v jesenskem času lahko srečamo večje jate. Lažji in varnejši dostop pa sta povezana tudi z večjo navzočnostjo ljudi v teh predelih, ki je po večini vezana na obdobje med junijem in novembrom. Z željo po boljšem poznavanju celoletnega pojavljanja belk v visokogorju smo v projektu Vrh Julijcev začeli z intenzivnimi popisi v hladni polovici leta in s sledenjem ptic s pomočjo telemetrije. Popisi so hitro pokazali resnično navezanost belke na visokogorje. Zima 2020/21 je bila zaznamovana z veliko količino snega, ki je v območju Julijskih Alp nad višino 2000 metrov marsikje presegel višino petih metrov. V tem času so se belke zadrževale na strmih spihanih ali splazenih predelih in v skalnih stenah, kjer se je med skalovjem na plano pokazalo tudi travnato rastlinje. Na širšem območju Hribaric so kot zimovališča stopali v ospredje vrhovi Mišelj vrh, Škednjovec in Debeli vrh, medtem ko so bila nižja strma pobočja Ogradov in Stogov manj obiskana. Belke so na teh območjih vztrajale večji del zime in so se večino časa zadrževale na izredno majhnih površinah. Še več zanimivosti iz življenja belk pa je pokazala telemetrija. V sezoni 2021 smo začeli s spremljanjem treh odraslih osebkov, dveh samcev in ene samice. Spremljati smo jih začeli v začetku gnezditve. Oba samca sta se v bližini gnezdišč zadrževala do tre- Ključno je, da že sedaj začrtamo območja, kamor se bo lahko belka umaknila, ko se bo primorana pomikati višje in višje. nutka, ko so se izlegli mladiči. Nato sta območje oba zapustila in se premaknila na najvišje okoliške vršace, več kot kilometer oddaljene od gnezdišč. To vedenje lahko kaže na to, da po zaključku aktivne vloge varovanja valečih samic samci zapustijo območja, kjer se v kasnejših mesecih gibajo samice z mladiči. Tako aktivno znižajo številčnost vrste na teh območjih ter s tem pritisk plenilcev. Nameščanje telemetričnega oddajnika na odraslega samca. foto: Ruj Mihelič V nasprotju s samci je samica celotno obdobje odraščanja mladičev vztrajala na travnatih platojih in se izogibala strmemu ali močno razbrazdanemu terenu. Zanimivo je bilo tudi prenočevanje, saj so vsi osebki prenočevali tudi do kilometer stran od prehranjevališč. Prenočišča so bila vedno v strmih in nedostopnih predelih, verjetno predvsem zaradi varnosti pred plenilci. Samica je s prenočevanjem Svet ptic 02, junij 2022 9 Za namene opredeljevanja mirnih con s pomočjo telemetrije spremljamo tudi divje peteline (Tetrao urogallus). Telemetrija je pokazala močno odmikanje lokacij petelinov (bele točke) od poti (rdeče črte). foto: Tomaž Mihelič v nedostopnih predelih pričela šele v septembru, pred tem je prenočevala skupaj z odraščajočimi mladiči na travnatem platoju. Zima 2021/22, v kateri smo poleg popisov, belke vzporedno spremljali tudi s telemetrijo, je bila bistveno manj obdarjena s snegom, zato so bila opazovanja belk veliko bolj vezana na travnate platoje, ki so bili zaradi majhne količine snega na več mestih spihani. Pohvalimo se lahko z eno najgostejših mrež označenih planinskih poti na svetu, zatorej naše omejevanje obiskovanja visokogorja izven označenih poti ne bi smela biti velika žrtev. Ta območja so ob ostrejših zimah navadno prekrita z debelo snežno odejo, kadar so kopna, pa so očitno veliko boljša prehranjevališča kot strmine. PROBLEM HOJE PO BREZPOTJIH TOMAŽ MIHELIČ je zaposlen kot varstveni ornitolog na DOPPS in je vključen v številne raziskave ptic. Bil je koordinator Atlasa ptic Slovenije in Evropskega atlasa gnezdilk. Trenutno je vključen v uvajanje mirnih con za divjega petelina in belko v Triglavskem narodnem parku, obsežne akcije varstva velike uharice in preprečevanje elektroudarov na daljnovodih ter raziskave koconogih kur, gozdnih sov in žoln v Dinaridih na Hrvaškem. foto: Barbara Mihelič 10 Svet ptic 02, junij 2022 Preživetje belk v visokogorju je močno odvisno tako od primernih gnezdišč za vzrejo mladičev, kot tudi od prehranjevališč, ki so v hladni polovici leta močno odvisna od snežnih razmer. Dodaten negativen vpliv nanje pa ima izmikanje obiskovalcem visokogorja. In ker v visokogorje vsi radi zahajamo, bo naš vpliv veliko manjši, če se bomo tam gibali čim manj razpršeno. V prid hoji po označenih poteh in izogibanju brezpotij govori tudi dejstvo, da belko navadno splaši že prvi mimoidoči v dnevu in vpliv vseh naslednjih tistega dne ni dosti večji od prvega. Slovenija ima dolgo zgodovino označevanja planinskih poti. Kot prva je bila markirana pot iz Bohinja čez Komarčo na Triglav, ki je bila označena leta že 1879, množično uporabljene Knafelčeve markacije pa letos štejejo že sto let. Zaradi vsega naštetega imamo Slovenci odlično razvito planinsko infrastrukturo in se lahko pohvalimo z eno najgostejših mrež označenih planinskih poti na svetu, zatorej Izris mirnih con (rumeno) smo naredili na podlagi sledenja gibanju belk s pomočjo telemetrije (rdeče točke) in z direktnimi opazovanji drugih osebkov belk na območju. foto: Tomaž Mihelič naše omejevanje obiskovanja visokogorja izven označenih poti ne bi smela biti velika žrtev. Zaradi številčnega pritiska na visokogorje bo takšno vedenje nujno, če bomo hoteli ohraniti tudi najbolj plahe prebivalce. Pri tem pa seveda ne gre samo za belko. Z varovanjem območij, primernih zanjo, zagotavljamo primerne razmere tudi za številne druge vrste, ki prav tako potrebujejo mir. Vsa ta območja s pridom izkoriščajo tudi gamsi (Rupicapra rupicapra), planinski orel (Aquila chrysaetos), slegur (Monticola saxatilis) in podobne vrste, ki se značilno izogibajo človeka. Pomembno pa je, da bomo tovrstno kulturo obiskovanja gora po ustaljenih poteh začeli uporabljati tudi pri turnem smučanju, še posebej zato, ker je zima čas, ko ima energija, ki jo živali porabijo za izmikanje človeku, lahko ključno vlogo pri njihovem preživetju. PREDLOG MIRNIH OBMOČIJ Pri oblikovanju mirnih območij za belko smo poskušali upoštevati ključna območja, ki jih vrsta potrebuje za preživetje. Osnova za določanje območij so bili podatki, ki smo jih pridobili v okviru popisov in spremljanja s telemetrijo. Obenem s predlogi nismo zaobjeli nobene označene planinske poti ali območja planin, saj smo prepričani, da lahko kljub gosti mreži planinskih poti, v visokogorju še najdemo dovolj velike koščke mirne divjine, ki bi jih radi ohranili mirne tudi v prihodnje. Z mirnimi območji smo tako zaobjeli pomembna gnezdišča in zimovališča na Mangartskem sedlu, območju Plaskega Vogla, Hribaric in Tosca, kar pomeni tri odstotke površine Triglavskega narodnega parka. To je majhna površina za naše odrekanje in velika površina za varstvo belke. Kako bodo ta območja zaživela, pa bo odvisno predvsem od vseh nas in od tega, ali nam bo uspelo območja v zameno za lastni užitek območja prepustiti njihovim naravnim prebivalcem. IZ TUJEGA TISKA ČLOVEKOVA NAVZOČNOST OBLIKUJE VEDENJSKE VZORCE PLANINSKIH KAVK // Rok Janža Č lovek s svojimi dejavnostmi vpliva na naravne procese tako rekoč vseh ekosistemov, jih spreminja in sooblikuje. Tudi težje dostopni ekosistemi, kot so na primer gorski, so zaradi podnebnih sprememb in vse pogostejših neposrednih interakcij živalskih in rastlinskih vrst s človekom v zadnjem času pod vse večjim pritiskom. Za učinkovito varstvo vrst na območjih, ki so njihov naravni dom, je te interakcije in njihov vpliv treba preučiti in ovrednotiti. NA SAMEM ALI V DRUŽBI LJUDI Znanstveniki Univerze v Torinu so se v svoji študiji osredotočili na vpliv navzočnosti človeka in njegovih dejavnosti na vedenjske vzorce planinskih kavk (Pyrrhocorax graculus). Zanimalo jih je predvsem, ali obstajajo razlike med populacijami, ki so vajene človekove navzočnosti, in populacijami, ki s človekom nimajo stika oz. ga imajo zelo malo. V ta namen so v poletnih mescih opazovali jate planinskih kavk na dveh alpskih območjih severozahodne Italije: v okolici turističnega središča, popularnega smučišča Cervinia, s celoletno navzočnostjo človeka, in na območju nacionalnega parka Mont Avic, kjer je stik ptic z ljudmi omejen. PREHRANSKI OPORTUNISTI Med opazovanjem vedenja obeh populacij planinskih kavk so raziskovalci prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so, da človekova navzočnost negativno vpliva na naravne prehranjevalne vzorce planinskih kavk, saj so bile ptice med iskanjem primarnega plena – kobilic, manj uspešne od ptic v nacionalnem parku. V celoti so namreč zaužile manj kobilic, prav tako pa so se prehranjevale v krajših časovnih intervalih. Pomembno je poudari- ti, da je bilo zaradi urejenih smukaških prog kobilic na območju smučišča sicer že v osnovi manj kot v neokrnjenem habitatu nacionalnega parka, kar bi lahko botrovalo spremembi vedenja kavk. PLANINSKE KAVKE (Pyrrhocorax graculus) so se na območju smučišča naučile izrabljati nov prehranski vir – ostanke hrane, ki so jih zavrgli turisti. Po drugi strani so bile ptice na območju smučišča manj plašne od ptic v nacionalnem parku, kar se je kazalo v višji toleranci do bližine človeka in krajših preletenih razdaljah pri umikih pred motnjami. Planinske kavke so se na območju smučišča naučile izrabljati nov prehranski vir – ostanke hrane, ki so jih zavrgli turisti. Ta vir je, v nasprotju z naravnim plenom, pticam dostopen prek celotnega leta in jim omogoča, da na smučišču ostanejo tudi v zimskem času. Ptice v nacionalnem parku se ob prvem snegu namreč umaknejo v nižja območja parka. foto: Simon Kovačič PRILOŽNOST ALI PAST? Raziskava kaže na to, da človekova navzočnost potencialno spremeni vedenjske vzorce planinskih kavk, spremembe pa so lahko zanje tako pozitivne kot negativne. Po eni strani ptice težje izkoriščajo naravne vire hrane in porabljajo dodatno energijo zaradi umikanja pred potencialnimi grožnjami. Energetski primanjkljaj pa nadoknadijo z novim prehranskim virom, ki je dostopen prek celotnega leta. Na novo odkrita »prehranska varnost« in postopno privajanje na človekovo navzočnost, pticam na smučišču omogočata, da tam tudi gnezdijo. Raziskav o tem, kako nov tip hrane vpliva na fiziologijo planinskih kavk, še ni opravil nihče. Iz študij na drugih pticah pa lahko sklepamo, da je vpliv verjetno negativen. Za dolgoročno spremljanje vrste raziskovalci priporočajo sistematičen večletni monitoring, ki bi orisal celokupen vpliv človekove navzočnosti na populacije teh karizmatičnih ptic. VIR Vallino, C. in sod (2019): Behavioural responses to human disturbance in an alpine bird. – Journal of Ornithology 160, 763-772. Svet ptic 02, junij 2022 11 ORNITOLOŠKI POTOPIS SKRITI BISERI ČRNE GORE // Gaber Mihelič V gozdu vlada tišina. Vse, kar slišim, so koraki mojega brata, ki si v debeli snežni odeji utira pot po strmem grebenu črnogorskih gora. Vzpenjava se na še en vrh, v upanju, da naju tam pričaka skrivnostna ptica, ki prebiva v gozdovih Črne gore. V popolni tišini se z ugasnjenimi čelnimi svetilkami vzpenjava proti cilju, ko zaslišiva značilen »pok«. V trenutku obnemiva in se, nasmejana do ušes, spogledava. V daljavi se je prebudil kralj borealnega gozda – divji petelin (Tetrao urogallus), ki je s svojo pesmijo naznanjal prihod jutra. 12 Svet ptic 02, junij 2022 K o pomislimo na Črno goro, bi se verjetno večina strinjala, da gre za eno izmed najmanjših in najredkeje poseljenih evropskih držav, ki je poznana predvsem po razvitih priobalnih turističnih mestih, neskončnih peščenih plažah in s sredozemskim rastjem obdanimi gričkih. Kljub temu, da vse od naštetega zares najdemo v Črni gori, pa to še zdaleč ni vse, kar država ponuja. Navkljub svoji majhnosti ima dežela izjemno pestro zgodovino, kulturno in tudi naravno dediščino. Ta je posledica raznolike geološke podlage, lege države in razgibane pokrajine, ki z goratim severnim delom, kraškim osrednjim in zahodnim delom ter obalno ravnino na jugu, vpliva na pestrost podnebnih razmer in s tem rastlinskega in živalskega sveta. O vrstni pestrosti te male gorate države priča tudi podatek, da so tam do danes zabeležili že prek 350 vrst ptic. Številka z veliko hitrostjo narašča, saj se je ornitologija na tem območju resneje razvila šele Srbija H foto: Tomaž Mihelič B er os ce na g ov in in a Navkljub svoji majhnosti ima dežela izjemno pestro zgodovino, kulturno in tudi naravno dediščino. Črna Gora Kosovo Podgorica Ja dr an sk o m Albanija or je ZNAČILNOSTI DEŽELE Površina: 13.812 km2 Št. prebivalcev: 620.739 (ocena v letu 2021) Št. vrst ptic: 354 Št. narodnih parkov: 5 (NP Skadrsko jezero, NP Lovćen, NP Durmitor, NP Biogradska gora, NP Prokletije) V daljavi se je prebudil kralj borealnega gozda – DIVJI PETELIN (Tetrao urogallus), ki je s svojo pesmijo naznanjal prihod jutra. foto: Tomaž Mihelič v preteklem desetletju. Želja po raziskovanju obsežnih območij neraziskane divjine in po tem, da košček v mozaik odkritij dodamo tudi sami, sta bila glavna motiva za prvomajsko družinsko potovanje v to državo na jugozahodu Balkana. PESTROST ČRNOGORSKIH GORA Potovanje smo začeli v Narodnem parku Prokletije. Gre za najmlajši črnogorski narodni park, ki je bil ustanovljen z namenom zaščite ekosistemov, kulturne dediščine in biotske pestrosti, ki je na tem območju zaradi mešanja alpskih in sredozemskih habitatov izjemno visoka. Park sestavljajo prostrani mešani in iglastih gozdovi ter obsežen kompleks visokogorskih vrhov, ledeniških dolin in ledeniških jezer, kjer vladajo izrazite gorske razmere. Prokletije so brez dvoma eno izmed najpomembnejših območij za varstvo biodiverzitete gora na območju Balkana. Svet ptic 02, junij 2022 13 Na nekaterih predelih smo zabeležili tudi več kot pet GOZDNIH JEREBOV (Tetrastes bonasia) na kilometer prehojene poti. foto: Ruj Mihelič V mestecu Plav so si nad vodo večerjo lovile RDEČE LASTOVKE (Cecropis daurica). foto: Gaber Mihelič V Ulcinjskih solinah smo opazovali RJAVE KOMATNE TEKICE (Glareola pratincola), ki so iskale primerna mesta za svoja gnezdeca. foto: Ruj Miheli Redek, star gozd z obilo borovnice je IDEALEN HABITAT za divjega petelina. foto: Tomaž Mihelič KODRASTI PELIKANI (Pelecanus crispus) foto: Gaber Mihelič Namen našega obiska tega območja je bil popis ptic na čim večjem delu visoko ležečih gozdov, s poudarkom na divjem petelinu. Za izhodišče smo si izbrali mestece Plav, ki je z vseh strani obdano z vrhovi z obilo primernega gozda. Mestece nas je navdušilo že ob samem prihodu, saj je kljub visoki nadmorski višini (945 m n. m.) dom številnih mediteranskih in nižinskih vrst ptic. Na večernem sprehodu ob jezeru smo lahko prisluhnili številnim rakarjem (Acrocephalus arundinaceus), čapljicam (Ixobrychus minutus) in žalobnim sinicam (Poecile lugubris), nad vodo pa so si večerjo lovile rdeče lastovke (Cecropis daurica). Zanimive vrste ptic: divji petelin (Tetrao urogallus) laški škrjanec (Melanocorypha calandra) zlatovranka (Coracias garrulus) kodrasti pelikan (Pelecanus crispus) rjava komatna tekica (Glareola pratincola) čopasta kukavica (Clamator glandarius) prlivka (Burhinus oedicnemus) 14 Svet ptic 02, junij 2022 V času pred našim obiskom Črne gore je v Dinaridih zapadlo obilo snega, zato smo jutranje terene pričenjali zelo zgodaj. Gorske ceste so bile večinoma zasnežene, potencialna rastišča divjih petelinov pa zato še toliko težje dostopna. Vzpenjanje po strmih grebenih so nam s svojo pesmijo vedrili mnogi koconogi čuki (Aegolius funereus), med njimi pa tudi nekaj kozač (Strix uralensis). Te so bile prava redkost, saj Črna gora leži na skrajnem južnem robu areala te vrste. Že ob prvem svitu smo veseli spoznali, da so izrazite gorske razmere ustvarile značilen borealni gozd, ki je v mnogih pogledih za nekatere vrste še bolj primeren kot habitati, ki smo jih vajeni iz slovenskih Alp. Vrstna pestrost in gostota ptic na tem območju sta nas pustili brez besed! Ob prihodu na popisne točke smo prav vsako jutro prisluhnili številnim pojočim divjim petelinom. Gostote so bile tako visoke, da se niti eni skupini ni pripetilo, Terenski družinski portret foto: osebni arhiv da bi se s terena vrnila brez zabeleženega divjega petelina. Na enem izmed rastišč smo slišali kar 18 pojočih samcev, kar je skoraj dvakrat toliko, kot jih premore največje slovensko rastišče. V jutranjih urah smo vsak dan prisluhnili tudi malim skovikom (Glaucidium passerinum) in slokam (Scolopax rusticola), ki so, kljub meter debeli snežni odeji, že pridno označevali svoje teritorije. Tem so se v kasnejših jutranjih urah pridružili še triprsti detli (Picoides tridactylus), črne žolne (Dryocopus martius) ter gozdni jerebi (Tetrastes bonasia). Tudi številčnost teh vrst je bila neprimerljiva z razmerami pri nas. Na nekaterih predelih smo zabeležili tudi več kot pet gozdnih jerebov na kilometer prehojene poti. Pred obiskom Črne gore si nisem niti v sanjah predstavljal, da v tem delu Evrope obstaja habitat, kjer je toliko gozdnih jerebov, da jih je skorajda težko prešteti. SKADRSKO JEZERO – ČUDO NARAVE NA PRAGU GLAVNEGA MESTA Popolnoma drugačno, a nič manj zanimivo območje za opazovanje narave je Skadrsko jezero. Gre za največje jezero na Balkanskem polotoku in eno izmed največjih sladkovodnih mokrišč v Sredozemlju. Jezero je poleg Ulcinjskih solin najpomembnejše gnezdišče in prezimovališče vodnih ptic in številnih drugih prebivalcev mokrišč ter sladkovodnih jezer, zaradi česar je bilo leta 1983 več kot 80 % površine mokrišča razglašenega za narodni park. Jezero je zelo plitko, še posebej na severnem delu, kjer je intenzivno poraščeno s trstičjem, vrbovjem, O vrstni pestrosti te male gorate države priča tudi podatek, da so tam do danes zabeležili že prek 350 vrst ptic. Številka z veliko hitrostjo narašča, saj se je ornitologija na tem območju resneje razvila šele v preteklem desetletju. lokvanjem in drugim vodnim rastjem. Na jezeru lahko najdemo več kot 50 otočkov, kjer gnezdijo številne vrste kolonijskih ptic. Navdušile so nas kolonije z več tisoč pari pritlikavih kormoranov (Microcarbo pygmeus) in beloličnih čiger (Chlidonias hybrida) ter velike kolonije kodrastih pelikanov (Pelecanus crispus), plevic (Plegadis falcinellus) ter mnogo drugih gnezdečih vodnih ptic. Poleg vseh naštetih vrst smo na okoliških poljih opazovali še številne pojoče laške škrjance (Melanocorypha calandra) in kratkoprste škrjančke (Calandrella brachydactyla), črnočele srakoperje (Lanius minor), prlivke (Burhinus