POROČILO O GEOLOŠKEM ZAVODU LRS
OD USTANOVITVE DO LETA 1952
Stefan Kolenko
Ustanovitev in organizacija zavoda
Geološki zavod za Slovenijo je bil ustanovljen z uredbo Vlade Ljud-
ske republike Slovenije z dne 7. maja 1946 kot samostojna državna
ustanova pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo. S tem je bila izpol-
njena dolgoletna vrzel v našem kulturnem in gospodarskem življenju.
Organizacijo zavoda je prevzel ing. J. Mastnak, ki je bil takrat na-
čelnik planskega oddelka pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo.
Njegovi dnevni zapiski pričajo, koliko naročil je prihajalo v zvezi z
obnovo in razširitvijo rudnikov, oceno zalog ter oskrbo industrije z mi-
neralnimi surovinami. Druga skupina geoloških problemov je nastajala
pri gradnji hidroelektrarn, cest, mostov, železnic in vodovodov. Svoje
zahteve je postavilo tudi kmetijstvo in gozdarstvo.
Ce upoštevamo, da je bila to doba po osvoboditvi, ki je sledila opu-
stošenju v drugi svetovni vojni, nam bo razumljivo, da so se tako na-
kopičili geološki problemi v zvezi z obnovo. Toda Geološki zavod je bil
mlada ustanova, kakršne v preteklosti Slovenija še ni imela. Zato se ni
mogel nasloniti na tradicijo, temveč je bilo treba začeti znova ter šele
poiskati metode in organizacijske oblike dela.
Na posvetovanju zastopnikov zavoda, visokošolskih, upravnih in go-
spodarskih ustanov dne 8. maja 1947, ki ga je vodil ing. I. Klemenčič,
so sprejeli predlog, da naj se v zavodu razvijejo sledeče dejavnosti:
1. Geološko in petrografsko kartiranje ter geofizikalno merjenje.
2. Raziskave nafte, premoga, rud in nekovin.
3. Inženirsko- in hidrogeološko raziskovanje:
a) fundiranje gradbenih objektov,
b) pitna in industrijska voda,
c) topli in mineralni vrelci,
č) hidrogeologija Krasa.
4. Kartografija.
5. Laboratorijske preiskave: petrografske, kemične, tehnološke, geo-
mehanske in paleontološke.
6. Arhiv in knjižnica.
7. Geološki muzej z zbirkami in katastrom gradbenega materiala.
8. Izdajanje publikacij.
262
Največja ovira pri uresničevanju tega predloga je bilo pomanjkanje \
strokovnega kadra. Vkljub večstoletni tradiciji našega rudarstva, ki je i
nudilo možnost tudi za razvoj geologije, smo imeli takoj po osvoboditvi :
samo pet geologov, ki so bili vsi zaposleni na visokih šolah. Zavod pa \
ob ustanovitvi ni mogel dobiti niti enega geologa za stalno namestitev, j
dasi ga je iskal tudi v Beogradu in Zagrebu, kjer je bilo stanje v tem ;
pogledu le nekoliko boljše. Zato je bilo treba čakati tri do štiri leta na ;
mlade absolvente, ki so študirali geologijo in so pri zavodu predvsem |
v letnem šolskem odmoru prakticirali v kartiranju. Medtem *je zavod i
deloval le s svojimi zunanjimi sodelavci. Med njimi naj navedemo j
dr. ing. J. Duhovnika za raziskave rudišč ter geološko in petro- j
grafsko kartiranje, geologa F. Z u r g o , docenta D. K u š č e r ja in do- i
centa C. Šlebingerja za inženirsko geologijo ter za raziskave ter-1
malnih in mineralnih vrelcev. Priložnostno so sodelovali dr. ing. \
L. Š u k 1 j e pri geomehanskih preiskavah, ing. R. Vodušek pri geo-1
fizikalnih merjenjih, ing. I. Kralj pri raziskavah železovih nahajališč,!
ing. M. Cerovac in ing. V. Lipoid pri raziskavah premogov, ing.
V. Zaje in ing. L. Zore pri boksitih.
Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike^
Jugoslavije z dne 27. decembra 1948 je bil Geološki zavod za Slovenijo!
določen za ustanovo splošnega državnega pomena in postavljen pod
upravo Ministrstva za rudarstvo FLRJ. Ustanova se je odslej imenovala !