oedicnemus) in zlatovranke (Coracias garrulus). Po vročem dnevu na terenu smo se osvežili v čudovitem kanjonu reke Cijevne, kjer smo dan za piko na i zaključili z opazovanjem čopaste kukavice (Clamator glandarius), ki je ravno preletela reko. ULCINJSKE SOLINE – NEPOGREŠLJIV ČLEN V VERIGI JADRANSKE SELITVENE POTI Naša zadnja destinacija je verjetno, vsaj z ornitološkega vidika, najbolj poznana med vsemi v Črni gori. To so Ulcinjske soline: najpomembnejše prezimovališče, gnezdišče in prehranjevališče za vodne ptice na vzhodni strani Jadranskega morja in ključno postajališče za ptice selivke na jadranski selitveni poti. Vsako zimo tu prezimuje 13.000– 24.000 ptic, milijone pa se jih prek solin vsako leto seli v Afriko in nazaj. Po prvih nekaj korakih v solinah smo se na lastne oči prepričali, za kako pomembno preletno in gnezditveno točko gre. Neprestano so nas preletavali ter na rastlinju posedali kupčarji (Oenanthe oenanthe) in repaljščice (Saxicola rubetra). Številni rjavi (Lanius collurio), rjavoglavi (Lanius senator) in črnočeli srakoperji pa so zavzeto iskali hrano na zaraščajočih se solinarskih nasipih. Med njimi so na grmih posedale tudi prve zlatovranke, ki so se že vrnile na svoja gnezdišča. V solinskih bazenih skorajda ni bilo prostora za vse ptice, ki so tam hitele nabirat zaloge hrane po dolgi selitveni poti. Tam se je trlo na stotine prodnikov, martincev, galebov, čiger, rac in drugih ptic, ki so se spreletavale iz bazena v bazen. Družbo so jim delale tudi številne prlivke in rjave komatne tekice (Glareola pratincola), ki so iskale primerna mesta za svoja gnezdeca. Za konec pa so nas Ulcinjske soline nagradile še z enim veličastnim pogledom: polovica največjega solinskega bazena se je bleščala v rožnati barvi, saj se je v njem prehranjevalo kar 700 plamencev (Phoenicopterus roseus)! Naše potepanje smo zaključili s sprehodom po veliki plaži v Ulcinju, kjer so nam srečno pot domov zažvižgale školjkarice (Haematopus ostralegus). Črna gora nas je v nekaj dneh popolnoma očarala, s svojo izjemno biotsko pestrostjo, skrivnostnostjo, neraziskanostjo in lepoto pa bo brez dvoma navdušila prav vsakogar, ki jo bo obiskal. SKADRSKO JEZERO je največje jezero na Balkanskem polotoku in eno izmed največjih sladkovodnih mokrišč v Sredozemlju. foto: Tomaž Mihelič PRIPOROČENA LITERATURA ZA TISTE, KI NAČRTUJETE OBISK ČRNE GORE Rubinič, B., Sackl, P., Gramatikov, M. (2019): Conserving of wild birds in Montenegro. The first inventory of potential Special Protection Areas in Montenegro, AAM Consulting, Budapest. Svet ptic 02, junij 2022 15 VARSTVO PTIC PTICE VISOKOGORJA – SPECIALISTI S ŠTEVILNIMI PRILAGODITVAMI BELKE (Lagopus muta) so poleti obarvane pretežno sivo. Tako se zlijejo s kamenjem in so dobro prikrite pred plenilci. foto: Aleksander Kozina // Aleksander Kozina P tice visokogorja so visoko specializirana skupina ptic, ki so skozi milijone let evolucije razvile številne fiziološke, morfološke in vedenjske prilagoditve, ki jim omogočajo življenje v ekstremnih in pogosto celo surovih razmerah v gorskih ekosistemih. GORSKA TRAVIŠČA so najpomembnejša območja, kjer visokogorske ptice, med katerimi je tudi vriskarica (Anthus spinoletta), najdejo hrano. foto: Mitja Denac Obdobje primernih razmer, ko je hrane v obilju in je na vrsti gnezditev, je v visokogorju zelo kratko. Letni bioritmi ptic so zaradi fotoperiode (dolžine dneva) s tem kratkim obdobjem zelo natančno usklajeni. Številne visokogorske vrste začnejo z gnezdenjem že v času, ko v gorah vladajo še precej zimske razmere. Takrat so njihov glavni vir hrane nevretenčarji, ki jih vetrovi iz dolin zanesejo v višave, kjer jih lahko ptice enostavno najdejo in ujamejo v snegu. Ko se snežna odeja stali, pa se poleg nevretenčarjev, ki v visokogorju živijo v toplem delu leta, ptice prehranjujejo tudi s semeni rastlin. Pri številnih vrstah je perje varovalno obarvano, saj je to edini način, ki jim omogoča prikrivanje pred plenilci v okolju, kjer sicer skrivališč (dreves, grmov in druge vegetacije) ni na voljo. Nekatere vrste, kot na primer belka (Lagopus muta), med letom prilagajajo barvo perja življenjskemu okolju – poleti so pretežno sive, da se zlijejo s kamenjem, pozimi pa povsem bele, tako da jih je v snegu skoraj nemogoče opaziti. Zaradi nižjega tlaka kisika visoko v gorah imajo številne vrste v krvi povišano koncentracijo rdečih krvničk, ki jim omogoča boljšo preskrbo organov s kisikom. Z mrazom in povečano porabo energije v hladnejšem delu leta pa se spopadajo z večjim obsegom maščobnega tkiva ter dodatno plastjo perja. Zaradi slednje sicer pri teh vrstah ob višjih temperaturah hitro pride do pregrevanja, kar je tudi eden izmed razlogov, da se poleti pomaknejo na višje nadmorske višine. VISOKA SPECIALIZIRANOST – PREDNOST ALI SLABOST? Naštete prilagoditve so visokogorskim pticam omogočile, da so naselile območja, ki so drugim vrstam nedostopna. S tem so povezane številne prednosti, kot npr. manjša konkurenca zaradi majhnega števila drugih vrst, krajše selitvene poti (navadno se selijo le vertikalno – po pobočjih navzgor in navzdol) ter manjša izpostavljenost boleznim, parazitom in plenilcem. Visoka specializiranost pa je žal lahko tudi ena izmed največjih evolucijskih pasti, v katero se vrsta ujame. Ob nenadnih spremembah življenjskih razmer se jim take vrste namreč niso sposobne pravočasno prilagoditi, kar lahko pripelje do njihovega izginotja. Prav takšnim spremembam pa smo priča v luči podnebnih sprememb. 16 Svet ptic 02, junij 2022 SPREMEMBE V VISOKOGORSKIH HABITATIH Podnebne spremembe z višanjem povprečne letne temperature povzročajo taljenje ledenikov in krajšanje obdobja, ko so alpinska območja prekrita s snežno odejo. Posledično se drastično spreminja tudi časovno obdobje, ki je optimalno za uspešno razmnoževanje visokogorskih ptic. Sočasno podnebne spremembe z višanjem povprečnih temperatur in spremembo padavinskih režimov vplivajo na vegetacijsko strukturo v gorskih ekosistemih in s tem spreminjajo tamkajšnje življenjsko okolje. Drevesna meja se dviguje na območje gorskih travišč, ki so najpomembnejša območja, na katerih visokogorske ptice najdejo hrano. Poleg višanja povprečne letne temperature se zaradi podnebnih sprememb viša frekvenca ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so močne nevihte, daljša sušna obdobja in nepričakovane ohladitve. PRIHODNOST VISOKOGORSKIH VRST PTIC Poleg izginjanja visokogorskih habitatov se ptice teh okolij spopadajo tudi z vse večjo neusklajenostjo svojih notranjih bioritmov, ki jih narekuje razmerje med dolžino dneva in noči, in dejanskimi razmerami v visokogorju. Časovno obdobje ugodnih razmer za gnezdenje se spreminja hitreje, kot se ptice lahko na to odzivajo. Kombinacija teh sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov pa zmanjšuje gnezditveni uspeh gorskih ptic. Slednje je lahko še posebej problematično, saj imajo visokogorske ptice že v splošnem nižji reprodukcijski potencial – manj legel na leto, manjše število jajc v gnezdu, dolg čas razvoja in velika možnost neuspešnega gnezdenja – kot nižinske vrste ptic. Belka je zaradi sprememb v trajanju snežne odeje in s tem neusklajenosti z obdobjem njene bele obarvanosti, veliko bolj izpostavljena nevarnostim. foto: Jon Poljanec Podnebne spremembe pa ne vplivajo zgolj na gnezditveni uspeh ptic v visokogorju. Belka, ki se pri varovanju pred plenilci zanaša na svojo varovalno barvo, je zaradi sprememb v trajanju snežne odeje in s tem neusklajenosti z obdobjem njene bele obarvanosti, veliko bolj izpostavljena nevarnostim. Belo obarvane belke na sivi kamniti podlagi namreč močno bodejo v oči. Z višanjem povprečnih temperatur se dviguje tudi drevesna meja. foto: Mitja Denac Visoka specializiranost je žal lahko tudi ena izmed največjih evolucijskih pasti visokogorskih vrst ptic. Pričakujemo lahko, da se bodo ob višanju povprečne temperature območja razširjenosti visokogorskih vrst ptic pomikala proti severnim predelom zemeljske poloble in tudi višje po gradientu nadmorske višine. Pri tem so v nevarnosti, da izginejo, zlasti južne in bolj izolirane populacije, kot so na primer populacije visokogorskih specialistov v Alpah. Sodeč po klimatskih modelih je pri največjih specialistih visokogorja, kot sta belka in planinski vrabec (Montifringilla nivalis), do konca tega stoletja pričakovati močno zmanjšanje populacij in lokalno izginjanje vrst po celotnem alpskem prostoru. Vse posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je težko točno napovedati. Brez dvoma pa bo v visokogorskih ekosistemih prišlo do sprememb brez primere. Kot posamezniki lahko poskrbimo vsaj za to, da omejimo nekatere druge dejavnike ogrožanja visokogorskih ptic, kot je na primer prekomeren turistični pritisk na njihovo življenjsko okolje. Ena izmed možnih rešitev je vzpostavitev mirnih con, v katerih lahko te vrste bivajo brez motenj s strani človeka. Tako lahko morda »kupimo« vsaj še nekaj časa in tako ohranimo naše visokogorske dragulje. Sodeč po klimatskih modelih lahko v prihodnje pričakujemo MOČNO ZMANJŠANJE POPULACIJ specialistov visokogorja, kot sta PLANINSKI VRABEC (Montifringilla nivalis) in belka. foto: Luka Poljanec VIRI – Delgado, M. d. M., Bettega, C., Martens, J. et al. (2019): Ecotypic changes of alpine birds to climate change. – Scientific Reports 9, https://doi.org/10.1038/s41598-019-52483-0 – Huntley, B., Green, R. E, Collingham, Y. C., & Willis, S. G. (2007): A climatic atlas of European breeding birds, Lynx Edicions, Barcelona. – Santillana Fernandez, L. (2020): The Threat of Climate Change on Alpine Birds and Their Habitats. – UURJ: Seattle University Undergraduate Research Journal 4: 27-44. Svet ptic 02, junij 2022 17 NARAVA SLOVENIJE MURKE – PRAV POSEBNE ORHIDEJE GORSKIH TRAT // Blaž Blažič MURKE so razširjene izključno v Evropi, kjer jih najdemo na apnenčastih alpinskih traviščih v skoraj vseh gorstvih centralnega in južnega dela celine ter v Skandinaviji. foto: Blaž Blažič KAMNIŠKA MURKA (N. lithopolitanica) je endemit Jugovzhodnih Alp, ki ga je na podlagi primerkov s Krvavca prvi opisal pokojni botanik Vlado Ravnik. Pri nas uspeva v Kamniško-Savinjskih Alpah ter osrednjih in vzhodnih Karavankah. foto: Blaž Blažič 18 Svet ptic 02, junij 2022 S te sredi poletja visoko v gorah kdaj zaznali omamen vonj po čokoladi, v bližini pa ni bilo planinca z dobro založenim nahrbtnikom, ki bi ta vonj širil? Če je odgovor da, ste najverjetneje zaduhali ene izmed najbolj ikoničnih »alpskih cvetlic« – murke. Njihovi bledo rožnati ali rdeči cvetovi, nameščeni v polkroglastih do stožčastih socvetjih, namreč vsebujejo vanilin – organsko spojino, ki oddaja izredno močno aromo, z njo pa rastline privabljajo različne vrste žuželk in si tako zagotovijo oprašitev. WIDDERJEVA MURKA (N widderi) je vzhodnoalpskoapeninska vrsta. V flori Slovenije je bila zanesljivo potrjena šele v zadnjih petnajstih letih. Njena razširjenost je pri nas omejena na območje Julijskih Alp, kjer uspeva raztreseno. foto: Blaž Blažič ROD SE PREDSTAVI Murke (Nigritella sp.) sodijo v družino orhidej oziroma kukavičevk (Orchidaceae). Razširjene so izključno v Evropi, kjer jih najdemo na apnenčastih alpinskih traviščih v skoraj vseh gorstvih centralnega in južnega dela celine ter v Skandinaviji. Najvišjo pestrost vrst dosegajo v Vzhodnih Apneniških Alpah, katerih del na jugovzhodu sega tudi v Slovenijo. Število vrst znotraj rodu je po navedbah različ- JANEZOVA MURKA (N. archiducis-joannis) je med rožnato cvetočimi murkami pri nas daleč najredkejša. Skoraj dve desetletji od svojega opisa je veljala za avstrijski endemit, nato pa so nahajališča z nekaj primerki našli tudi v dolini Triglavskih jezer in pod vrhom Viševnika v Julijskih Alpah. foto: Blaž Blažič RHELLIKANOVA MURKA (N. rhellicani) je najbolj razširjena vrsta murke v Evropi. V grobem se pojavlja v skoraj celotnih Alpah, severnih Apeninih, Karpatih in na Balkanskem polotoku, vse do severne Grčije. V Sloveniji uspeva v Karavankah ter Julijskih Alpah s prigorjem, kjer se ponekod pojavlja množično. foto: Blaž Blažič nih avtorjev različno. Nekateri predvsem v zadnjem času opisujejo nove in nove vrste. Vsi predstavniki rodu so zelnate trajnice s prstastimi gomolji ter črtalastimi stebelnimi in topimi pritličnimi listi. Kot vse orhideje, imajo dvobočno somerne cvetove, sestavljene iz dveh krogov s po tremi cvetnimi listi. Medtem ko so si listi zunanjega kroga med seboj podobni, je srednji list notranjega kroga povečan in precej drugačen od drugih. Temu listu rečemo medena ustna ali labelum in je pri murkah trikotno do ovalno suličasto oblikovan. V času razvoja cvetov večine orhidej pride do zasuka cvetne osi za 180 stopinj, ki ga imenujemo resupinacija. Pri tem se medena ustna premakne iz zgornje v spodnjo lego in je ob pogledu na dokončno razvit cvet v naravi obrnjena s konico navzdol. Pri murkah pa resupinacije ni, kar pomeni, da je medena ustna ves čas obrnjena navzgor. PRI NAS SE POJAVLJA POLOVICA VSEH VRST V Sloveniji murke uspevajo na subalpinskih in alpinskih traviščih Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp s prigorjema Karavank in Snežnika. Mala flora Slovenije (2007) navaja, da pri nas zanesljivo uspevajo tri vrste: Rhellikanova murka (N. rhellicani), kamniška murka (N. lithopolitanica) in rdeča murka (N. miniata), a hkrati omenja verjetnost, da jih uspeva še več. Raziskave, opravljene v zadnjih petnajstih letih, so temu pritrdile in pokazale, da je v Sloveniji zagotovo razširjenih osem vrst. Poleg že omenjenih še Janezova murka (N. archiducis-joannis), Widderjeva murka (N. widderi), avstrijska murka (N. austriaca), Ravnikova murka (N. ravnikii) in košutina murka (N. kossutensis). RDEČA MURKA (N. miniata) je v grobem razširjena od Dolomitov prek centralnih in vzhodnih Alp ter Dinaridov do Karpatov. Pri nas se raztreseno pojavlja v Julijskih Alpah in Snežniškem pogorju. V povezavi s to vrsto se predvsem za območje Julijskih Alp omenja še dva taksona: dvobarvno (N. bicolor) in vlagoljubno murko (N. hygrophila), katerih taksonomski nivo je za zdaj še vprašljiv. foto: Blaž Blažič Upoštevaje različne botanične vire se v celotni Evropi pojavlja 15-17 vrst murk, kar pomeni, da jih na območju naše države uspeva približno polovica. Najvišjo pestrost vrst murke dosegajo v Vzhodnih Apneniških Alpah, katerih del na jugovzhodu sega tudi v Slovenijo. Zaradi njihove vezanosti na subalpinska in alpinska rastišča so murke v Sloveniji že tako precej omejeno razširjen in posledično ogrožen rod kukavičevk. Med njimi pa pri nas najdemo še vrste z izredno majhnimi populacijami in ozkim območjem razširjenosti. Med slednjimi so zagotovo Janezova murka, Widderjeva murka, avstrijska murka in košutina murka, ki bi jih lahko opredelili kot izjemno redke in kritično ogrožene rastlinske vrste v naši flori. Njihova ranljivost na kakršnekoli posege v rastišča je zelo velika, zaradi česar so upravičeno zavarovane in na Rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije. VIRI – Blažič B. (2017): Taksonomsko-morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. – Blažič B., Dolinar B. (2018): Določevalni ključ: MURKE SLOVENIJE (Nigritella sp.). – Trdoživ 7 (2): 34-39. – Dolinar B. (2015): Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka. – Dolinar B., Dakskobler I., Paušič, I. (2018): Ravnikova murka (Nigritella ravnikii) in košutina murka (Nigritella kossutensis), novi kukavičevki na slovenski strani Košute v Karavankah. – Proteus 80 (5): 212-219. AVSTRIJSKA MURKA (N. austriaca) uspeva v Centralnih in Vzhodnih Alpah, Juri, francoskem Centralnem masivu in Pirenejih. Pri nas je potrjeno razširjena le na majhnem območju pod vrhom Uršlje gore, v vzhodnih Karavankah, v herbarijski zbirki Herbarija Univerze v Ljubljani pa sicer obstaja tudi pola z nabirkom, ki je bil najden pod vrhom Rodice v Julijskih Alpah in določen kot ta vrsta. foto: Blaž Blažič RAVNIKOVA MURKA (N. ravnikii) je pred kratkim opisana vrsta v naši flori. Po barvi socvetja še najbolj spominja na Rhellikanovo murko. Njena nahajališča so bila do sedaj najdena v območju od grebena Košute prek prelaza Ljubelj do Vrtače. Zaradi nedavnega opisa vrste pa ni izključeno, da bodo v prihodnje najdena dodatna nahajališča, ki bodo območje razširjenosti vrste v Sloveniji še nekoliko povečala. KOŠUTINA MURKA (N. kossutensis) je vrsta, ki je bila tako kot Ravnikova murka opisana šele nedavno. Po videzu in barvi socvetja nekoliko spominja na rdečo murko. Razširjena je na zelo ozkem območju vzhodnega grebena Košute, med Tegoško goro in Tolsto Košuto. foto: Branko Dolinar foto: Branko Dolinar Svet ptic 02, junij 2022 19 PORTRET PTICE PLANINSKI VRABEC Sivo-rjavo postavo PLANINSKEGA VRABCA (Montifringilla nivalis) je v skalnatem visokogorskem svetu pogosto presenetljivo težko opaziti. foto: Alen Ploj // Mitja Denac Pri pticah pogosto govorimo o presežkih: selitve z enega pola na drugega, 13.000 prepotovanih kilometrov v nepretrganem letu, hitrosti leta nad 350 km/h … še celo največ besed se znajo naučiti. Visoko nad gozdno mejo naših Alp pa celo leto vztraja nenavaden ptiček, le kak centimeter večji od ščinkavca, ki ne zmore nič od zgoraj naštetega. A vendar je planinski vrabec, ta redka gnezdilka našega visokogorja, ena naših najbolj ekstremnih ptic. Še vsakemu ornitologu je poskočilo srce, ko se je s cvetoče alpske trate kot bel metulj dvignila njegova nezamenljiva pojava in izginila v hlad mogočnih sten. PRAVI HRIBOV‘C Le stežka bomo našli ptico, ki je goram zvesta tako kot planinski vrabec. Od Pirenejev sega njegov razdrobljeni areal prek Alp, južnega Balkana in Kavkaza vse do najvišjih gorstev Kitajske in Mongolije. Glede na to ni presenetljivo, da velja za dokaj slabo raziskano vrsto, in skoraj vse, kar je danes znanega o njem, je bilo ugotovljeno pri južnoevropski podvrsti nivalis. Ta pa je le ena izmed sedmih, ki naseljujejo velika gorstva Starega sveta. Mladiči potrebujejo po odhodu iz gnezda še nekaj razvajanja, preden se privadijo na gorske razmere. foto: Mitja Denac 20 Svet ptic 02, junij 2022 Tipično leto planinskega vrabca lahko začnemo v prvi polovici maja, ko bodo samci s pesmijo, sestavljeno iz skoraj kovinskih zvokov, poskušali pridobiti naklonjenost samic. Par bo pri izbiri skalne razpoke za gnezditev izjemno previden, saj so surove gorske razmere lahko hitro usodne za zarod. Ključni sta zadostna zaščita pred slabim vremenom in bližina ustreznih prehranjevališč, zaželena pa je tudi izpostavljenost jutranjim sončnim žarkom. Višina (od tal) in bližina drugih parov sta drugotnega pomena – planinskih vrabci lahko gnezdijo posamič ali v manjših ohlapnih kolonijah. Samica se nato loti spletanja gnezda, ki je izdatno podloženo s perjem in dlako, vanj pa leže »hladnoljubna« jajca: s 30,8 °C ima planinski vrabec eno najnižjih inkubacijskih temperatur med pevkami, ki je za slabih 5 °C nižja od drugih. Ko proti koncu junija skalno votlinico zapustijo prikupni mladiči z živo rumenimi kljuni, se gnezdenje za tisto leto zaključi. Druga legla v istem letu so izjemno redka. Vrabci iz širšega območja se nato zberejo v večje skupine, do nekaj 10 osebkov, v katerih mladiči še do jeseni prosjačijo za grižljaje pri starših. Jate se do pomladi klatijo po visokogorju, v Centralnih Alpah pogosto okrog planinskih koč in smučišč. Ob močnejših snežnih metežih pa se vendarle spustijo malce nižje. Hladno polovico leta preživijo na vegetarijanski dieti iz semen, mrzle noči pa prebijejo vsak v svoji skalni razpoki (navadno v stenah), kjer se temperatura ne spusti pod -10 °C. Pa naj kdo reče, da niso bolj trdoživi od alpinistov! VISOKO TUDI NA SPISKU ŽELJA Tudi za tiste, ki so jim gore skoraj drugi dom, je planinski vrabec ornitološka poslastica. Da se ga zunaj visokogorja (morda kar nižje od 2000 m) skoraj ne da videti, pa verjetno ni treba posebej poudarjati – še celo države z ogromnimi populacijami, kot je Švica, imajo le peščico podatkov o vrsti iz nižin. Pri nas ga bomo zaman iskali v Kamniško-Savinjskih Alpah, malce več možnosti imamo v Karavankah, največ pa v Julijskih Alpah. A pozor! Ko se speljejo mladiči in vrabci oblikujejo jate, bomo potrebovali kar nekaj sreče, saj so lahko te tudi v skrajno nedostopnih kotičkih naših gora. Prav tako se ne moramo zanašati na informacije o lokacijah opazovanj vrste iz prejšnjih let. Planinski vrabec je pri izbiri mesta za gnezdenje zelo prilagodljiv, na izbiro vplivajo predvsem snežne razmere, zato gnezdiMlade planinske vrabce poleti izdaja živo rumen kljun, pozimi pa ta nekoliko porumeni tudi pri odraslih pticah. foto: Mitja Denac ščem ni ravno zvest. Ker se v toplem delu leta prehranjuje predvsem z nevretenčarji, so zanj idealen habitat gorske trate s čim nižjo vegetacijo, po možnosti kombinirane s snežišči (optimalno razmerje je približno 3:2 v prid tratam). Zakaj snežišči? Na njih vrabci brez težav opazijo izgubljene žuželke, ki zaradi mraza postanejo neokretne in morebitna napihana semena. V grobem so lahko to naše oporne točke, ko bomo naslednjič v gorah oprezali za njimi, pred turo pa se spoznajmo še z njegovim petjem in oglašanjem, kar nam bo v izdatno pomoč. Da pa ne bomo sestopa opravili s helikopterjem, se splača med »ptičarjenjem« v hribih gledati tudi pod noge. Optimalni prehranjevalni habitat planinskega vrabca so gorske trate, pomešane s snežišči. foto: Mitja Denac VIŠJE TEMPERATURE? NE, HVALA! Podnebne spremembe so za planinskega vrabca velika grožnja. Zaradi sprememb v snežnem režimu in višje vegetacije se v Alpah zmanjšuje površina primernega prehranjevalnega habitata, kar se bo oz. se je morda že pokazalo v upadu populacije. To je težko dokazati, saj je vrsta neenakomerno porazdeljena po izjemno zahtevnem terenu in s tem huda zagonetka za monitoring. Zmanjševanje populacij pri tako razdrobljenem arealu vrste lahko privede do še večje izoliranosti in lokalnega izumiranja, na kar že opozarjajo v Pirenejih in Kantabrijskem gorovju – tamkajšnje populacije v hudih zimah (ki jih je vedno manj) namreč pomembno »osvežujejo« prišleki iz Alp. Če bomo torej naslednjič opravili vsaj del poti v hribe z javnim prevozom, nam bo planinski vrabec nadvse hvaležen! VIRI – Brambilla, M. in sod. (2020): Potential distribution of a climate sensitive species, the White-winged Snowfinch Montifringilla nivalis in Europe. – Bird Conservation International 30 (4): 522-532. – Maumary, L., Vallotton, L., Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. – Schweizerische Vogelwarte, Sempach, und Nos Oiseaux, Montmollin. – Resano Major, J. in sod. (2020): Partial migration of White-winged snowfinches is correlated with winter weather conditions. – Global Ecology and Conservation 24 (2020), doi: 10.1016/j.gecco.2020.e01346 Svet ptic 02, junij 2022 21 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV KDO PLENI GNEZDA PTIC PEVK V MESTIH? // Katja Rutnik P tice se v obdobju gnezditve spopadajo z mnogimi izzivi. Na število speljanih mladičev vplivajo vremenske razmere, količina hrane, ki je pticam na voljo, prirojene napake mladičev in plenjenje gnezd. Gnezda ptic pevk plenijo tudi nekateri večji predstavniki te skupine, med njimi sive vrane (Corvus cornix) in srake (Pica pica). Njihova številčnost je v urbanem okolju, zaradi obilice hrane, ki jim je tam na voljo, razmeroma visoka. Gre za izjemno inteligentne ptice, z dobro razvitimi kognitivnimi sposobnostmi, ki se zlahka prilagodijo različnim virom hrane. Običajno si sicer postrežejo z lahko dostopnimi viri (hrano najdejo npr. na poljih in deponijah), če teh ni, pa lahko uplenijo tudi gnezda, še posebej, če so ta na bolj izpostavljenih mestih. SIMULACIJA GNEZDENJA Za preverjanje vpliva sive vrane in srake na gnezdeče ptice v urbanem okolju smo uporabili umetna gnezda dveh velikosti. Večja s premerom 20 cm, ki so posnemala gnezda goloba grivarja (Columba palumbus), in manjša s premerom 10 cm, ki so posnemala gnezda kosa (Turdus merula). V velika gnezda smo postavili po dve kokošji jajci, v manjša dve prepeličji. Vsa gnezda smo postavili na območja z visoko številčnostjo sivih vran in srak, večja gnezda v drevesne krošnje, manjša pa v grmovne. Za zagotovitev zadostne velikosti vzorca smo ob uplenitvi gnezd ta prestavili na novo lokacijo, od prejšnje odmaknjeno vsaj 25 m. VISOKA STOPNJA PLENJENJA V URBANEM OKOLJU S pomočjo avtomatskih kamer smo prepoznali tri vrste plenilcev gnezd: kuno belico (Martes foina), srako in sivo vrano. Najpogostejša plenilka (v 84 primerih) je bila siva vrana, v 37 primerih je gnezdo uplenila sraka, dvakrat pa kuna belica. Sprva je bil čas od postavitve gnezd do njihovega uplenjenja daljši (140 ur), proti koncu gnezditvene sezone pa se je močno skrajšal (3,6 ure). Delež uplenjenih gnezd je bil na začetku razmeroma nizek: uplenjenih je bilo pol majhnih ter zgolj 10 % velikih gnezd. Ob koncu poskusa pa se je delež plenjenja znatno zvišal, uplenjena so bila vsa majhna gnezda in kar 90 % velikih. S pomočjo avtomatskih kamer smo prepoznali tri vrste plenilcev gnezd. Od zgoraj navzdol si sledijo KUNA BELICA (Martes foina), SIVA VRANA (Corvus cornix) in SRAKA (Pica pica). foto: zajem slike zaslona 22 Svet ptic 02, junij 2022 S pomočjo avtomatskih kamer smo zaznali dva različna načina plenjenja gnezd: plenilci so jajca pojedli na gnezdu ali pa so jih iz gnezda odnesli. Predvidevamo, da sta ta dva načina plenjenja najverjetneje posledica različne oddaljenosti plenilcev od svojega gnezda. Raziskave iz tujine so namreč pokazale, da plenilci, ki gnezdijo daleč od mesta plenjenja, plen (v našem primeru je bilo to jajce) odnesejo iz gnezda, ga nekje odložijo, tam pojedo in nato hrano nesejo mladičem v gnezdo. Tako se plenilci izognejo konfliktu z gnezdečima staršema. USPEŠNO PLENJENJE KOT POSLEDICA VISOKE INTELIGENCE Delež gnezd, ki sta jih v urbani krajini uplenili siva vrana in sraka, je bil izjemno visok. Razloge za visoko uspešnost plenjenja lahko iščemo pri visoki inteligenci plenilcev. Mogoče je, da so sive vrane in srake zvok lestve, s pomočjo katere smo nameščali gnezda, povezale s postavljalci gnezd in hrano, ki se je potem pojavila na območju. Večina srak je velika jajca pojedla na gnezdu, saj so bila ta prevelika, da bi jih odnesle iz gnezda. Ena izmed njih pa je v jajce naredila luknjo, ga napičila na kljun in z njim vred odletela iz gnezda. Večina srak je velika jajca pojedla na gnezdu, saj so bila ta prevelika, da bi jih odnesle iz gnezda. Ena izmed njih pa je v jajce naredila luknjo, ga napičila na kljun in z njim vred odletela iz gnezda. Po polnem olistanju krošenj so bila gnezda uplenjena pogosteje kot v začetku gnezditvene sezone, pred olistanjem. Najverjetneje lahko vzrok za to iščemo v velikih prehranskih potrebah plenilcev v času vzrejanja mladičev ter njihovega učenja, ki jim je omogočilo, da so zlahka našli novo postavljena gnezda. Na plenjenje gnezd s strani sive vrane in srake vpliva tudi razpoložljivost prehranskih virov v okolici (npr. hrana iz odlagališča odpadkov). Ko imajo na voljo laže dostopen vir hrane, je plenilski vpliv na gnezda manjši. Ne smemo pa pozabiti, da so poskusi z umetnimi gnezdi le približek dejanskega stanja oziroma procesov v naravi. Pri takih gnezdih ni zraven valeče samice oziroma para, ki bi branil gnezdo. Poleg tega ptice v naravi za gradnjo gnezd navadno izbirajo mesta, ki so v največji meri varna pred plenilci. VIRI – Fjerd, E. Per, Sonerud, A. Geir. (1988): Food caching, cache recovery, and the use o fan egg shell dump in hooded crows Corne cornix. – Ornis scandinavica 19: 268-274. – Rutnik, K. (2017): Vpliv plenilcev na talna in grmovna ptičja gnezda v antropogeno spremenjenih sonaravnih in urbanih okoljih - Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. – Rutnik, K. in sod. (2018): Vpliv plenjenja sive vrane in srake na talna, grmovna in drevesna ptičja gnezda v urbanih in antropogeno spremenjenih okoljih. – Zlatorogov zbornik 5: 69-78. S tem boš: • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot 1000 člani rešuje največje naravovarstvene probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva narave v naši družbi, • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje na različnih delavnicah in pri prostovoljnem naravovarstvenem delu, • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) ornitoloških taborov in srečanj za mlade, • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po Sloveniji in tujini, • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic (4 × letno) in po želji strokovno ornitološko revijo Acrocephalus. Informacije dobiš na: DOPPS, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, T 01 426 58 75 dopps@dopps.si www.ptice.si Svet ptic 02, junij 2022 23 LEPOTE ALPSKEGA SVETA Med sprehodom po gorskem travnikih sem med skalovjem opazil majhno, a živahno ptico. Izkazalo se je, da gre za samca KUPČARJA (Oenanthe oenanthe), redkega gnezdilca v naših Alpah. Medtem ko v dolinah počasi že vstopamo v poletje, se v ranem jutru v pasu ruševja na gozdni meji sliši svatovsko petje. Črni svat – RUŠEVEC (Lyrurus tetrix) s svojim značilnim petjem in plesom osvaja samičke. Ruševec je zelo plašna in ranljiva ptica, ki za svoje preživetje potrebuje mir. Pomembno je, da ljudje upoštevamo njegov življenjski prostor in vanj ne vstopamo. Ko poletno sonce ogreje cvetoče visokogorske travnike, SVIZCI (Marmota marmota) pokukajo na plano, da si naberejo vitamin D. Skrbna mama je vedno na preži in v primeru nevarnosti glasno zažvižga. 24 Svet ptic 02, junij 2022 SKOZI OBJEKTIV »Naravoslovna fotografija je moj način življenja, narava pa zavetišče, ki me varuje pred realnim svetom, in ki me uči, kako in zakaj je vredno živeti.« BOŽO BRADAŠKJA IZOBRAZBA: mag. poslovnih ved // ZAPOSLITEV: samostojni podjetnik V fotografske vode sem »padel« bolj po naključju, ob rojstvu najstarejšega sina. Raziskovalna žilica me je gnala, da sem do podrobnosti preučil delovanje fotoaparata in spoznal neomejene kreativne možnosti. Skozi leta sem se od pokrajinske fotografije popolnoma preusmeril v naravoslovno fotografijo, tj. fotografiranje divjih živali in ptic v naravnem okolju. Za fotografiranje uporabljam profesionalno opremo znamke Canon. foto: osebni arhiv Svet ptic 02, junij 2022 25 POLETNA OPAZOVANJA V NARAVI Na terenu PLANINSKA PEVKA (Prunella collaris) Glasen žvižg se odbija od skal, majhen, čokat ptič rjastih bokov in umetelno okrašenega grla prileti z vrha stene ter pristane na gorski trati – to je planinska pevka! Z rumenim kljunčkom neutrudno lovi žuželke in druge nevretenčarje, ki jih brž odnese mladim pevkam v skalno razpoko, v kakršni si navadno uredi gnezdece. Kogar poleti rado zanese v gore, se bo s to dokaj pogosto prebivalko skalovja in planinskih trav prav gotovo srečal iz oči v oči. Rada se podi naokrog v paru ali v manjših jaticah, iščoč živež. Ker prebiva v odmaknjenih gorskih predelih in ni pretirano občutljiva za motnje, človek pa v njenem življenjskem prostoru nima skorajda kaj iskati, ni ogrožena. Pozimi nekateri osebki ostanejo v gorah, spet drugi gredo na kopne travnate vrhove, kakršni se denimo dvigajo nad Vipavsko dolino. // besedilo in foto: Luka Poljanec STERNBERGOV KLINČEK (Dianthus sternbergii) Noga previdno stopa po stezici čez travnato pobočje, ko topel veter prinese nežen, nezamenljiv vonj. Nageljček je, Sternbergov klinček. Oči se ustavijo na sivkasti zaplati, ozaljšani z nežno rožnatimi cvetovi, ki posamič sedijo vrh kolenčastih stebelc z nasprotnimi, skoraj igličastimi listi. Ni čudno, da je Linne rodu, ki mu naš klinček pripada, dal ime Dianthus (dios – božji, anthos - cvet). Ustavimo se, sklonimo in povohajmo cvet od blizu. Opojno diši. Oglejmo si ga: čašni listi so modrikasto zeleni, ploščice venčnih listov so resasto razcepljene, žbice tvorijo v delu, kjer izraščajo iz stebla, rjavkasto pikčast krog, sredi katerega izraščajo belkasti prašniki in brazda pestiča, ki so vabilo žuželkam. Uspeva po gorskih meliščih in kamnitih tratah v subalpinskem in alpinskem pasu, pri nas ga najdemo v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah ter Karavankah. Na našem ozemlju je zavarovan že več kot 100 let. V nižjih predelih uspeva njemu sorodni montpellierski klinček (Dianthus hyssopifolius), ki ima običajno več belih ali komaj opazno rožnatih cvetov na enem cvetnem stebelcu. // besedilo: Metka Škornik, foto: Alenka Mihorič SKALNI PLEZALČEK (Tichodroma muraria) Opazovanje skalnega plezalčka pozimi? Mala malica! Najlaže na Kraškem robu, npr. v Osapski steni. In v gnezditvenem obdobju? Za to pa bo treba malico pospraviti v nahrbtnik in obiskati visokogorske plezalne poti. Za opazovanje te pretežno sivo obarvane ptice s karminasto rdečimi odtenki v perutih bomo potrebovali dosti sreče. A navdušenje bo popolno. Še toliko večje bo, če zapoje svojo navihano žvižgajočo vižo, medtem ko se z nami »igra« skrivalnice med skalnimi razpokami. Rad se potika po hladnih in vlažnih delih sten, kjer pobira otrple žuželke in pajke. Našli ga bomo na zares navpičnih oziroma previsnih visokih stenah. Pozorni bodite na zvok padajočih kamenčkov, ki se odbijajo od stene – te lahko sproži s kljunom, ko med razpokami išče hrano. Dober termin za opazovanje v visokogorju so prvi dnevi julija. Lažje in zanesljivo mesto za opazovanje v gnezditvenem obdobju je ostenje Male Raduhe ob poti proti sedlu Durce. Če nam ni do pretirane hoje, pa je dobra priložnost zanj predvsem junija v koritih Mlinarice pod Vršičem. // besedilo: Matej Gamser, foto: Stojan Mihorič 26 Svet ptic 02, junij 2022 PLANINSKI MOČERAD (Salamandra atra) To vrsto repate dvoživke najlaže prepoznamo po gladki in svetleči črni koži brez lis, vitkem telesu in dokaj veliki glavi. Za očmi ima poudarjeni zaušesni žlezi, na trupu pa pozornost zbujajoče prečne gube, imenovane rebrni loki. Samci in samice so si na prvi pogled precej podobni. V Sloveniji jih najdemo pod gozdno mejo (od 500 m n. m.), najpogosteje pa nad njo, tudi nad 2000 metri nadmorske višine. Je nočno aktiven, ob deževnih dneh, v vlažnih ter senčnih predelih pa tudi prek dneva. Večino časa se skriva v vlažnih skalnih razpokah in špranjah med skalovjem, kamenjem in odmrlim lesom. Na kopnem preživi vse svoje življenje, saj v primerjavi z drugimi dvoživkami za razmnoževanje ne potrebuje vode. Posebna prilagoditev življenju visoko nad morjem je živorodnost. Samice ne ležejo jajc, ampak skotijo od enega do tri popolnoma preobražene mladiče. // besedilo: Anja Pekolj, foto: Mitja Denac Za terenske sladokusce KONOPELJŠČICA (Carduelis citrinella) Konopeljščica dosega v Sloveniji jugovzhodni rob svojega areala in je zato že od nekdaj redkost v najbolj žlahtnem pomenu besede. Več kot polovica podatkov je s prezimovanja ali selitve v (pred)alpskem svetu, za ornitologe pa je pravi kronski dragulj naših gorskih ptic. Podatki o pojočih samcih so razkropljeni predvsem po Julijskih Alpah, in sicer v smrekovih (redko macesnovih) sestojih v bližini planin oz. smučišč, kjer je na voljo nizka vegetacija. Če se odpravljamo na »lov« za konopeljščico, je najboljši čas zgodaj poleti, na poti pa pozorno prisluhnimo razgibani pesmi, ki nekoliko spominja na liščka. Če se nam nasmehne sreča in to zeleno-rumeno lepotico res opazimo, si lahko čestitamo – smo eni redkih izbrancev, ki se jim je posrečilo videti konopeljščico pri nas. // besedilo: Mitja Denac, foto: Aleksander Kozina GORNICE (Oreina sp.) Gornice so predstavniki hroščev, ki so ime dobili po gorah. Pri nas se pojavljajo skoraj izključno v hribovitih in goratih predelih. Aktivne so poleti, ko rastejo njihove hranilne rastline. Najdemo jih na različnih kobulnicah (Apiaceae) in nebinovkah (Asteraceae), nekatere vrste pa moramo iskati tudi ponoči ali pod kamni v okolici rastlin, saj so nočno aktivne in se čez dan skrivajo. V Sloveniji smo doslej zabeležili 12 vrst gornic, ki so si med seboj zelo podobne in jih je težko določevati. Prepoznamo jih po kompaktni obliki telesa, velikosti okoli centimetra ter kovinsko lesketajoči obarvanosti, kjer običajno prevladujejo modri, zeleni in rdeči odtenki, ki dajejo že tako skrivnostnim gornicam tudi čaroben videz. // besedilo: Matic Gabor, foto: Janez Kamin Svet ptic 02, junij 2022 27 Ce najdete pticjega mladica izven gnezda (ponavadi je to majhna ptica pevka) Krvavi ali je poškodovana? mora DA stopite v kontakt z azilom za prostoživEce živali ali lokalno veterinarsko ambulanto NE KAKO izgleda? es in , iz ro iti v NE SVOJE” Golic puhavec poletenec hudournik li