Zavod za geološka raziskovanja LR Slovenije in je bila pod neposrednim
vodstvom Zvezne uprave za geološka raziskovanja v Beogradu. Pri-i
ključih so ji vrtalno sekcijo Zagorje obenem z remontno delavnico v!
Zagorju in s skladiščem v Borovniku. Zavod je v začetku leta 1949 pre-
vzel 22 vrtalnih garnitur raznih tipov z zmogljivostjo od 150 do 1200 m. ;
V letu 1950 se je to število še povečalo s 3 novimi garniturami z zmog-j
Ijivostjo po 1200 m tipa Craelius B-3. Vendar nam te številke ne dajo |
prave slike o možnosti raziskovalnega vrtanja, ker je bila oprema gar-j
nitur pomanjkljiva. Zato so vrtalci v letu 1950 ohranili v obratu le 14 ;
garnitur, katerih opremo so izpopolnili. V naslednjih letih so to število še j
zmanjšali. V letu 1952 pa je zavod prepustil del garnitur rudnikom v,
Idriji, Zagorju in "Velenju, vendar sta jih rudnika Zagorje in Velenje,
pozneje vrnila. j
Z decentralizacijo našega gospodarstva v letu 1950 je prešel zavod'
upravno k Svetu za energetiko in ekstraktivno industrijo LRS. Po,
uredbi Vlade LR Slovenije z dne 8. julija 1950 se je imenoval Uprava!
LR Slovenije za geološka raziskovanja in je bil obenem upravni in ope-i
rativni voditelj Podjetja za globinsko vrtanje, ki je bilo ustanovljeno z;
isto odločbo. Za upravnika je bil postavljen ing. D. J e 1 e n c.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let je bilo treba preiti od eno- ali!
dvodnevnih posameznih in komisijskih geoloških ogledov k sistematske-'
mu delu in pri tem upoštevati zapovrstnost raznih metod geološkega '-
raziskovanja. Razen tega so se morale v skladu z obsegom terenskih^
del ustvariti tudi možnosti za vzporedne laboratorijske preiskave. ■
Ze v drugi polovici leta 1950 je šel razvoj v tej smeri. To se nil
takoj povsem posrečilo, ker je sprememba v načinu dela zahtevala do-'
263
ločeno prehodno dobo in materialna sredstva. Vendar so prizadevanja ;
v letu 1951 rodila sledeči uspeh: ■
. 1. Zavod je dobil že toliko svojih geologov, da smo ustanovili samo-|
stojne oddelke za kartiranje, za raziskavo nahajališč nafte, premoga, rud, j
in nekovin. Vsak od teh oddelkov je imel že vsaj po enega geologa, kij
je opravljal le določene naloge. |
2. Nabavili smo najpotrebnejšo laboratorijsko opremo. V februarju \
je pričel z delom analitski laboratorij, v juniju mineraloški in petro-i
graf ski ter v juliju mikropaleontološki. Izvršili smo tudi prve priprave ;
za preiskavo težkih mineralov v sedimentih. j
3. V prejšnjih letih je bilo zbranih mnogo fosilov, kamenin, mine-^
ralov in rud. Toda ves material je ležal v zabojih in ni služil svojemu i
namenu. V drugi polovici leta 1951 smo dobili primerne omare in smo ■
pričeli urejevati zbirke. ;
4. Končno je bil važen prispevek za izboljšanje dela izpopolnitev:
knjižnice in arhiva. \
Na podlagi odločbe Vlade LR Slovenije z dne 4. julija 1952 se je|
Uprava LRS za geološka raziskovanja združila s Podjetjem za globinsko j
vrtanje v gospodarsko ustanovo s samostojnim finansiranjem pod ime-|
nom Geološki zavod LR Slovenije v Ljubljani in v gospodarski upravi!
Sveta Vlade LRS za, industrijo z nalogo, da razvija sledeče dejavnosti:
a) geološko raziskovanje,
b) geofizikalno merjenje,
c) vrtanje,
č) rudarsko raziskovanje.
Predsednik Sveta Vlade LRS za industrijo je imenoval za direktorja
zavoda ing. D. Jelenca. Na njegov predlog je delovni kolektiv sprejel
načelo o kolektivnem upravljanju ustanove. Delavski svet se je dne
15. novembra 1952 zbral v sejni dvorani Ministrstva za finance LRS
k prvemu zasedanju, na katerem je direktor zavoda ing. D. Jelene
obširno poročal o splošnem stanju geološke službe v Sloveniji, o geo-;
loških raziskovanjih v letu 1952 ter o gospodarstvu zavoda in o njegovem ;
perspektivnem razvoju. Za prvega predsednika delavskega sveta je biL
izvoljen delavec S. B a 1 o h.