uta s obdrži lahko najdete gnezdo? skoraj ranijo SI ME ojem e tal in po tleh res DA NE KAKO ptica izgleda? varno vrnite ptico v gnezdo, starši vas ne bodo „zavohali”. opazujte z daljave. DA hitro (star poišcite Golic 0-3 dni) previdno ga premaknite na jo (je gol) • košaro, nima perja varno mesto • obložite oci še nima odprtih (grm ...), kjer ga •s sesuho komaj premika lahko slišijo trdno • travo, se je pred kratkim izvalil in mora starši. Umaknite namestite na biti v gnezdu se, macke pa vejo drevesa in naj nekaj dni Puhavec (star 3-13 dni) ostanejo v hiši. vanjo položite odlicno! Ce najdete pticjega mladi KAKO ptica izgleda? (starME 0-3PUSTI, dni) KJER SI ME »”cE SEM MALOGolic OPERJEN, • nima perja (je gol) NAŠEL, MOJA MAMA ME IŠcE”« • oci še nima odprtih • se komaj premika Hudournik (Apus apus) • je pred kratkim izvalil in mora • se ta hitro leteca ptica se v svojem biti v gnezdu življenju nikoli ne dotakne tal in zato ni prevec v hoji po tleh Puhavec (star dobra 3-13 dni) • oci pravilno dolocite vrsto • ima odprte (prepricajte se,majhnih da je ptica resin • ima nekaj cisto peres hudournik) morda tudi že kakšen tulec, iz • katerega ocenite situacijo: hudourniki kasneje zraste pero potrebujejo visoko mesto, • je še vedno mlad in mora bitis v katerega lahko vzletijo! gnezdu „VRNI ME V GNEZDO IN NAJ NARAVA NAREDI SVOJE” poletenec? (star 14 dni ali starejši) Svet ptic 02, junij 2022 • zapušcen, lahko skace, prhuta s perutmi, se lahko z nogami obdrži na veji • ima peresa (lahko krajša) • je zapustil gnezdo, lahko skoraj leti, a ga starši še vedno hranijo (ponavad ne ukrepajte! bravo! pravkar ste rešili ogroženo vrsto ptice, ceprav na prvi pogled eno najhitrejših letalk DA zgleda cudno, Krvavi ali je jetopoškodovana? stopite v kontakt z azi na svetu. povsem naravno. Starši lokalno veterinarsko so blizu in nabirajo hrano zanje. Ce NE KAKO ptica izgleda? Golic (star 0-3 dni) KAKO izgleda? • nima perja (je gol) • oci še nima odprtih • se komaj premika • se je pred kratkim izvalil in mora biti v gnezdu Golic poletenec? poklicite (star 14 dni ali www.springalive.net starejši) ambulanto • zapušcen, lahko skace, prhuta s perutmi, se lahko z nogami obdrži na veji • ima peresa (lahko krajša) • je zapustil gnezdo, lahko skoraj leti, a ga starši še vedno hranijo 28 DA NE • mladica. oci ima odprte • ima nekaj cisto majhnih peres in morda tudi že kakšen tulec, iz katerega kasneje zraste pero • je še vedno mlad in mora biti v se starši vrnejo vgnezdu casu dveh ur? nasmehnite se, storili ste prav! „VRNI ME V GNEZDO IN NAJ NARAVA NAREDI SVOJE” DA NE SPOZNAJTE, KAKO LAHKO ŠE POMAGATE PTICAM: ki ,s odnesite ga na rob visoke police. je odletel? je v nevarnosti? lahko najdete puhavec(star 3-13poletenec Puhavec dni) Krvav hudourn • oci ima odprte • ima nekaj cisto majhnih peres in morda tudi že kakšen tulec, iz katerega kasneje zraste pero • je še vedno mlad in mora je biti v nevarnosti? gnezdo? gnezdu DA Ce DAnajdeteNE pticjega mladiNEG „VRNI ME V GNEZDO IN NAJ NARAVA NAREDI SVOJE” poletenec? (star 14 dni ali starejši) (ponavad previdno ga hitro poišcite varno vrnite ne ukrep premaknite • zapušcen, lahkoDA skace, prhutanas košaro, jo ptico v ceprav na pr mesto perutmi, se lahko zvarno nogami obdrži Krvavi ali je poškodovana? stopite v kontakt z azi obložite gnezdo, starši zgleda lahk cudn (grm ...), kjer ga na veji s suho lokalno veterinarsko vas ne bodo lahko slišijo povsem nara • ima peresa (lahko krajša) travo, trdno „zavohali”. starši. Umaknite so blizu in n • je zapustil gnezdo, lahko skoraj NE namestite na se, macke pa opazujte z hrano zanje leti, a ga starši še vedno hranijo vejo drevesa in naj nekaj dni daljave. ostanejo v hiši. vanjo položite izgleda? »”cEKAKO SEM MALO OPERJEN, ME PUSTI, KJER SI ME mladica. varno NAŠEL, MOJA MAMA ME IŠcE”« ptico v gnezd Hudournik (Apus apus) vas ne • ta hitro leteca ptica se v svojem se starši vrnejo v casu dveh ur?nikoli ne dotakne tal in „zavoh življenju nasmehnite se, storili ste opazuj zato ni prevec dobra v hoji po tleh Golic puhavec poletenec hudourn prav! DA daljav • pravilnoNE dolocite vrsto SPOZNAJTE, KAKO LAHKO ŠE (prepricajte se, da POMAGATE je ptica res PTICAM: hudournik) poklicite odlicno! www.springalive.net • ocenite situacijo: hudourniki ambulanto potrebujejo visoko mesto, s lahko najdete gnezdo? je v nevarnosti? katerega lahko vzletijo! DA NE DA se st NE DOPPS PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ DOPPS, JULIJ– OKTOBER 2022 PREDAVANJA ČET SRE 21 SPOZNAJMO PTICE RIBNIŠKE DOLINE 20 OKT SEP Za dodatne informacije o dogodkih lahko pokličete v pisarno društva na telefon 01/426 58 75 ali vodjo izleta oziroma delavnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani društva www.ptice.si in na FBstrani www.facebook.com/pticeDOPPS najkasneje na dan dogodka. Aleksander Kozina in Muhamed Delić Aleksander Kozina in Muhamed Delić Knjižnica Kočevje, Trg Zbora odposlancev 26 Knjižnica Miklova hiša Ribnica, Škrabčev trg 21 od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18.00 Predstavljene bodo različne vodne in druge ptice na Kočevskem, in sicer od gnezdilk, ki se pri nas zadržujejo v poletnem času, tistih, ki naše območje le preletijo, kot posameznih vrst, ki pri nas prezimujejo. Predstavljene bodo različne vodne in druge ptice Ribniške doline, od gnezdilk, ki se pri nas zadržujejo v poletnem času, tistih, ki naše območje le preletijo, kot posameznih vrst, ki pri nas prezimujejo. predavanje izlet akcije / delavnice / stojnice / popisi lokacija SPOZNAJMO PTICE NA KOČEVSKEM ura informacije IZLETI JULIJ PON TOR SRE ČET PET SOB ilustracija: Jan Hošek NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 25 26 27 28 29 30 31 SEP NED TOR SRE ČET PET SOB ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLČJI POTOK Alenka Bradač AVGUST PON ŠČINKAVEC (Fringilla coelebs) Arboretum Volčji potok (zbirno mesto je pri vhodu v park) NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 od 8.30 do 9.30 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Arboretum ponuja zatočišče in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikatero. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Plačati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplačno. AKCIJE / DELAVNICE / STOJNICE SEPTEMBER PON TOR SRE ČET PET SOB NED SOB 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 TOR SRE ČET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 2 OKT ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLČJI POTOK Alenka Bradač OKTOBER PON NED Arboretum Volčji potok (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatočišče in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikatero. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Plačati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplačno. 17 SEP ČIŠČENJE ZARASTI NA OTOKIH PTUJSKEGA JEZERA Tilen Basle (obvezne prijave na 051 636 224 ali tilen.basle@dopps.si) Ptujsko jezero (pri Ranci na levem bregu) od 8.00 do 15.00 S prostovoljno delovno akcijo bomo tudi to jesen gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru očistili zarasti in tako pticam prihodnjo pomlad omogočili gnezdenje. Za udeležbo potrebujete le dobro voljo, primerno opremo (delovno obleko, škornje, rokavice) in kakšen kos orodja (grablje, vile, motike, mačete). Za pijačo in toplo malico bo poskrbljeno. Svet ptic 02, junij 2022 29 PLAKAT BELKA (Lagopus muta) foto: Božo Bradaškja 30 Svet ptic 02, junij 2022 Svet ptic 02, junij 2022 31 IZLETI OB EVROPSKEM DNEVU OPAZOVANJA PTIC 2022 SOB 1 OKT OPAZOVANJE PTIC V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK SOB 1 OKT Bojana Lipej (informacije in prijave na bojana.lipej@dopps. si ali 051 680 442) Janez Leskošek (informacije in prijave na 041 833 942) zbor pri opazovalnem stolpu pri Račkih ribnikih Naravni rezervat Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper od 8.30 do 12.00 od 10.00 do 13.00 Odpravili se bomo na ornitološki izlet ob Račke ribnike, ki v tem času gostijo številne ptice selivke. Izlet je dobra priložnost za spoznavanje vodnih ptic, ki si jih boste s pomočjo ornitologov lahko tudi dobro ogledali. Če bomo imeli voljo in energijo, bomo izlet nadaljevali še na zadrževalnik Medvedce. Evropski dan opazovanja ptic bomo v NR Škocjanski zatok obeležili z organizacijo dveh opazovalnih točk med 10. in 13. uro. IZLET NA LJUBLJANSKO BARJE NED 2 IZLET NA RAČKE RIBNIKE IN ZADRŽEVALNIK MEDVEDCE ZELENONOGA TUKALICA (Gallinula chloropus) OKT ilustracija: Jan Hošek Mitja Denac (informacije in prijave na 041 243 920) Ljubljansko barje je lahko tudi v mesecu oktobru prava ornitološka poslastica, še posebej če so po obilnem dežju polja in travniki poplavljeni. Takšne površine privabijo številne race in pobrežnike, navadno pa med njimi ne manjka kakšnih redkejših vrst. Zaradi nepredvidljive narave Ljubljanskega barja bomo točno lokacijo izleta prilagodili razmeram na terenu. NED 2 ORNITOLOŠKI IZLET OB MURI OKT 32 Svet ptic 02, junij 2022 NED 2 OKT ORNITOLOŠKI IZLET OB RUDNIŠKEM JEZERU NA KOČEVSKEM Aleksander Kozina in Muhamed Delić (Informacije in prijave na aleksander.kozina@dopps.si ali 040 507 767) Rudniško jezero – Kočevje, zbirno mesto na peščenem parkirišču pri lesenem pomolu Na vodenem izletu bomo spoznali vodne in druge ptice, ki prebivajo na območju Rudniškega jezera in okolici (race, čaplje in druge vodne ter travniške ptice). Ogledali si bomo tudi posebnosti v okolici treh manjših bajerjev, kot jim pravimo domačini. Udeležba na izletu je na lastno odgovornost, primeren je za vse, tako začetnike kot otroke in družine. od 8.30 do 12.00 S prijavo na e-novice boste po elektronski pošti redno obveščeni o aktualnih društvenih novicah, dogodkih in možnostih, da se nam pridružite pri koristnem in zanimivem načinu preživljanja prostega časa ali pri naših prizadevanjih za ohranjanje narave. Na e-novice se lahko naročite na povezavi https://www.ptice.si/ enovice. ilustracija: Mike Langman (rspb-images.com) od 9.00 do 11.00 Lokacijo srečanja bomo prilagodili vremenskim razmeram in jo naknadno objavili. Naročite se na naše e-novice BRGLEZ (Sitta europaea) Aleksander Koren (informacije in prijave na 031 802 731 ali akoren.sandi@gmail.com) zbirališče na parkirišču pri OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (Srednja Bistrica 49b, 9232 Črenšovci) od 8.00 do 12.00 Obiskali bomo enega izmed najlepših delov reke Mure. Sprehodili se bomo po mogočnem poplavnem gozdu ob sotočju Mure in Ščavnice, kjer bomo opazovali tipične ptice gozdov (različne vrste sinic, žoln, brgleza ... morda tudi srednjega detla). Ob Murini mrtvici Bobri, rokavih in njeni strugi pa vodne ptice, ki so značilne za jesenski čas (čaplje, tukalice, martince). Z malo sreče bomo videli tudi vodomca ali celo orla belorepca. Priporočljiva je primerna terenska oprema, daljnogled, priročnik za določanje ptic in malica. VELIKA BELA ČAPLJA (Ardea alba) ilustracija: Jan Hošek ORNITOFON PRIKRITE VLOGE PTIC // Janez Leskošek P tice so stalne ali občasne prebivalke in obiskovalke vsakega zelenega kotička okolice naših domov. Vrtove, zelenice in sadovnjake uporabljajo za iskanje hrane, počitek in gnezdenje. Ptice običajno dojemamo kot nekaj pozitivnega, čeprav za svoj obrok včasih izberejo tudi zelenjavne ali sadne pridelke. Še bolj očitno je to v poljedelstvu, kjer določene vrste iz družine vran (Corvidae) občasno povzročajo znatno škodo na pridelku. Kljub vsemu ptice opravljajo več pozitivnih ekosistemskih storitev, ki pa jih hitro in pogosto spregledamo. V nadaljevanju bomo spoznali nekatere izmed njih. V urbanih okoljih in v kmetijski krajini imajo ptice pomembno vlogo pri nadziranju številčnosti mnogih vrst žuželk, med njimi tudi ekonomsko pomembnih škodljivcev. Več študij, opravljenih na velikih sinicah (Parus major), je pokazalo, da lahko pomembno zmanjšajo škodo v sadovnjakih zaradi gosenic jabolčnega zavijača (Cydia pomonella). Za nadzor nad populacijami glodavcev pa že v več državah, na primer v Veliki Britaniji, Izraelu in na Nizozemskem, v bližini kmetijskih zemljišč nameščajo gnezdilnice za postovko (Falco tinnunculus) in pegasto sovo (Tyto alba), vrsti, ki se prehranjujeta pretežno z majhnimi glodavci. Semenojede in sadjejede ptice imajo pomembno vlogo pri raznašanju semen. To poteka na več načinov. Ko se ptica prehranjuje na rastlini, se lahko manjša semena zapletejo v njeno perje in s ptico prenesejo na oddaljeno lokacijo. Semena lahko ptica razširja tudi v bližnji okolici rastline, ko jih med hranjenjem izkljuva iz ovojev in cvetov, da lahko prosto padejo na tla. Manjše plodove, na primer črnega trna, šipka, drena in jagodičevja, ptice zaužijejo cele, s tem pa tudi seme, ki ga ne prebavijo, temveč izločijo v iztrebku. Slednji nato služi tudi kot gnojilo za rastlinski zarodek. Zanimiv primer je omela, katere lepljiva semena se med prehranjevanjem prilepijo na ptico, ta pa si jih nato »obriše« ob vejo kakšnega drugega gostiteljskega drevesa, v katero bo ta parazitska rastlina pognala korenine. Vsem znano je tudi vedenje šoje (Garrulus glandarius), ki si zimsko zalogo dela s skrivanjem želoda in drugih drevesnih plodov. Čeprav si lokacije skrivališč zapomni presenetljivo dobro, mnogo semena ostanejo zakopana in vzklijejo v nove rastline. Ptice imajo v ekosistemih tudi druge, v našem delu sveta morda manj poznane vloge, kot sta prehranjevanje na kadavrih in s tem preprečevanje širjenja bolezni ter opraševanje rastlin. Zanimivo je, da je »koristnost« ptic v našem okolju odvisna tudi od ohranjenosti njihovega življenjskega okolja. Avtorji decembra 2021 objavljene študije so raziskovali povezavo med ohranjenostjo naravnega habitata v okolici nasadov jagodičevja in ekosistemskimi storitvami ptic v teh nasadih. Ugotovili so, da imajo ptice na nasade z boljšo ohranjenostjo življenjskega prostora predvsem pozitivne učinke – jedo škodljive žuželke, a zaužijejo razmeroma malo plodov. Nasprotno velja za nasade s slabšim habitatom – tam ptice pojedo manj škodljivcev in več plodov. Raziskovalci predvidevajo, da ptice v bolje ohranjenih habitatih najdejo dovolj naravne hrane in zato v nasadih pojedo manj jagodičevja. Prav tako so ugotovili, da v nasadih z večjo raznolikostjo pridelka pojedo več žuželk in manj plodov, kar je najverjetneje posledica večje številčnosti žuželk v takšnih nasadih. Ptice imajo pomembno vlogo pri nadziranju številčnosti mnogih vrst žuželk, med njimi tudi ekonomsko pomembnih škodljivcev. Ptice nam na vrtovih prinesejo mnogo več koristi kot škode. Njihove pozitivne učinke pa lahko ohranjamo in povečujemo predvsem z ohranjanjem njihovega življenjskega prostora. Narava nam bo prinašala koristi le, če bomo z njo živeli v sožitju. Ekosistemske storitve so različne koristi in storitve za ljudi, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, kot so gozdovi, travniki, kmetijska krajina, vodna okolja itd. Ekosistemske storitve človeštvu zagotavljajo hrano in vodo, regulirajo podnebje in širjenje bolezni, podpirajo cikle ogljika, dušika, fosforja in drugih elementov ter ponujajo možnost za kulturne in rekreacijske dejavnosti. Čeprav je vrednost ekosistemskih storitev nenadomestljiva in neprecenljiva, so jo različni avtorji za potrebe komuniciranja z javnostjo ocenili na okoli 125 bilijonov ameriških dolarjev letno. VIRI – Costanza , R. in sod. (2014): Changes in the global value of ecosystem services - Global Environmental Change 26: 152-158. – The Charter Group of Wildlife Ecology, University of Haifa: Using Barn Owls as Biological Pest Control Agents of Rodents. https://www.birdboxisrael.org/ outreach-projects-1/using-barn-owls-as-biologicalpest-control-agents-of-rodents. – Mols, C. M. M. & Visser, M.E. (2002): Great tits can reduce caterpillar damage in apple orchards. -Journal of Applied Ecology 39: 888-899. – Birdlife International (2019): Why we need birds (far more than they need us): https://www.birdlife.org/ news/2019/01/04/why-we-need-birds-far-morethan-they-need-us/. foto: Eva Horvat – Olimpi, E. M. in sod. (2022): Semi-natural habitat surrounding farms promotes multifunctionality in avian ecosystem services - Journal of Applied Ecology 59(4): 898-908. Svet ptic 02, junij 2022 33 PORTRET ORNITOLOGA ANDRÉ DUCRY – »KOT DRUŽBA SE ŠE NE ZAVEDAMO, DA JE NAŠA NARAVA V SLABEM STANJU IN DA MORAMO AKTIVNO PRISTOPITI K TEMU, DA JO OHRANIMO.« // pogovarjala se je Tjaša Pršin André Ducry med opazovanjem vodnih vrst ptic, ki so ga prve navdušile nad tem hobijem foto: Urs Heinz Aerni André Ducry je švicarski ornitolog in naravovarstvenik, zaposlen na nevladni organizaciji »Schweizer Vogelschutz SVS/BirdLife Schweiz«, švicarski partnerski organizaciji BirdLife International. V intervjuju si preberite, s kakšnimi težavami se spopadajo travniške vrste ptic v Švici in kako jim poskuša pomagati, na kaj so pri organizaciji ob njeni 100. obletnici obstoja najbolj ponosni, in zakaj zase pravi, da ni tipičen naravovarstvenik. 34 Svet ptic 02, junij 2022 Kdaj ste se začeli zanimati za opazovanje ptic? Je bil to vaš hobi že od majhnih nog? Nisem tipičen naravovarstvenik Oddelka za varstvo vrst pri BirdLife Švica. Večina mojih sodelavcev se z opazovanjem ptic ukvarja že od majhnega, jaz pa sem se nad tem navdušil šele pred približno desetimi leti. Takrat sem delal kot samostojni računalničar in dobil delo ob jezeru Greifensee. Vsako jutro in večer sem kolesaril ob jezeru, v lepem vremenu sem na obrežju preživljal tudi odmore za kosilo. Na tem jezeru sem začel opazovati ptice in lahko rečem, da so vodne ptice tiste, ki so me navdušile nad tem hobijem. Kakšno je vaše delo, čemu posvečate največ časa? Večino svojega časa namenim varstvu vrst, predvsem ptic kmetijske kulturne krajine. Zaposlen sem na več projektih, v enem izmed njih delujemo v smeri sodelovanja kmetijstva in varstva narave. Poleg tega pa pri obdelavi podatkov in uporabi geografskega informacijskega sistema (GIS) s pridom uporabljam znanje in izkušnje s področja računalništva, ki sem jih pridobil v 25 letih dela na tem področju. Leta 2016 ste pričeli s projektom z angleškim imenom 'Promotion of meadow breeders in the moor landscapes of Rothenthurm, Schwantenau and Breitried 2020–2024', v okviru katerega se posvečate varstvu travniških vrst ptic v švicarskem predalpskem svetu, med njimi tudi repaljščice (Saxicola rubetra). Povejte nam kaj več o tem zanimivem projektu. Velikost populacije repaljščice v Švici je v zadnjih 30 letih upadla za več kot 50 %. Na območjih občin Rothenthurm in Breitried, kjer uresničujemo omenjeni projekt, danes najdemo še zadnje populacije te vrste v vzhodnem predalpskem svetu Švice. Upad številčnosti bi brez aktivnega varstva vrste najverjetneje kmalu pripeljal do popolnega propada tamkajšnjih populacij. V občini Rothenthurm najdemo sklenjeno območje visokega barja v Švici, ki je že od nekdaj pod pritiskom človekove aktivnosti. V osemdesetih letih je bila na območju predvidena vzpostavitev vojaškega vadišča. K sreči pa je bilo zavedanje o pomenu teh habitatov tako močno, da vadišča tam nikoli niso vzpostavili, še več, ob koncu osemdesetih let smo z referendumom potrdili t. i. Iniciativo Rothenthurm, s katero smo se k varstvu visokega barja na tem območju zavezali z zapisom v državno ustavo. Oblast je takrat kmetom na tem območju zagotovila, da bodo tam lahko tudi v prihodnje obdelovali svoje površine. Kljub temu da je danes na tem območju še veliko pozno košenih površin, npr. ekstenzivni travniki, ki so prvič pokošeni v juliju, steljniki, ki so pokošeni šele septembra in neobdelane barjanske površine, repaljščice za gnezdenje v veliki meri izbirajo intenzivno gojene travnike. Bambusove palice, ki repaljščicam rabijo kot razgledišča foto: osebni arhiv Ti travniki pa so zanje t. i. »ekološka past«. V maju je vegetacija na njih že precej višja kot v okolici, zato repaljščice za gnezditev raje izberejo te površine. Ker pa je prva košnja teh travnikov bistveno prezgodnja (v maju ali juniju), da bi uspešno speljale mladiče, ta gnezda propadejo. Problematično je tudi dejstvo, da valeče samice z gnezd ne zletijo in tudi one pogosto končajo pod kosilnico. Iskanje gnezd repaljščic foto: osebni arhiv Poleg teh dveh ukrepov pa delujemo tudi v smeri izboljšanja stanja življenjskega prostora travniških vrst na tem območju. Predele, ki so se zarasla z grmovjem in drevesi, smo očistili lesne vegetacije in tako vnovič vzpostavili odprte habitate. V projektu zapiramo drenažne kanale in s tem preprečujemo odtekanje vode in posledično izsuševanje, veliko delamo tudi na ozaveščanju kmetov in druge javnosti. Kaj se vam zdi najbolj zahtevno pri vašem delu? Predvsem to, da se kot družba ne zavedamo, da je naša narava v slabem stanju in da moramo aktivno pristopiti k njenemu ohranjanju. Vegetacija na travnikih je bujna, polja oljne ogrščice lepo rumeno cvetijo, polja žit valovijo v vetru, meglice se slikovito spuščajo na visoka barja. Mnogi uživajo v takih prizorih in se ne zavedajo, kako zavajajoči so … Počasi in postopoma pa se mi vendarle zdi, da se zavest o ohranjanju narave krepi. REPALJŠČICA (Saxicola rubetra) foto: Michael Gerber Za preprečevanje pogina zaradi košnje smo začeli z uresničevanjem dveh ukrepov. S prvim želimo steljnike, ki so košeni pozno, narediti kar se da privlačne zanje in jih spodbuditi h gnezdenju na njih. Na teh površinah v tla zapičimo približno meter dolge bambusove palice, ki repaljščicam rabijo kot mesta za posedanje. Poleg tega v mesecu maju na površinah intenzivnih travnikov iščemo gnezda repaljščic, kar je svojevrsten izziv, saj so ta dobro prikrita v vegetaciji. Bambusove palice so se izkazale kot zelo učinkovit ukrep, v zadnjih dveh letih namreč na površinah intenzivnih travnikov nismo zabeležili niti enega gnezda, repaljščice pa so začele gnezditi na steljnikih. Svet ptic 02, junij 2022 35 Kakšni so vaši načrti za prihodnost v okviru tega projekta? Pri projektu tesno sodelujemo z upravo kantona Schwyz in Pro Natura, še eno izredno močno nevladno organizacijo, tako da me za nadaljevanje aktivnosti na projektnih območjih tudi po letu 2024, ko se projekt uradni zaključi, ne skrbi. Do takrat pa Habitat v enem izmed projektov iz kampanje 'Mozaik naravnih draguljev Švice' pred, med in po renaturaciji foto: osebni arhiv bomo nadaljevali z načrtovanimi ukrepi. V prihodnje se bomo osredotočili predvsem na izboljšanje vodnega režima na območju. Organizacija, kjer ste zaposleni, tako kot sam BirdLife International, letos praznuje 100. obletnico obstoja. Katere dosežke vaše organizacije bi postavili v ospredje? Brez dvoma smo v času obstoja postali ena najpomembnejših nevladnih organizacij v Švici. Še posebej se posvečamo izobraževanju in ozaveščanju ljudi. Od leta 1989 izdajamo poljudno-znanstveno revijo Ornis, ki je postala ena izmed najpomembnejših revij na področju naravoslovja in varstva narave v Švici. Upravljamo s štirimi naravnimi rezervati, kjer lahko obiskovalci uživajo v opazovanju narave. Na številnih izletih, ki jih organiziramo, podajamo znanje s področij terenske ornitologije, botanike in favnistike. Poleg tega uresničujemo številne projekte, pri katerih sodelujejo tudi mnogi izmed več kot 68.000 članov naše nevladne organizacije. Ob tej častitljivi obletnici ste pričeli s kampanjo »Mozaik naravnih draguljev Švice« (ang. ‘A Mosaic of Natural Jewels for Switzerland’). Kakšen je namen te kampanje? V sodelovanju z drugimi organizacijami želimo izpeljati sto projektov oziroma akcij, v okviru katerih bomo izboljšali stanje obstoječih habitatov ali pa vzpostavili nove. Projekti vključujejo sajenje dreves, drevesnih mejic, vzpostavitve cvetnih pasov, površin v prahi, mlake in še in še … Naša organizacija pri tem sodeluje s strokovnimi nasveti, nasveti glede organizacije dela in nenazadnje tudi pri zbiranju finančnih sredstev. Trenutno poteka že 125 projektov oziroma akcij. Neverjetno je, koliko motiviranih društev in celo posameznikov nas je kontaktiralo! Mnogi imajo izvrstne ideje, a nimajo sredstev ali izkušenj za njihovo uresničitev. Tu jim lahko pomagamo mi. Zelo me veseli, da skozi to kampanjo ustvarjamo nove habitate za mnoge organizme, ne le za ptice. Poskusite si zamisliti vašo organizacijo čez sto let. Kaj menite, da so največji izzivi, s katerimi se boste spopadali na področju ohranjanja narave v Švici? Največji izziv je (in bo verjetno tudi v prihodnje) oblikovanje skupne kmetijske politike in intenzivno kmetijstvo. V Švici imamo najmanj zavarovanih površin izmed vseh evropskih držav. Delovati bomo morali v smeri novih zavarovanj območij z največjo pestrostjo. Če bomo želeli ohraniti vrste kmetijske krajine, bomo morali poiskati način za bolj trajnostno kmetijstvo. Še posebej me skrbi za območja na višjih nadmorskih višinah, kjer bo brez dvoma poleg vpliva kmetijstva v prihodnje prišlo še do vplivov podnebnih sprememb na naravo. Želim si, da bo naša organizacija še naprej rasla in da ji bo uspelo v kar se da veliki meri med ljudmi vzbuditi zavest o pomembnosti ohranjanja narave. 36 Svet ptic 02, junij 2022 FOTOULOV V Mariboru na Dravi gnezdi kar nekaj parov LABODOV GRBCEV (Cygnus olor). Trenutki v gnezditvenem času, ko samica postane plavajoča ladjica, so našim očem dokaj skriti in redki. Na samičin hrbet na fotografiji je splezalo vseh šest mladičev. Franc Bračko, Maribor, 16. 5. 2022 Samica BELOVRATEGA MUHARJA (Ficedula albicollis) s polnim kljunom dobrot za mladiče. Joaquin Lopez, Trdinov vrh, 5. 6. 2022 Prvo potrjeno gnezdenje RJAVEGA LUNJA (Circus aeruginosus) na Perniškem jezeru. na fotografijah par (spodaj), samica z gnezditvenim materialom (desno) in samica z mladičem (zgoraj). Matjaž Wigele, junij in avgust 2021 Svet ptic 02, junij 2022 37 NOVICE NAŠIH SEKCIJ ZDRUŽILI SMO MOČI ZA BREGULJKE NA MURI // Anja Cigan, Monika Podgorelec Zaključna dela na novo pripravljeni gnezdilni steni za breguljke na Muri v Dolnji Bistrici foto: Monika Podgorelec, arhiv projekta lifelineMDD P omurska sekcija DOPPS vsako leto pripravi širok nabor dogodkov, vse od vodenih izletov in predavanj pa do različnih delovnih akcij. Kot se za sekcijo, ki združuje ljubitelje narave predvsem iz Pomurja, spodobi, pomemben del aktivnosti načrtujemo tudi ob reki Muri. Poleg že tradicionalnega majskega naravoslovnega dne ob Muri smo se letos odločili tudi za »sekcijsko« novost: delovno akcijo čiščenja sten za breguljke. BREGULJKA (Riparia riparia), naša najmanjša lastovka foto: Alen Ploj Kljub obsežni regulaciji v preteklosti je Mura s svojim obrečnim svetom še vedno ena najbolj ohranjenih velikih nižinskih rek v Sloveniji. Njena naravna dinamika je najbolj okrnjena na zgornjem, mejnem odseku z Avstrijo, kjer je reka kanalizirana. Človekova aktivnost, kot je regulacija rek, pomeni največjo grožnjo vrstam, ki so vezane na dinamičen 38 Svet ptic 02, junij 2022 rečni prostor. Bočna erozija se v primeru reguliranih rek pojavlja le v manjši meri, strme stene pa se pogosto zarastejo z različnimi invazivnimi tujerodnimi vrstami, kot sta japonski dresnik (Fallopia japonica) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), in tako postanejo neprimerne za gnezdenje ptic. Breguljka (Riparia riparia), naša najmanjša lastovka, je značilna vrsta dinamičnih rek, saj za gnezdenje potrebuje prav strme peščene stene, v katere si izkoplje gnezdilne rove. Tako kot veliko drugih rečnih gnezdilk se tudi breguljke spopadajo z izgubo primernega habitata za gnezdenje in prehranjevanje. Regulacija reke ter posledično izguba naravne rečne dinamike je ogrozila tudi populacijo breguljk na reki Muri. V raziskavi projekta lifelineMDD, ki jo je opravil DOPPS, je bilo v letu 2021 v naravnih bregovih vzdolž celotnih 95 km rečne struge Mure, ki teče po Sloveniji, zabeleženih sedem manjših kolonij breguljk, s skupaj le 198 gnezdilnimi rovi. Kolonije gnezdečih breguljk najdemo le še na nekaj mestih, predvsem v njenem spodnjem toku, kjer je reka ohranila svojo naravno dinamiko in še ustvarja strme stene. Sklenili smo, da združimo moči z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) in naredimo nekaj dobrega zanje. Skupaj s predstavniki ZRSVN – Območne enote Maribor smo v sklopu podonavskega Interreg projekta lifelineMDD 19. marca v Biosfernem območju Mura prvič organizirali prostovoljno delovno akcijo priprave sten za breguljke. Akcije se je udeležilo kar 25 prostovoljcev in s skupnimi močmi smo uredili okoli 70 metrov peščenih sten. Akcijo smo pričeli z odstranjevanjem japonskega dresnika, ki se je bohotil nad velikim delom stene. Temu je sledila priprava navpičnih sten in tako smo ob koncu dneva ustvarili nov dom za breguljke. S čiščenjem sten seveda nismo omogočili gnezdenja le breguljkam, marveč tudi vodomcu (Alcedo atthis) in morda celo čebelarjem (Merops apiaster), ki za gnezdenje izbirajo podobne strme stene ob nižinskih rekah. Vodomec in čebelar zagotovo spadata med naše najatraktivnejše ptice, katerih opazovanje je vedno posebno in izjemno. Zato naj nas vsako opazovanje breguljk, vodomcev in čebelarjev ter drugih rečnih gnezdilk na naših rekah tudi v prihodnje razveseli. Društveni duh sekcije ter zavzemanje za ohranjaje naše edinstvene reke Mure je povezal ne le nas člane, marveč tudi druge ljubitelje narave. Na delovni akciji smo tako združili koristno s prijetnim, pripravili nove domove breguljkam, se prijetno podružili, izmenjali podatke o zanimivih opazovanjih ptic ter razpravljali o perečih naravovarstvenih problemih. Prostovoljci, ki so s svojo navzočnostjo na delovni akciji pokazali, da glasujejo »za breguljke« na Muri. foto: Monika Podgorelec, arhiv projekta lifelineMDD Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki svoj prosti čas z veseljem namenijo naravi. Popisi v pomladnem in poletnem času gnezditve breguljk v očiščeni steni na žalost niso potrdili. Razveselil pa nas je podatek, da v njej letos gnezdi vodomec! Zagotovo se bomo tudi v bodoče potrudili in pripravili še kakšen nov dom našim rečnim gnezdilkam. V tem času pa toplo priporočamo obisk čudovite reke Mure ter želimo obilo zanimivih opazovanj. STE VEDELI, DA NAM LAHKO PREK SPLETA DEL VAŠE DOHODNINE NAMENITE V NEKAJ MINUTAH? Do 1 odstotek odmerjene dohodnine, ki jo sicer plačate državi, lahko kot donacijo namenite financiranju splošno-koristnih namenov upravičencev, med katerimi je tudi DOPPS. Pri tem nimate nobenega dodatnega stroška. Če tega še niste storili, imate kot odgovoren državljan z namenitvijo tega finančnega prispevka DOPPS-u priložnost svoj denar in energijo podariti tistim, ki se dejavno borimo proti upadu biotske raznovrstnosti in skrbimo za slovensko naravo. Vsem, ki bi nas na ta način radi na novo podprli, sporočamo, da lahko to storite: 1. prek portala e-Davki: - Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela dohodnine - V razdelek 'Ime oziroma naziv upravičenca' vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - V razdelek 'Davčna številka upravičenca' vpišete: 68956029 - V razdelek 'Odstotek' vpišete poljubno vrednost do 1,0 - Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo V kolikor portala e-Davki še ne uporabljate, bi vas radi seznanili, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo ne potrebujete več veljavnega certifikata. Registracija na portalu e-Davki ne namreč možna z vašo davčno številko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega od informativnih izračunov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. V kolikor informativnih računov ne hranite, pa to številko lahko tudi naročite v enem od korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domači naslov v nekaj dneh. 2. z izpolnitvijo obrazca Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije, ki vam je na voljo na spletni strani FURS, lahko pa vam ga pošljemo tudi mi in ga pošljete po pošti na naslov FURS 3. ustno na zapisnik pri finančnem organu. Predvsem z uporabo e-Davkov vam bo to vzelo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave. Obenem hvala vsem, ki ste nas s članstvom ali na druge načine že podprli. Če ste nam donacijo iz dohodnine že namenili, ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka ni treba ponavljati. Svet ptic 02, junij 2022 39 MI ZA PTICE IN NARAVO PETELINJI ZAJTRK PO ORNITOLOŠKO // Urša Gajšek Varuh divjega petelina, Žiga Gabrovec nam je pripravil slasten zajtrk. foto: Tilen Basle »P opis divjega petelina je edini popis ptic, na katerem te ob postanku na poti do lokacije na bencinskem postajališču pozdravijo z dober večer, ne pa z dobro jutro.« je z nasmehom povedal varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka. In res je tako. Divje peteline se namreč popisuje v trdi temi, še preden s petjem prične katera koli druga vrsta ptice. V temne gozdove Jelovice se je tako v soboto, 14. maja, navsezgodaj odpravilo 51 izkušenih popisovalcev. Našteli smo 19 pojočih petelinov, znake prisotnosti pa našli še na petih lokacijah. Skupaj smo preverili 26 lokacij. Po večurnem popisu je nastopil čas za Petelinji zajtrk. Pa ne tak, kot ga si ga pod tem imenom predstavlja večina Slovencev, temveč okusen zajtrk v družbi kolegov »petelinarjev«, kjer smo si izmenjali še sveže podatke s popisa. Prek videa je udeležence nagovoril FERI LAINŠČEK, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. foto: zajem slike zaslona ŽIGA GABROVEC, glavni kuhar v restavraciji Žigola in finalist Master Chef Slovenia 2021 foto: Barbara Mihelič 40 Svet ptic 02, junij 2022 Ob prihodu popisovalcev v Srednjo vas v Bohinju je že močno dišalo. Varuh divjega petelina, Žiga Gabrovec, je pripravljal slasten zajtrk, ki smo se ga lotili takoj po predavanju, ki ga je prek videa odprl Feri TOMAŽ MIHELIČ nam je predstavil rezultate zadnjih raziskav o divjem petelinu pri nas. foto: Tilen Basle Lainšček. Pozdravil je ornitološki Petelinji zajtrk ter pojasnil izvor tega ponarodelega imena. V nadaljevanju je Tomaž predstavil rezultate zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista. Ob tem je dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko tu, na Petelinjem zajtrku vidim preko 50 popisovalcev. Ni nam vseeno za petelina.« Rezultati sobotnega popisa, skupaj s popisi, ki so potekali na Jelovici v preteklem mesecu, še zdaleč niso spodbudni. Kažejo, da divji petelin vztrajno izginja tudi s tega območja, saj se je v enajstih letih njegova populacija zmanjšala za 40 %. V Sloveniji z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja z gozdom izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi, pa ni. Posledice tega se že močno kažejo na populaciji divjega petelina. SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA // DOPPS V pomladni številki revije smo vas povabili k podoživljanju trenutkov s terena in preizkusu prepoznavanja ptic na fotografijah. V tej številki vam razkrivamo, kateri ptici sta se na njih skrivali. Na prvi fotografiji je bila šoja (Garrulus glandarius), pri nas pogosta in splošno razširjena vrsta gozdov, kmetijske krajine z gozdnimi otoki in večjih parkov z drevesi. Na drugi fotografiji je bil samec malega muharja (Ficedula parva), precej redkejša vrsta kot šoja, ki pri nas naseljuje stare in vlažne bukove gozdove z večjo količino odmrlega drevja. Na prvi pogled bi ga morda lahko zamenjali s taščico, saj ima podobno kot ona oranžno obarvano grlo in sivo-rjavo telo, a je od nje precej manjši, pa tudi oranžna obarvanost ne sega čez prsi kot pri taščici. Avtor obeh fotografij je Alen Ploj. ŠOJA (Garrulus glandarius) MALI MUHAR (Ficedula parva) Ponovno vas vabimo, da se preizkusite v prepoznavanju ptic na fotografijah. Namignemo vam lahko, da se je za opazovanje vrst na spodnjih fotografijah navadno treba odpraviti višje v hribe. enostavnejša zahtevnejša Svet ptic 02, junij 2022 41 ZA NAJMLAJŠE ORNITOLOGE // Katja Krivec SEDAJ LAHKO NAREDIŠ ŠE DOBRO DELO. NA NASLEDNJI SPREHOD S SEBOJ VZEMI VREČO ZA SMETI IN POMAGAJ POBRATI NESNAGO, KI LEŽI NA TLEH IN TJA NE SODI. 42 Svet ptic 02, junij 2022 UGANKA NA MORJU ŽIVI IN RIBE LOVI, Z RIBIČI SE DRUŽI IN OB NJIHOVIH LADJAH LETI. Rešitev uganke: galeb NA RISBI PRED TABO SE SKRIVAJO PREDMETI, KI TJA NE SODIJO. TVOJA NALOGA JE, DA JIH POIŠČEŠ TER OČISTIŠ OBREŽJE IN MORSKO DNO. PREŠTEJ POSAMEZNE PREDMETE IN NJIHOVO ŠTEVILO ZAPIŠI V KVADRATE SPODAJ. Z DRUŠTVENEGA IZLETA KOŠČEV IZLET NA IŠKI MOROST // Jaka Zlobko V petek, 27. maja ob 20. uri zvečer, se je ob vhodu v Naravni rezervat Iški morost zbrala skupina osmih udeležencev in vodja izleta, Blaž Blažič. Kot je bilo napovedano, smo med tem izletom ptice bolj poslušali kot opazovali. Že pred začetkom izleta smo lahko prisluhnili melodični pesmi slavca (Luscinia megarhynchos) in značilnemu »ku-ku-ju« kukavice (Cuculus canorus). Po uvodnih besedah o rezervatu in zanimivostih iz življenja kosca (Crex crex) smo se odpravili proti opazovalnici. Na poti nas je spremljala pesem močvirske trstnice (Acrocephalus palustris), nad nami pa je iz drevesno-grmovne mejice zletel grivar (Columba palumbus). Na opazovalnici smo slišali kobiličarja (Locustella naevia) in velikega strnada (Emberiza calandra), na grmih in travnikih, ki obdajajo opazovalnico, pa smo opazili drevesno cipo (Anthus trivialis), repaljščico (Saxicola rubetra) in rjavo penico (Curruca communis). V poplavnem gozdu so v mraku prepevali kos (Turdus merula), Mokrotni travniki Naravnega rezervata Iški morost taščica (Erithacus rubecula) in veliki skovik (Otus scops), tik pred temo pa nas je preletel škrjančar (Falco subbuteo). Ko smo prišli iz gozda, smo si kobiličarja lahko še ogledali, tokrat je pel na vidnem mestu. Izlet smo po sprehodu po krožni učni poti zaključili pri vhodu v rezervat. Še preden bi nas ujela bližajoča se nevihta, smo se poslovili in se odpeljali vsak v svojo smer. Čeprav je izlet dobil ime po koscu, ga tokrat žal nismo ne videli ne slišali – morda pa bomo imeli v prihodnje več sreče! Opazovanje ptic z osrednje opazovalnice v rezervatu foto: Tjaša Pršin Pričetek izleta na vhodu v Naravni rezervata Iški morost foto: Tjaša Pršin foto: Tjaša Pršin Svet ptic 02, junij 2022 43 PREK MEJA CILJ JE VARNA JADRANSKA SELITVENA POT // Tjaša Zagoršek, Pia Höfferle Skupinska fotografija udeležencev četrte mednarodne konference Adriatic Flyway v Zadru foto: Ilka Beermann D elo na področju selitev ptic je letošnjo pomlad zaznamovala 4. mednarodna konferenca Adriatic Flyway, ki je konec aprila potekala na Hrvaškem. Udeleženci četrte mednarodne konference Adria­tic Flyway v Zadru na Hrvaškem smo razpravljali o glavnih razlogih nenehnega, ponekod tudi dramatičnega upada ptic selivk, ter o razvoju in izpolnjevanju ukrepov za zaustavitev tega negativnega trenda. ptic med območjem Balkana in Evrope, saj je letno čez naše meje pretihotapljenih 34.000-172.000 osebkov ptic. Podatki, ki smo jih pridobili med projektom, kažejo na to, da Slovenija žal ni oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim lovom in ubijanjem. Nezakonit lov in ubijanje ptic sta tudi pri nas zelo razširjen problem, ki ga bomo morali v prihodnosti aktivno reševati in preprečevati. ELEKTROKUCIJA Na konferenci smo prisluhnili številnim zanimivim predavanjem. foto: Tjaša Zagoršek USTAVIMO NEZAKONIT LOV IN UBIJANJE PTIC NA JADRANSKI SELITVENI POTI Na konferenci je naše društvo predstavilo dosedanje delo na temo nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Adriatic Flyway 4 je bil namreč prvi in do danes tudi edini projekt, ki se je na območju Slovenije sistematično ukvarjal s to perečo problematiko. Skupno smo med letoma 2000 in 2021 zabeležili 693 primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic. Izkazalo se je, da je še posebno problematično nezakonito ubijanje ptic s strelnim orožjem, kjer prevladuje nezakonit lov ptic s šibrno puško, v manjši meri pa tudi nezakonit lov z zračno puško. Rezultati projekta kažejo, da je Slovenija ena izmed najbolj problematičnih držav z vidika nezakonitega transporta 44 Svet ptic 02, junij 2022 Poleg nezakonitega lova se ptice selivke na jadranski selitveni poti spopadajo še z drugimi grožnjami, povezanimi s človekom. Električni udari na nezavarovanih električnih drogovih in trki ptic v nadzemne dele daljnovodov povzročajo veliko smrti, najpogosteje pri ujedah. V Sloveniji tovrstna nevarnost ogroža predvsem našo največjo vrsto sove, veliko uharico (Bubo bubo). Daljnovodi potekajo skozi odprto pokrajino, kjer ta vrsta lovi, zato drogove daljnovoda zelo pogosto uporablja kot mesta za sedenje. Na konferenci je naše društvo predstavilo rezultate kohezijskega projekta ZaKras. S pomočjo opravljene telemetrije v tem projektu smo ugotovili, da je elektrika ubila kar 4 velike uharice v le letu in pol. V projektu je bilo izoliranih kar 1254 stebrov srednjenapetostnih daljnovodov na območju Krasa. Izolacija je bila opravljena na prednostnih območjih, in sicer v okolici gnezdišč velike uharice, kar bo pripomoglo k izboljšanju ohranitvenega stanja te vrste na območju Krasa. V sklopu konference je nastala tako imenovana Zadarska deklaracija, ki v svoji vsebini nagovarja vladne institucije in organe, naj pomagajo pri zaustavitvi in zmanjšanju groženj, s katerimi se ptice trenutno spoprijemajo na jadranski selitveni poti. Zadarska deklaracija je v slovenskem jeziku dostopna tudi na povezavi: https://stopkrivolov.ptice. si/wp-content/uploads/2022/05/220428_AF4_ Zadrska-deklaracija-2022.pdf POD LUPO: PTICE V ZBIRKI UMETNOSTNE GALERIJE MARIBOR // Andreja Borin, Tilen Basle U metnostna galerija Maribor (UGM) je druga največja javna galerija za sodobno likovno umetnost v Sloveniji. Zbirka UGM sodobne vizualne umetnosti obsega okrog 9000 umetniških del s področij slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in videa. Pomemben del delovanja UGM je usmerjen tudi v raziskovanje in predstavitev zbirke. V projektu POD LUPO vsako leto preučimo segment iz bogate likovne zbirke. Tokrat nas je zanimalo, kaj posameznim umetnikom pomenijo ptice. Za nekatere so le občasen motiv, za nekatere, kot je Vladimir Makuc, pa so ptice stalnica, so najžlahtnejši element njihove umetnosti in tudi nosilke simbolnega. Oglejmo si nekaj izbranih najzanimivejših del. IDA BRIŠNIK REMEC: BOBNARICA, 1958, ČRN TUŠ NA PAPIRJU Slikarka Ida Brišnik Remec (rojena 1941) se je med svojim dolgoletnim ustvarjanjem večinoma posvečala sliki in risbi. Risba bobnarice je nastala po nagačeni živali. Črno-bela risba je osnovana na črtkanju in kaže na pozorno opazovanje podrobnosti in teksture perja. Gre za študijsko risbo, nekakšno vajo v slogu, preden je umetnica začela študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. BOBNARICA (Botaurus stellaris) foto: Alen Ploj Bobnarica (Botaurus stellaris) je v Slovenji zelo redka gnezdilka, gnezdi le na Cerkniškem jezeru. Spada v družino čapelj in je zelo skrivnostna ptica. Izjemno je prilagojena svojemu prebivališču – obsežnim trstiščem. S svojo varovalno barvo in držo posnema trst in je lahko tudi za izkušenega opazovalca povsem nevidna! Ime je dobila po teritorialnem oglašanju samcev v času svatovanja. Spominja namreč na pihanje v steklenico ali na globok zvok bobnanja, sliši pa se lahko tudi več kilometrov daleč. JANEZ VIDIC: DEKLICA IZ CHICAGA, 1969, ČRN TUŠ NA PAPIRJU Ida Brišnik Remec, Risba bobnarice (Botaurus stellaris), 1958, tuš na papirju, 41,7 x 29,5 cm foto: arhiv UGM Janez Vidic (192–1996) se je ukvarjal s slikarstvom, stenskimi poslikavami, ilustracijo in slikanjem na steklo. Težišče njegovega dela je odlična risba, ki posreduje številne podrobnosti in detajle. Njegov neizčrpni vir navdiha so etnološke teme, ljudska dediščina in jezik simbolov. Na ilustraciji Deklica iz Chicaga – zgodba govori o deklici izseljenih staršev – so lastovke simbol doma. Svet ptic 02, junij 2022 45 Janez Vidic, Deklica iz Chicaga, 1969, tuš na papirju foto: Ivan Leskošek Kmečka lastovka (Hirundo rustica) je v nasprotju s sorodno mestno lastovko vezana na podeželje, še posebej na stare hleve, kjer najde obilico hrane – muhe. Je ptica selivka, ki ljudi razveseljuje tudi s tem, da se par vsako leto vrača v gnezdo iz preteklega leta. Znana je kot znanilka pomladi, manjkrat pa se nanjo spomnimo v času jeseni, ko zapusti naše kraje. Po dolgi zimi je pričakovanje pomladi toliko večje, zato se nam takrat lastovke bolj vtisnejo v spomin! KMEČKA LASTOVKA (Hirundo rustica) foto: Gregor Bernard Ive Šubic, Ilustracija knjige Mladost med knjigami, 1964-65, tempera na papirju foto: Damjan Švarc Velika sinica (Parus major) je pri nas zelo dobro poznana in hkrati tudi ena pogostejših vrst ptic. Natančno si jih lahko ogledamo v zimskih mesecih, ko se med iskanjem hrane približajo našim prebivališčem. Če pticam nastavimo sončnična semena, bodo velike sinice zagotovo med najštevilčnejšimi obiskovalkami. Nič bolj pa se nas ne izogibajo tudi v toplejšem delu leta. Pogosto gnezdijo na vrtu ali celo na hiši, rade pa zasedajo tudi gnezdilnice. Med vrtičkarji so zelo dobrodošle, saj ob skrbi za zarod ulovijo tudi do tisoč gosenic dnevno! VELIKA SINICA (Parus major) foto: Ivan Esenko IVE ŠUBIC: ILUSTRACIJA KNJIGE MLADOST MED KNJIGAMI, 1964-65, TEMPERA NA PAPIRJU Ive Šubic (1922–1989) je bil izredno plodovit umetnik, ki se je ukvarjal s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in stenskimi poslikavami. Ob obisku Pariza leta 1956 se je srečal z dediščino kubizma, ki je kasneje odmevala tudi v njegovem slikarstvu in ilustraciji. Navdihovalo ga je kmečko izročilo, pogoste spremljevalke njegovih del pa so tudi ptice, ki jih je upodabljal z značilno pozornostjo do detajla. 46 Svet ptic 02, junij 2022 VLADIMIR MAKUC, PAYSAGE I, 1980, RELIEFNI TISK, GLOBOKI TISK Grafik, slikar in kipar Vladimir Makuc (1925–2016) se je posvečal grafiki, slikarstvu in kiparstvu. Njegov umetniški navdih izhaja s Krasa in iz Istre, značilen genius loci pokrajine pa umetnik prenaša v svoja dela s finim občutkom za material in z bogatim naborom znakov, črk, linij in simbolov. Zaščitni znak njegove umetnosti so ptice. Čeprav so del prostora ali pokrajine, so hkrati tudi nosilke simbolnega. Ptici na grafiki lahko pripadata kateri izmed ptic iz redu štorkelj, močvirnikov ali pobrežnikov, za katere so značilni razmeroma dolg kljun, vrat in noge. Ptice iz teh redov se po večini zadržujejo blizu voda, mokrotnih travnikov ali polj, kjer se prehranjujejo z nevretenčarji, žuželkami, žabami ali glodavci. Vladimir Makuc, Paysage I, 1980, reliefni tisk, globoki tisk foto: Ivan Leskošek POLONCA LOVŠIN: ZARADI DREVES NE VIDIMO GOZDA, 2019–2021, KOLAŽ Polonca Lovšin (rojena 1970) je arhitektka in umetnica, ki se v svojih delih osredotoča na različne alternativne oblike delovanja znotraj arhitekture in urbanizma. Zaradi dreves ne vidimo gozda je serija kolažev, ki obravnava kompleksno temo gozda z vidika podnebnih sprememb. Kolaži povezujejo lokalne zgodbe iz slovenskih gozdov z globalnimi dogodki. Škrlatni makao (škrlatna ara) (Ara macao) je vrsta papige z glavnino populacije v severnem predelu Južne Amerike, v porečju Amazonke. Je velika, pisana in pametna papiga, zato je zelo priljubljena kot hišni ljubljenček. Lahko se nauči in posnema številne glasove, na človeškega lastnika pa se zelo naveže. Lov zaradi povpraševanja po hišnih ljubljenčkih pa je poleg izgube življenjskega prostora dejavnik, ki jo najbolj ogroža. V naravi si poišče partnerja, s katerim preživi vse življenje. Najraje se prehranjuje s sadjem in semeni, teknejo pa ji tudi hrošči in polži. Polonca Lovšin, Zaradi dreves ne vidimo gozda, 2019 - 2021, kolaž foto: Polonca Lovšin Koconogi čuk (Aegolius funereus) je vrsta sove, ki v Sloveniji prebiva v iglastih gozdovih na višjih nadmorskih višinah. Ime je dobil po »kosmatih« nogah – perju, ki obrašča noge. Ima razmeroma veliko glavo in zelo dramatičen pogled. Gnezdi v drevesnih duplih debelejših in starejših dreves, pomanjkanje le teh pa ga tudi najbolj ogroža. Zanimivo je to, da je vrsta nomadska in sledi viru hrane (večinoma so to majhni glodavci, redkeje ptice). Celotne populacije se lahko premikajo po državi ali celini. Če ga letos slišimo v gozdu, ga drugo leto morda ne bomo več. V Umetnostni galeriji Maribor so na ogled različne občasne razstave. Trenutno gostimo razstavo 14. bienala slovenske ilustracije, ki si jo lahko ogledate še do konca julija 2022. Vabljeni! Svet ptic 02, junij 2022 47 NAROVOSLOVNE VEDE IN UMETNOST V ŠKOCJANSKEM ZATOKU // Bojana Lipej umetnosti, in Gašperjem Teranom, prof. bio. in kem. (oba poučujeta na OŠ Elvire Vatovec Prade), ter skupaj zasnovali delavnico za učence 8. razreda osnovne šole z naslovom »Naravoslovne vede in umetnost«. Delavnica je bila pripravljena medpredmetno in je povezala naravoslovje, likovno umetnost in tehniko, udeležilo se je je 14 učencev. Cilj delavnice je bil približati učencem tisti del narave, ki ga s prostim očesom ne moremo videti, a je prav tako izredno pester in zanimiv. Izbrali smo sladkovodno mlako, eno izmed najbolj značilnih življenjskih okolij v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Učenci so fotografirane motive prenesli na risalne liste. foto: Ksenija Pfeifer Skupinska fotografija udeležencev delavnice foto: Bojana Lipej P aul Cézanne, sloviti francoski post-impresionistični slikar, ki mu je bila narava neusahljiv vir navdiha, je dejal: »Slikanje iz narave ni kopiranje predmeta, temveč uresničevanje lastnih občutkov«. Narava in umetnost sta že od pradavnine neločljivo povezani. V naravi se človek lahko popolnoma sprosti, najde navdih za svoje ustvarjanje, posnemanje in učenje. Prek umetnosti pa lahko izraža svoje občutke in razmišljanja, saj ta nima jezikovnih ovir. Znan je vpliv umetnosti na izboljšanje koncentracije, učenja, pozitivne samopodobe in razvijanje socialne empatije. Obenem pa umetnost ponuja možnost, da nam na poseben način pokaže, kakšna naravna okolja nas obdajajo, nas opozori na morebitne težave in s tem hkrati spodbuja k razvoju čuta za odgovornost do narave. Želja po povezovanju narave in umetnosti je bila povod za to, da smo se sodelavci Škocjanskega zatoka povezali s Ksenijo Pfeifer, prof. likovne Za uspešno izvedbo delavnice je bilo potrebno veliko različnih pripomočkov, tako tistih, ki so potrebni za pouk naravoslovja (banjice, pincete, petrijevke, objektna in krovna stekelca, stereo lupe in binokularni svetlobni mikroskopi), kot likovnih pripomočkov (risalni listi, flomastri, čopiči, barve in lončki za mešanje barv) in pametnih telefonov. Delavnica je potekala v treh korakih. Učenci so najprej opravili terensko vzorčenje v učni mlaki in pripravili vzorce za mikroskopiranje oziroma opazovanje pod lupo. Nato so poskušali prepoznati organizme in izbrati motiv za likovno ustvarjanje – ta je bil lahko celoten organizem ali pa le njegov del, ki ga je bilo treba skozi okular fotografirati s pomočjo mobilnih telefonov. Organizme, ki so mirovali ali se le počasi premikali, je bilo razmeroma preprosto fotografirati, hitro gibajoči organizmi pa so zahtevali več spretnosti. Učenci so tako spoznali različne sladkovodne organizme, od ličink kačjih pastirjev, enodnevnic in komarjev do vodnih drsalcev, največ pozornosti pa je bilo namenjene opazovanju in spoznavanju vodnih bolh (Daphnia pulex). Tretji korak je bil namenjen likovnemu ustvarjanju, ko so učenci fotografirani motiv prenesli na risalni list. Najprej so s črnim flomastrom izrisali osnovno obliko in značilnosti mikroskopiranih organizmov, sledilo je barvanje z naravnimi barvili osnovnih barv: modro barvo je predstavljal indigo, rdečo sok rdeče pese in rumeno kurkuma. Te osnovne barve so nato med seboj mešali, da so dobili želene odtenke, s katerimi so pobarvali izrisano osnovno obliko. Delavnica je v celoti upravičila svoj namen, saj je v učencih ne le prebudila željo po raziskovanju narave, ki je s prostim očesom težje opazujemo oziroma jo lahko vidimo le s pomočjo mikroskopa, marveč jih je tudi spodbudila, da svoj umetniški navdih iz narave prelijejo na papir. 48 Svet ptic 02, junij 2022 Nekaj končnih izdelkov foto: Ksenija Pfeifer KONFERENCA EBCC V LUZERNU // Primož Kmecl V Luzernu je med 4. in 8. aprilom 2022 potekala konferenca Evropske­ ga sveta za štetje ptic (EBSS – European Bird Census Council). Tokrat je bila organizirana že dvaindvajsetič, pod imenom: »Bird Numbers 2022: Beyond the Atlas: challenges and opportunities«, glavna tema pa so bili izzivi štetja in zbiranja podatkov po dokončanem drugem ornitološkem atlasu Evrope. Konferenco je organiziral Švicarski ornitološki inštitut (Vogelwarte Sempach), na obali jezera Luzern pa ga je gostil Muzej transporta Švice. Konference EBCC potekajo vsaka tri leta in združujejo ornitologe in druge znanstvenike, ki so jim skupna prizadevanja za varstvo narave; tokrat se je konference udeležilo prek 200 ljudi, med njimi tudi nekaj iz Afrike in Severne Amerike. K sreči je konferenca lahko potekala v živo, saj se je datum ujemal s koncem pandemije in odprtimi mejami. Žal pa je nad vsemi visela temna senca vojne v Ukrajini – predstavnik Rusije se je za dejanja svoje vlade s tresočim glasom opravičil v svoji prezentaciji na daljavo, konference se namreč ni mogel udeležiti, predstavnica Ukrajine pa je pred vojno dobesedno prebežala v Švico. DOPPS je na konferenci s predstavitvijo projekta LIFE Stržen in raziskave habitata hribskega škrjanca na Goričkem predstavljal Primož Kmecl. foto: Blas Molina Glavne teme, obravnavane na konferenci, so bili trendi in ocena populacij ptic, uporaba in izračun indikatorjev, ljubiteljska znanost in »capacity building«, metode raziskav in analize, monitoring pogostih vrst ptic, gonilne sile populacijskih sprememb ter delo na analizi razširjenosti vrst in atlasih. Na začetku vsakega dne so bila organizirana tudi plenarna predavanja: o diverziteti ptic v Švici, analizi diverzitete in zakaj je ta pomembna pri varstvu narave ter o shemi monitoringa metuljev v Evropi. DOPPS sem na konferenci s predstavitvijo projekta LIFE Stržen in raziskave habitata hribskega škrjanca na Goričkem predstavljal Primož Kmecl, avtor prispevka. Ključni del konference je bilo neformalno druženje, izmenjava izkušenj in snovanje skupnih projektov. Za to je bilo veliko priložnosti med odmori na konferenci (ki je sicer trajala od jutra do večera), na ekskurziji ter na konferenčni večerji. Organizator se je resnično izkazal, vse je potekalo kot dobro naravnan urni mehanizem, vendar z veliko dobre volje, kar je zagotavljalo prijeten in nevsiljiv potek. Ključna sporočila, ki smo jih rade volje prinesli domov, so predvsem ogromna vloga prostovoljcev pri spremljanju populacij ptic, napredek pri zajemu podatkov, numeričnih metodah ter tudi dopolnjevanje »belih lis« na nivoju kontinenta. Na Balkanu je denimo v načrtu in pilotnem izvajanju regionalna shema spremljanja pogostih vrst ptic, ki bo zajemala več držav. Zaključek konference je izzvenel veselo in optimistično – predstavnik Latvije je na glavnem odru odigral svojevrstno točko, ko se je nenadoma prelevil v novega gostitelja, s sporočilom – vidimo se znova čez tri leta v Rigi! Svet ptic 02, junij 2022 49 PRIGODE KJER MORSKI VETRC VRŠACE BOŽA // Luka Poljanec Planine Razor v sredini junija še ne zaljša prijetni zven kravjih zvoncev. Šele nekaj dni kasneje pastirji iz doline priženo pašno živino, ki s svojim prežvekovanjem brani gozdu, da bi popolnoma zavladal pobočjem. Na gorskih pašnikih najdejo dom številne vrste ptic, ki bi brez tovarišic krav žalosten konec jemale. Kotorna je le ena izmed vrst, ki je govedu globoko hvaležna. foto: Luka Poljanec T emno modra svetloba tople junijske zore je kakor mehko puhasta perut velike ptice prekrila prebujajočo se planino Razor. Taščice so srebrno zažgolele mlademu dnevu v pozdrav, iz krošnje mogočne bukve je zamolklo kukala kukavica in nasploh se je zbralo vse pisano ptic, prepevaje židano pesem planinske pomladi. Ob pastirskem stanu so stale kakor okamnele tri postave, troje src je prepevalo, šestero zaspanih oči se je čudilo - z bratcem in očetom smo povsem začarani spremljali rojstvo novega dne. Šele prav posebna pesem nas je zdramila iz zamaknjenosti – glasna in kamnita pesem kotorne, te z grofovskimi barvami okrašene kokoši, zavoljo katere nas je pot sploh zanesla v te odmaknjene bregove. Preštevat smo prišli, koliko jih v junijskih jutrih prepeva po Kar tridesetero glav divjih ovac je zajtrkovalo na prisojah, v varnem zavetju močnih teles starih ovnov so nerodno stopicala mlada jagnjeta, ki so šele pred kratkim prvikrat ugledala svetlobo sonca, se prvikrat prestopila po strmih travah. foto: Luka Poljanec strmih gorskih tratah, in kakopak so se nam ob prvi kitici njenega napeva usta razlezla v širok nasmeh. Nad planino smo se razšli, kakor nam je veleval zarisani načrt – oče in Jon sta jo mahnila v smeri Vrha nad Škrbino, mene samega pa je pot vodila tja v gube Vogla. Najprvo sem smuknil skozi nekoliko bukovine, potem sem ruševje oral, naposled pa sem se na vrhu grebena z jutranjim solncem iz oči v oči srečal. Skoro bi bil dihati pozabil, tako veličasten in lep razgled na preljubo Gorenjsko se mi je od ondod odprl. Modrikasto kraljestvo Triglava z okoliškimi vršaci, ki kakor zvesta vojska že tisočletja nemo varjejo v svojem naročju zaklad – rajski Bohinj z jezerom, temnim demantom. Debeli snegovi, ki so ležali po kotanjah in osojah, so dišali po svežem hladu in ustvarjali čudovito lep kontrast med senčno alpsko dolino in prisojnimi pobočji, ki jih boža jadranski vetrc. Tod so iz vlažne zemlje, pravkar otete težkega snega, pognale prve gorske cvetice – kot majhna sončeca sijoči rumeni jegliči in prikupno kimajoči pomladanski alpski zvončki, pa alpski kosmatinci! Med cvetjem drobenclja planinska pevka, zrak je poln žvižganja cip vriskaric, v dalji se svetlika širno morje. Kaj bi se ne radoval mladenič v takšnem rajskem vrtu in lahno, kakor da bi peroti imel, sem stopal po grebenu v smeri prevala Globoko, kjer sem se kasneje spustil z grebena niže na južne trate in jel zopet vrat za kotornami stegovati. Daleč stran na pobočjih Meje sem z dvogledom zapazil dve neznatni piki – očeta in Jona, ki sta menda ravno tisti čas pecivo in druge dobrote iz oprtnikov vlekla, kar ugleda Jon na grebenu številno čredo parkljastih in rogatih bitij, ki nepremično bolščé v prišleka. - „Da mi ni celoten orkester peklenščkov prišel naproti, da mi dobrodošlico zagode“, se je za svoje telo, predvsem 50 Svet ptic 02, junij 2022 pa dušo zbal Jon in se brž za očetova mogočna pleča skril. Pa se bognasvaruj s svojimi muzikanti vendarle ne prikazuje kar sredi belega dne, nikar takšnim poštenjakom, kakršen je naš Jon – bila je čreda muflonov; jagnjeta, matere in tršati ovni, ki si je za jutranjo pašo izbrala zeleneča pobočja. Jutro se je že nagibalo proti dopoldnevu, ko sem končal s popisom in židane volje korakal po kačje vijugasti poti navkreber. Kotorne so odkleklale zadnjih nekaj kitic in se poskrile v šopih trave. Zrak sta napolnila pesem drevesnih cip in brenčanje gorskih muh. Sanjavo sem poslušal zven okolice in precej me je iznenadila belka, ki je izpod nog mojih švignila s silnim truščem peruti in odšumela med travnimi kopučami gor po bregu. Najprvo sem se nad njeno majhnostjo začudil in prav lepo mi je bilo pri srcu, že v naslednjem hipu pa se zavem, kaj sem storil, in se oberoč za glavo primem; »cepec, z gnezda si jo prepodil!« Resnično se je v uborni jamici tik ob nadelani poti, pod nekakšnim travnatim napuščem svetilo pet kakor s kapljicami rdeče krvi oškropljenih jajc. Razumel sem tedaj tudi prečudno belkino vedenje, s katerim me je poprej stran od svojih dragocenih jajc zvabiti želela. »Nerodna reč,« sem dejal. Sleherni popotnik, ki bi izbral preval Globoko za cilj svoj, belki nažene strah v kosti in jo nehote z gnezda prepodi. izrazom na obrazu. Nekolikokrat sta ga zvedavo premerila od nog do glave, ker pa so mu oči gledale tem bolj neveselo, sta se zaobrnila ter želela prečkati pobočja na zahodni strani, da bi ga ne še bolj ujezila. Slutila sta namreč v njegovem varstvu gnezdece. Žalibog pa se jima dobrodušna namera ni posrečila. Tudi onadva sta nekoliko više po pobočju preplašila mater belko in v plitvi kotanjici ugledala šest majhnih jajc! To sta se čudila na vse pretege pa zmajevala z glavama, to smo kasneje kar težko drug drugemu na besedo verjeli! In smo stopili skupaj v smeri planine, in vsem so se po glavi sem ter tja kotrljala belkina jajca. Kavri so čivkali in uganjali norčavosti na modrem junijskem nebu, pesem gora je donela vseokrog. Na dnu meli sta nabirala mrčes dva planinska vrabca. Skoro polne kljunce sta že imela, pa se je še našlo nekoliko prostora. Bogsigavedi, v kateri skalni razpoki so ju namreč čakali mladi vrabci, kakopak silno lačni. Kmalu sta starša odletela daleč stran v smeri Komne. Kakor angelcem so jima utripale bele peruti! Za strešico ji rabi gorska trava, zidovi so trdno kamenje, za posteljo pa belka izbere uborno kotanjico v tleh. Ko na jajcih sedi in vali, je zaradi nevpadljivih barv živa duša ne zapazi, gnezdo pa zapusti le v primeru, da ji tik nad glavo grozi težka gojzerica. Tistega smolnatega dne smo strah v kosti nagnali kar dvema valečima belkama in srčno upamo, da se nam kaj takega ne pripeti nikdar več. foto: Luka Poljanec Ves osupel in poln ugibanj o usodi teh kurjih jajc sem jo kar najhitreje popihal od gnezda stran, da bi s svojo pojavo ne strašil več okoli gnezda in bi se belka lahko mirne duše vrnila. Mimo planinskega zatočišča Globoko sem jo mahal proti zahodu, od koder sta po grebenu prihajala oče in brat. Kako skrivnostno se je Jonu svetil obraz, ko smo se sešli! Iz njunih oči sem brez težav prebral, da sta med popisovanjem nekakšno imenitno reč doživela, pa sem kljub temu kar najdebeleje gledal, ko sta mi doživetje opisovala. Menda sta ravno grizljala kolena na strmih pobočjih Meje, ko se je izza skale primajal samec belke s sila nezadovoljnim Slegur je prepeval s skalnega štrclja in blagoslavljal okolico s svojo šegavo pojavo. foto: Luka Poljanec Nekoliko niže v smeri planine je naša srca razveselila še biserna pesem slegurja. Ozirali smo se naokrog po travnatih bregih, iščoč pisanega ptiča – sedel je po svoji stari navadi na vrhu balvana in spet smo se lahko samo čudili in se radovali. Spomnimo se zopet belke, ki si je za gnezdo izbrala nekoliko neroden kotiček. Da bi gnezdo otela velike nesreče, to se pravi, da bi belka zavoljo prepogoste preplašitve gnezdo popolnoma zapustila, sta se Jon in Tomaž že naslednjega jutra odpeljala na te bogate prisoje s pripravljenimi količki in tablo, ki planince naproša, naj se gnezdu izognejo. Rešitev je bila v tem primeru sila elegantna, saj je gnezdo ležalo ob veliki serpentini, ki naj bi jo planinec enostavno presekal na začetku in si z novo napravljeno bližnjico celo nekaj hoje prihranil. Žalibog sta reševavca ob prihodu na mesto povesila nosove vse do tal, saj si je jajca od prvega do zadnjega za malico privoščil neki plenilec. Svet ptic 02, junij 2022 51 NOVICE DOPPS Nova sodelavca na projektu LIFE for Seeds // besedilo: Katarina Denac, foto: osebni arhiv Aleksandra Kozine in Staša Miljuša V spomladanskem času smo okrepili ekipo sodelavcev na projektu LIFE for Seeds, saj se je pričela sezona terenskih popisov, poleg tega pa je s koncem februarja Polona Sušnik (por. Božič) odšla na porodniški dopust. V začetku marca se nam je pridružil Aleksander Kozina, z majem pa Staš Miljuš. Aleksander je dolgoleten član DOPPS, prostovoljec pri številnih popisih ptic in raziskovalnih taborih ter podpredsednik sekcije DOPPS Od Kolpe do Barja, ki pokriva kočevski in ribniški del Osrednjeslovenske regije. Aleksander je po izobrazbi biolog, v začetku leta 2022 je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil naziv magister ekologije in biodiverzitete, in sicer z nalogo o razširjenosti in ogroženosti kačjih pastirjev na Bloški planoti. Je odličen poznavalec ptic, kačjih pastirjev, rastlin, poleg tega pa navdušen fotograf, čigar fotografije krasijo številne publikacije DOPPS, med drugim tudi novi Atlas gnezdilk. Staš je prvo stopnjo študija opravil na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, drugo pa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2020 z nalogo »Protiglivna aktivnost vodnih in organskih izvlečkov izbranih vrst pelinov« pridobil naziv magister ekologije in biodiverzitete. Preden se je pridružil ekipi DOPPS, kjer nadomešča Polono, je bil zaposlen kot tehnični sodelavec mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, in sicer na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin. Staš je izkušen terenski biolog, saj je sodeloval na mnogih bioloških raziskovalnih taborih, poleg tega pa obvlada tudi laboratorijsko delo. V svojem prostem času deluje kot osebni trener fitnesa in prehranski svetovalec. Aleksander in Staš pri projektu LIFE for Seeds opravljata naloge botanika, med katere v letošnjem pomladansko-poletnem času sodi predvsem iskanje dobro ohranjenih travnikov, s katerih bomo v naslednjih letih pobirali seme za semensko banko, ter sodelovanje pri popisih vegetacije na območjih, kjer bomo z lokalnim semenskim materialom obnavljali travnike. Za velikega škurha na Ljubljanskem barju najslabše leto doslej // besedilo: Urša Koce, foto: Kajetan Kravos V okviru Monitoringa SPA od leta 2015 redno vsako leto spremljamo gnezditev velikih škurhov na Ljubljanskem barju. V izhodiščnem letu monitoringa, ko je bila populacija sicer že v upadu, smo našteli še šest gnezdečih parov. Slika v letošnjem letu pa je precej žalostna: zabeležena sta bila le še dva gnezdeča para, eden v bližini Naravnega rezervata Iški morost in drugi ob Ižanski cesti. Lahko rečemo, da se ta ikonična in karizmatična vrsta poslavlja z Ljubljanskega barja. Še v prvem desetletju tega tisočletja je tam gnezdilo 9–12 parov velikih škurhov in takrat je bil zagotovo še čas za ohranitev te vrste pri nas. Na DOPPS-u že več let opozarjamo na alarmantno stanje populacije in potrebo po takojšnjih rigoroznih ukrepih za zaščito in obnovo habitata (ekstenzivnih, pozno košenih mokrotnih travnikov) ter zagotavljanje miru na gnezdiščih. Pri iskanju rešitev za ohranitev vrste na Ljubljanskem barju bi morali sodelovati tako Okoljsko in Kmetijsko ministrstvo kot Krajinski park Ljubljansko barje, vendar prave volje in zagnanosti za to žal še vedno primanjkuje. Škoda je toliko večja, ker s škurhom z Ljubljanskega barja odhajajo tudi druge travniške vrste ptic. Vse morebitne opazovalce velikega škurha in obiskovalce na območju njegovih gnezdišč prosimo, da so med opazovanjem in sprehajanjem obzirni. Sprehajalce psov prosimo, da imajo svoje štirinožne prijatelje na povodcih. 52 Svet ptic 02, junij 2022 Pričeli smo z iskanjem dobro ohranjenih travnikov // besedilo: Katarina Denac, foto: Aleksander Kozina V okviru projekta LIFE for Seeds smo v aprilu odprli sezono popisov. Tokrat ne gre le za popise ptic, temveč tudi popise poljskega murna, kobilic, metuljev in vegetacije. Popise opravljamo na travnikih, ki jih bomo letos pričeli obnavljati z zelenim mulčem in semenskimi mešanicami, ter na travnikih, od koder bomo dobili ves ta semenski material. Te površine ležijo na Goričkem, v Julijskih Alpah, na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju ter ob Dravi. Hkrati z zgoraj omenjenimi popisi pa smo pričeli tudi z iskanjem dobro ohranjenih, vrstno bogatih travnikov, s katerih bi želeli v naslednjih letih pobirati semena za semensko banko. Te travnike bomo vključili tudi v portal travnikov, kjer bodo predstavljeni s fotografijo, podatki o velikosti, habitatnem tipu in ohranjenosti. V letošnjem jesensko-zimskem času bomo obiskali njihove lastnike in obdelovalce, da pridobimo soglasja za nabiranje semen. Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem // besedilo: Katarina Denac, foto: Kmetijski inštitut Slovenije Med 25. in 27. majem smo se v sklopu projekta LIFE for Seeds odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države. Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje. Z obnovo travnikov so v Belih Karpatih pričeli pred okoli 30 leti, pri čemer so zaradi takratne komunistične izolacije od preostalega sveta morali razvijati svoje pristope in tehnike. Z uporabo regionalnih semenskih mešanic in zelenega mulča, občasno pa tudi spontane sukcesije, so do sedaj obnovili 600 ha travnikov, ki so nastali na nekdanjih njivah. Kmetje so bili zaradi močne erozije, slabih hektarskih donosov in finančne spodbude s strani Ministrstva za okolje pripravljeni njive spremeniti v travnike. Ti so sedaj negnojeni, košeni enkrat letno, njihovo seno pa uporabljajo kot krmo za živali. Travniki so glede na čas, ki je minil od pričetka obnove, talnih razmer in načina obnove (semenske mešanice ali zeleni mulč), v različnih fazah razvoja in z različno pestrostjo rastlin. Nekaterih laično oko sploh ne loči več od naravnih travnikov! Zelo pomembna komponenta obnove je reden monitoring obnovljenih travnikov, s katerim raziskovalci spremljajo tako vrstno sestavo kot tudi nekatere abiotske dejavnike. Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah ipd. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo. Svet ptic 02, junij 2022 53 Tehnologija za življenje in nadaljnje učinkovito upravljanje naravnih rezervatov // besedilo: DOPPS, foto: Alen Ploj Ena izmed temeljnih vrednot in dolgoročnih ključnih ciljev družbe Bosch, v katero spada tudi regionalna podružnica Robert Bosch d.o.o. Slovenija, je blaženje podnebnih sprememb in zaveza k ogljični nevtralnosti. Njihove vrednote pa niso zgolj črke na papirju, saj sistematično obiskujejo kotičke v neokrnjeni naravi in naravne rezervate, kjer občudujejo biotsko raznovrstnost ter sožitje rastlin in živali. Veseli nas, da so pri Boschu prepoznali prizadevanja našega društva pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Podjetju se iskreno zahvaljujemo za donacijo električnega orodja in naprav v višini 6.526,72 evra, s pomočjo katerih bomo lahko nadaljevali svoje delo ohranjanja narave v vseh treh rezervatih, ki jih upravljamo. Več o donaciji in njeni predaji si preberite na naši spletni strani, pod zavihkom Novice. Predstavniki podjetja Bosch in DOPPS ob predaji donacije v Naravnem rezervatu Iški morost Komarji – del biodiverzitete Škocjanskega zatoka // besedilo: dr. Katja Kalan, Jana Šušnjar, doc. dr. Vladimir Ivović, foto: Anders, 2021 Raziskovalci Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, skupaj z raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije sodelujemo pri uresničevanju ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom “Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji”, ki ga financirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru projekta smo v letih 2020 in 2021 na območju Škocjanskega zatoka postavljali pasti za lov odraslih komarjev in peščenih muh. Z vzorčenjem smo v obeh letih pričeli aprila in zaključili konec oktobra. Pasti smo enkrat mesečno za 24 ur postavili na več lokacij v bližini hleva s konji ter ob leseni baraki (slednje samo v letu 2021). S popisi v okviru projekta smo na območju Škocjanskega zatoka do sedaj popisali 15 vrst komarjev. Najštevilčnejše so vrste, ki se najpogosteje pojavljajo v poplavnih ravnicah rek in mokriščih. To so: Ochlerotatus caspius, Ochlerotatus vexans in Culex pipiens. Druge vrste so bile v vzorcih redkejše. Zanimivi sta najdbi vrst Uranotaenia unguiculata in Ochlerotatus detritus, ki sta prvi najdbi vrst za Slovenijo. Peščenih muh v zatoku še nismo ujeli, kar je tudi pričakovan rezultat, saj se na splošno v mokriščih ne pojavljajo. 54 Svet ptic 02, junij 2022 Leta 2020 smo ujeli 283 odraslih komarjev. Te smo na podlagi morfologije v laboratoriju določili do vrste, zabeležili smo skupno 10 vrst. Leta 2021 smo ujeli 416 odraslih komarjev. Obilnejši ulov v tem letu je bil najverjetneje posledica zelo deževne pomladi, kar je vodilo v povišano število komarjev na vseh vzorčnih mestih po celi Sloveniji, ne le v Škocjanskem zatoku. Ulov iz leta 2021 je bil tudi vrstno bogatejši, skupno smo ujeli 13 vrst komarjev. Z raziskavami favne komarjev (in peščenih muh) želimo nadaljevati tudi v prihodnje, saj je le z dolgoročnim monitoringom možno dobiti jasno sliko o sezonski dinamiki posamezne vrste, hkrati pa se nadejamo še kakšne redke najdbe za Slovenijo. vir fotografije: Anders L. (2021): Male of Uranoteaenia unguiculata. Flickr (https://www.flickr.com/photos/ flugbolaget/51395183443, 26. 05. 2022) Kako kaže z novo kmetijsko politiko v Sloveniji? // besedilo in foto: Katarina Denac Leta 2021 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) intenzivno pripravljalo nacionalni Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 (dalje SN SKP). V nekatere korake tega procesa smo bile vključene tudi nevladne organizacije. Julija je bil v javno razpravo dan prvi osnutek SN SKP, novembra drugi. Na oba je DOPPS podal številne komentarje in predloge za izboljšavo ukrepov. Konec decembra je nato MKGP osnutek načrta poslalo Evropski komisiji (najdete ga tule: https:// skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), ki se je konec marca 2022 nanj odzvala z obširnim naborom komentarjev, zahtev in vprašanj. Odziv Evropske komisije in odgovor MKGP nanj najdete na povezavi: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/ key-policies/common-agricultural-policy/cap-strategic-plans/ obervation-letters_en. Strateški načrt v primerjavi s preteklo kmetijsko politiko na področju varstva narave sicer pomeni določen napredek (plačila Natura 2000, ukrepi za zavarovana območja, ekosheme za varstvo gnezdilk na njivah), vendar pa z njim verjetno ne bomo prišli do tako želenega »zelenega preboja«. Zlasti nas skrbijo (1) premalo ambiciozna pogojenost (zlasti DKOP 8, ki se tiče krajinskih značil- nosti), (2) neustrezne ekosheme za travnike, kjer bodo finančno podprti tudi trikrat kosni travniki, ki nikakor niso ekstenzivni, (3) neustrezen ukrep HAB, ki ne podpira najbolj ekstenzivnih, povsem negnojenih travnikov in omogoča prezgodnjo prvo košnjo oziroma pašo, (4) še vedno nedorečena definicija aktivnega kmeta, s katero upravljalcem zavarovanih območij in nevladnim organizacijam grozi izguba statusa aktivnega kmeta in s tem izguba pravic do določenih kmetijskih plačil, ter (5) dejstvo, da je varstvo narave v kmetijski krajini še vedno bolj ali manj prepuščeno prostovoljnim ukrepom KOPOP in ekoshemam. Evropska komisija je sicer Republiko Slovenijo v uradnem opominu zaradi upada travniških vrst ptic že pred leti jasno opozorila, da samo s prostovoljnimi ukrepi slabega stanja ne bomo mogli rešiti. V letu 2022 MKGP čakajo naporna pogajanja z Evropsko komisijo glede dokončnega besedila SN SKP. Preizkus ukrepov za varstvo pribe in poljskega škrjanca na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju // besedilo in foto: Ana Vaupotič V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem preizkušali ukrepe za ohranjanje poljskega škrjanca in pribe na površinah kmetijskih gospodarstev Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.. Z namenom varstva poljskega škrjanca je bila na eni izmed površin kmetije Metličar med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. Na njej smo od konca marca spremljali morebitno pojavljanje škrjanca ter skušali potrditi uporabo zaplate kot prehranjevališča, razgledišča ali pevskega mesta. Vrste na zaplati žal nismo potrdili, pojočim poljskim škrjancem tekom pregledov uspeli prisluhniti na okoliških površinah. V sklopu ukrepa za varstvo pribe smo konec marca najprej opravili popis, med katerim smo beležili predvsem gnezditveno sumljive osebke oziroma pare. Tam, kjer smo jih našli, smo nato v aprilu skušali najti še gnezda. Na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju nam je tako uspelo locirati 7 gnezd, od tega 5 na površinah Jeruzalem SAT d.o.o. v bližini Cvetkovcev, in dve na površinah kmetije Metličar in kmetije Rajh v bližini Lovrenca na Dravskem polju. Vsem kmetijskim gospodarstvom z gnezdi pribe smo nato predstavili ukrep varstva vrste, ki predvideva označitev gnezd pred kakršnimi koli opravili na njivi, da se jim kmet lahko izogne oz. jih obvozi. Na površini kmetije Metličar in kmetije Rajh smo tako gnezda označili s tankimi palicami, na površini Jeruzalem SAT d.o.o. pa to ni bilo potrebno, saj so bila pred začetkom del gnezda že speljana, mladiči pa opaženi na bližnji njivi. Svet ptic 02, junij 2022 55 Varuhi gozdnih specialistov // besedilo: Urša Gajšek, Tilen Basle V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo v dobrih dveh mesecih zbrali že več kot polovico sredstev, ki jih potrebujemo za nakup 10 hektarjev gozda. Smo na dobri poti, da našim dragocenim gozdnim specialistom vrnemo naravne gozdove, ki jih Slovenija premore le manj kot en odstotek. S tem bomo pripomogli k njihovemu ohranjanju in pokazali način, kako jim lahko dodatno pomagamo v prihodnje. Gre namreč za plahe vrste, ki v gospodarskem gozdu ne najdejo svojega mesta. Potrebujejo mir, gozdove brez vpliva človeka, večji delež odmrle lesne mase ter velika stara drevesa. V naravi prepuščeni gozdovih bodo lahko spet našli mir in si ustvarili dom. Navdušeni smo nad dosedanjimi uspehi akcije in ponosni, da se vsi skupaj bojujemo za ohranjanje naših gozdnih ptic in naravnih gozdov. V imenu dragocenih gozdnih specialistov in celotnega društva se vsem podpornikom toplo zahvaljujemo. Pomagaj vrniti gozdove naravi tudi ti. Pridruži se akciji na: www.gozdnispecialisti.si. Podporniki gozdnih specialistov Adi Smolar, varuh koconogega čuka in Tilen Basle, koordinator projekta Varuhi naravnih gozdov foto: DOPPS Ohranjanje populacije hribskega škrjanca na območju Vipavske doline // besedilo in foto: Pia Höfferle Hribski škrjanec (Lullula arborea) je ptica polodprte krajine. Gnezdo si ustvari v visoki vegetaciji, ki jo najde tudi na zaraščajočih travnikih, za prehranjevanje pa potrebuje travnike z nizko in redkejšo vegetacijo. Eden ključnih razlogov za upad populacije hribskega škrjanca na Vipavskem je zaraščanje pobočij Vipavske doline. Z namenom izboljšanja stanja populacije vrste na tem območju smo leta 2019 v okviru kohezijskega projekta VIPava na parceli (na skupni površini 25 ha) nad vasjo Gojače v občini Ajdovščina odstranili lesno zarast. V letu pred odstranitvijo smo na popisu vrste na tem območju zabeležili le en par hribskega škr- 56 Svet ptic 02, junij 2022 janca. V aprilu 2022 smo popis ponovili in zabeležili vsaj 5 parov te vrste. Povečanje številčnosti lahko verjetno pripišemo ravno odstranitvi lesne zarasti v sklopu projekta. A taka enkratna odstranitev žal ne zadostuje za dolgoročno ohranjanje odprte krajine, ki jo vrsta potrebuje. Delež grmovja in dreves na teh površinah se je skozi leta večal, s tam pa je postajalo to območje za hribskega škrjanca manj primerno. Z namenom ohranjanja optimalnega habitata za to vrsto smo v letošnjem letu na območju parcele pričeli tudi s pašo drobnice. Redna paša bo pripomogla k dolgoročnemu ohranjanju populacije te redke vrste na območju Vipavske doline. Aktivnosti prenosa znanja v prakso in razširjanja rezultatov v okviru projekta EIP VIVEK // besedilo in foto: Tjaša Pršin Letošnjo pomlad smo v sklopu projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, poleg preizkusov ukrepov za ohranjanje ciljnih vrst ptic in habitatnih tipov, opravili tudi vrsto aktivnosti z namenom prenosa znanja v prakso in razširjanja rezultatov projekta. Z aktivnostmi smo se osredotočili na ciljne skupine, ki so neposredno povezane s prenosom v projektu preizkušenih rešitev in ukrepov v prakso: kmetijska gospodarstva in kmetijski svetovalci s projektnih območij (Ljubljansko barje, Goričko in Dravsko-Ptujsko-Središko polje) ter strokovnjaki s ključnih raziskovalnih, upravnih in naravovarstvenih organizacij. Aprila smo na Goričkem izpeljali usposabljanje za partnerska kmetijska gospodarstva in delavnico za strokovnjake, kjer smo si ogledali del površin, kjer uresničujemo ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca, obiskali površine z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca, kjer smo vrsti tudi prisluhnili in si jo ogledali, dogodek pa smo zaključili z ogledom enega izmed travnikov, ki je pomembno rastišče kukavičevk (HT 6210 (*)). Maja smo na Ljubljanskem barju imeli dva dogodka: delavnico za strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave ter delavnico za kmetijska gospodarstva z Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, ki niso člani partnerstva projekta. Na obeh dogodkih smo udeležencem predstavili ekologijo pribe in poljskega škrjanca, zanju v projektu preizkušene ukrepe, ter si dva izmed teh – zaplate neposejanih tal ter kratkotrajno praho, tudi ogledali na terenu. Na površini z zaplatami neposejanih tal smo si poljskega škrjanca tudi ogledali ter prisluhnili njegovi izredno melodični pesmi. Na obeh dogodkih sta predstavnika kmetijskih gospodarstev, ki sta izpeljali ukrepe za varstvo pribe in poljskega škrjanca, udeležencem predstavila svojo izkušnjo sodelovanja v projektu, ki sta jo oba označila kot pozitivno. Dogodka smo zaključili z ogledom pozno košenih mokrotnih travnikov v Naravnem rezervatu Iški morost ter na novo vzpostavljene mejice, ki smo jo zasadili v okviru projekta. Za kmetijska gospodarstva z Goričkega, ki niso člani partnerstva, je maja Kmetijsko gospodarstvo Jeruzalem SAT na svojih površinah organiziralo praktični prikaz pridobljenega znanja in izkušenj v okviru preizkusa projektnih rešitev. Po predstavitvi ukrepov, ki so jih izpeljali v okviru projekta, smo si skupaj ogledali njihove površine, kjer smo aprila in maja našli pet gnezd prib. Ko smo želeli gnezda označiti (da bi se jim pri obdelavi s stroji izognili), so bila ta prazna – pribe so že uspešno speljale svoje mladiče. Dogodek smo zaključili z ogledom Naravnega rezervata Ormoške lagune. Vsi našteti dogodki so pomembno prispevali k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Veseli smo bili pozitivnega odziva udeležencev, ki kaže na to, da smo na pravi poti k uresničitvi cilja – pripravi in izvedbi ukrepov, ki so sprejemljivi in izvedljivi za kmetijska gospodarstva in bodo prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini. Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta, pa smo pripravili tudi priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK. Ta je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, v njem pa so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca), travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), preizkušene projekte rešitve, med projektom pridobljeno znanje ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje. Priročnik je dostopen na spletni strani DOPPS, pod zavihkom Publikacije DOPPS in na povezavi: https://www.ptice.si/publikacije/publikacije-dopps/brosure/. Udeleženci usposabljanja za partnerska kmetijska gospodarstva na ogledu površin z vzpostavljenimi zaplatami neposejanih tal za poljskega škrjanca na Goričkem. Priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK Svet ptic 02, junij 2022 57 Pomladanska selitev v NR Škocjanski zatok // besedilo in foto: Domen Stanič Prva polovica leta 2022 je bila v Škocjanskem zatoku v znamenju velike pestrosti ptic, celo take, ki ji nismo bili priča že nekaj let. Zagotovo je temu botroval primeren vodostaj v sladkovodnem delu rezervata, ki smo ga lahko zagotavljali po nedavni sanaciji dotrajanega praga na kanalu Ara. Ustrezen vodni nivo je v sladkovodna okolja rezervata že v februarju in marcu pritegnil lepa števila prezimujočih in selečih se vrst rac in pobrežnikov. Desetega marca nas je presenetila zgodnja vrnitev s prezimovališč enega osebka čapljice (Ixobrychus minutus), kar je verjetno najzgodnejši podatek te vrste za Slovenijo. V drugi polovici marca so sledile številne druge selivke, med katerimi so stopali v ospredje črnorepi kljunači (Limosa limosa), večje jate togotnikov (Calidris pugnax), kostanjevke (Aythya nyroca), dve dolgorepi raci (Anas acuta), številni žerjavi (Grus grus), bobnarica (Botaurus stellaris) in svatovsko obarvana modra taščica (Luscinia svecica). Mesec pravih redkosti pa je bil april. Dne 9. 4. smo na seznam rezervata dodali novo, že 263. vrsto, to je stepski lunj (Circus macrourus). Po redkosti sta mu sledila še citronasta pastirica (Motacilla citreola) in belovrati muhar (Ficedula albicollis), oba le druga podatka za rezervat. Zanimivo je bilo tudi opazovanje samice velikega žagarja (Mergus merganser) v brakični laguni. Med manj redkimi, a še zmeraj zanimivimi gosti smo v aprilu zabeležili tudi rdečo lastovko (Cecropis daurica), ribjega orla (Pandion haliaetus), štiri kaspijske čigre (Hydroprogne caspia), dve zlati prosenki (Pluvialis apricaria) ter nekaj malih škurhov (Numenius phaeopus) in pukležev (Lymnocryptes minimus). Tudi maj je postregel z nekaj redkimi vrstami, med katerimi je zagotovo zbujal pozornost rjavoglavi srakoper (Lanius senator, tretji podatek za rezervat), sledili pa so mu trstni cvrčalec (Locustella luscinioides), beloperute (Chlidonias leucoptera) in belolične čigre (Chlidonias hybrida), žli- čarke (Platalea leucorodia), plevica (Plegadis falcinellus), bela štorklja (Ciconia ciconia) ter dva Temminckova (Calidris temminckii) in srpokljuni prodniki (Calidris ferruginea). Od zgodnjih gnezdilk so nas presenetile predvsem sive gosi (Anser anser), ki so letos gnezdile s kar štirimi pari. Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na Facebook-strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: https:// www.facebook.com/skocjanskizatok/ ali na spletni strani: https:// www.skocjanski-zatok.org/category/novice/. ČAPLJICA (Ixobrychus minutus) Naraščaj kamarških konjev v Škocjanskem zatoku // besedilo in foto: Daša Stavber To pomlad se je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok čreda kamarških konj ponovno povečala za dva žrebička! Na sveže jutro, 20. aprila, nas je pričakal zdrav in močan samček temno rjave barve ob mami Rižani, ki je dobil ime po bujno cvetoči naravi – Cvetko. Dva tedna kasneje, 4. maja zvečer, nas je pričakal drugi samček, bolj lisičje barve, ob mami Cabidoule. Ime je dobil po domorodnem grmu, ki ga čebele in ptice obožujejo – Dren. Cvetko in Dren sta bila ob rojstvu povsem podobna svojima starejšima bratoma, Acotu in Brinu. Ko bosta žrebička dovolj močna, se bosta skupaj z mamo Rižano in Cabidoule ter babico Falisco preselila na pašnike sladkovodnega dela rezervata. Obeležitev Svetovnega dne zdravja 2022 // besedilo: Bojana Lipej, foto: Društvo za pomoč pri demenci – PRIMORSKE SPOMINČICE Že drugo leto zapored smo v sodelovanju z Društvom za pomoč pri demenci – PRIMORSKE SPOMINČICE s pohodom po učni poti Škocjanskega zatoka obeležili svetovni dan zdravja. Pohod, ki se ga je udeležilo petnajst članov društva, je bil namenjen ozaveščanju o demenci (kako se s to boleznijo spoprijeti in kje najti pomoč). Demenca je bolezen možganov, ki vodi bolnika v odvisnost od svojcev in okolice in je najpomembnejši vzrok invalidnosti v starosti. Prizadene tako bolnika kot tudi njegovo celotno družino. V društvu Spominčica, ki združuje svojce obolelih, si že vrsto let prizadevajo, da bi se o tej bolezni vedelo in govorilo več. Za učinkovitejše zdravljenje demence je ključno njeno zgodnje odkrivanje. 58 Svet ptic 02, junij 2022 Obiskali smo Naravni rezervat Iški morost // besedilo in foto: Barbara Jerina Na lepo zgodnjepoletno dopoldne smo se mlajši učenci Šole Dečkova Centra Janeza Levca skupaj s spremljevalci in učitelji odpravili na Ljubljansko barje. Tam nas je na začetku Koščeve učne poti v že čakal ornitolog DOPPS-a, Matej Gamser. Najprej nam je povedal veliko o naravnem rezervatu: izvedeli smo, da travnike tam prvič kosijo šele pozno poleti, da ptice lahko brezskrbno odgnezdijo. Opozoril nas je, da v rezervatu lahko hodimo le po učni poti, da ne motimo ptic. Pokazal nam je tudi travnik, porasel z invazivno rastlino zlato rozgo (Solidago sp.), in povedal, da ta ni zaželena, ker na takih travnikih razen nje ne uspeva nič drugega. Izvedeli smo, da je učna pot ime dobila po ptici kosec (Crex crex), ta pa je ime dobil zaradi njegovega značilnega oglašanja, ki spominja na zvoke pri brušenju kose. A kosca tokrat nismo videli, prav tako ne zavarovanega velikega škurha (Numenius arquata). Ornitolog nam je povedal, da lahko največ ptic opazimo zgodaj zjutraj. Morda pa smo bili tudi preglasni in smo jih spodili. Med vejami dreves smo opazili rumenega kobilarja (Oriolus oriolus), po nebu nad nami je krožil rjavi lunj (Circus aeruginosus). Ptice smo opazovali tudi skozi daljnoglede, ki objekte v daljavi zelo povečajo. Ko smo prehodili celo učno pot, ki je bila za nas prava pustolovščina, smo si ogledali še zbirko peres, jajc in gnezd, ki jih je imel s seboj ornitolog. Imeli smo se lepo in izvedeli veliko novega. Prav gotovo se v Naravni rezervat Iški morost še vrnemo! Popis gliv v Škocjanskem zatoku // besedilo: Bojana Lipej, foto: arhiv Gobarskomikološkega društva Slovenske Istre Opravičilo V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Na plakatu manjka navedba vrste ptice in avtorja fotografije. Gre za fotografijo črne žolne (Dryocopus martius), avtorja Samota Jereleta. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo V soboto, 14. maja 2022, smo v sodelovanju z Gobarsko-mikološkim društvom Slovenske Istre s popisom gliv Škocjanskega zatoka obeležili Dan biotske raznovrstnosti. Gobarsko-mikološko društvo Slovenske Istre, ustanovljeno leta 1988, sprva pod imenom Gobarska družina Koper in kasneje, leta 2002, preimenovano v sedanje ime, deluje v skladu s svojim kodeksom - ta jim narekuje varovanje narave, naravnih znamenitosti in mikoflore na območju Slovenske Istre. Združuje skoraj 100 aktivnih članov, ki se poleg raziskovanja gob veliko posvečajo izobraževanju in ozaveščanju o pomenu in zaščiti mikoflore, kar je bil tudi vzrok za izvedbo omenjenega popisa. Dvajset udeležencev je ob začetku popisa pozdravila predsednica Gobarsko-mikološkega društva, ga. Irena Dobrila Sirotič, ki je poudarila, da ta dogodek oznanja začetek dobrega sodelovanja z DOPPS. V okviru popisa so člani društva prepoznali 5 različnih vrst gob, od katerih so dve vrsti determinirali že na terenu. To sta bili mestni kukmak (Agaricus bitorquis), užitna goba, ki jo zelo pogosto najdemo ob poteh ali cestah in topolova njivnica (Cyclocybe cylindracea), gniloživka, ki raste v toplih krajih Istre, najraje ob topolih in je tudi užitna. Preostale tri vrste bodo morali natančno pregledati in jih določiti kasneje. Morda je med njimi tudi kakšna nova vrsta za Škocjanski zatok. Popisu gliv je sledilo predavanje priznanega mikologa Andreja Piltavra z naslovom »Klimatske spremembe in mikota«. G. Piltaver je v besedi in sliki predstavil del pestrega sveta gliv, posebno pozornost pa je v nadaljevanju posvetil še vplivu klimatskih sprememb na mikofloro. Dogodek je bil organiziran s finančno podporo Mestne občine Koper. Svet ptic 02, junij 2022 59 Tehnika za življenje Preprosto prostoročno rezanje – doma ali na vrtu. Z akumulatorsko žago EasyCut 12 je žaganje preprosto kot še nikoli! Home made by you. 10.8 V / www.bosch-diy.com