V letu 1952 se je s prihodom novih geologov nadalje izpopolnila,
organizacija zavoda. Ze v januarju je bil ustanovljen oddelek za inže-i
nirsko geologijo in hidrogeologijo, v juliju oddelek za rudarske raziskave
in v avgustu oddelek za geofizikalno merjenje, za katerega je bil na-:
bavljen gravimeter Worden, dve magnetni tehtnici, teodoliti in nivelirji. ;
Izpopolnili smo tudi laboratorijsko opremo. Kemični laboratorij je dobil'
električni fotokolorimeter, polavtomatsko analitsko tehtnico, pH-meter, i
sežigno peč in centrifugo; petrografski laboratorij je dobil rontgen, spek-^
trograf, univerzalno mizico, integrator in še drugo dopolnilno opremo;
k mikroskopom. Za vrtalno skupino je bil nabavljen vrtalni pribor m<
razna oprema.
Začasno je bilo tudi rešeno vprašanje prostorov Geološkega!
zavoda. Ob ustanovitvi zavoda so bila na razpolago sredstva za grad-|
264
njo novega poslopja, vendar so ostala neizkoriščena. Takrat je imel
zavod v stavbi Ministrstva za industrijo in rudarstvo štiri sobe, kar je
bilo za začetek dovolj. Ko pa je postal zveznega značaja, se je moral
izseliti v tesne prostore na Masarykovi cesti na dvorišču poleg skladišča
»Transjuga«. Že naslednje leto se je zopet selil na Miklošičevo cesto v
prostore Državnega zavarovalnega zavoda, od tu pa v letu 1950 na Vil-
harjevo cesto 33. Tu so bili prostori za zavod zelo primerni, vendar se je
moral kmalu umakniti Ministrstvu za kmetijstvo in se preseliti v Dal-
matinovo ul. 4. V oktobru 1952 so mu končno nakazali prostore v zi-
danih barakah v Parmovi ul. 33. Pogostne selitve so zelo neugodno vpli-
vale na razvoj zavoda. Pokvarilo in uničilo se je mnogo inventarja,
vedno znova je bilo treba dajati sredstva za popravila in laboratorijske
instalacije. Nekatere od teh selitev so se morale izvršiti v naglici; pri
tem se je tudi marsikaj izgubilo.
V svrho bolj gospodarskega poslovanja in boljše evidence nad in-
ventarjem se je preselila tudi delavnica in skladišče iz Zagorja v
Ljubljano.
Z boljšo organizacijo dela, dvigom storilnosti in s štednjo materiala
je delovnemu kolektivu uspelo, da je postal zavod v letu 1952 finančno
aktiven. Dohodki so znašali 59,370.973 din, izdatki 55,972.681 din; prese-
žek dohodkov nad izdatki 3,398.292 din.
Terensko delo
A. Geološko kartiranje
Geološko kartiranje slovenskega ozemlja ima že stoletno zgodovino.
Prvič so ga izvedli geologi Dunajskega geološkega zavoda v desetletju
1854—1864. Kartirali so v merilu 1 : 144.000. M. V. Lipoid je v po-
letnih mesecih 1854 in 1855 preiskal del vzhodne Koroške, v poletju 1856
pa ozemlje severno od Save in ceste Ljubljana—Postojna. V letu 1857
je najprej skupno z G. Stäche jem prehodil področje vzdolž Save od
Ljubljane do Brežic, nato pa sta pregledala vse ozemlje med Savo in
Kolpo vzhodno od ljubljanskega meridiana. Severno od vzporednika, ki
poteka skozi Šmihel pri Novem mestu, je kartiral Lipoid, južno pa
Stäche.
Tako so bile obdelane tri sekcije pregledne geološke karte v merilu
1 : 144.000: Novo mesto—Višnja gora, Brežice—Kostanjevica in Kočevje
—Metlika.
K. P e t e r s je leta 1855 kartiral Koroško, Goriško in Kranjsko
severno od črte Bohinj—Radovljica—Kokra, Stäche pa leta 1859
Istro in Slovensko Primorje. S tem je bila zaključena tudi pregledna
karta Koroške, Kranjske in Slovenskega Primorja.
Na pobudo geognostično-montanističnega društva za Štajersko je
F. Rolle leta 1855 pričel s kartiranjem Spodnje Štajerske. To delo
je nadaljeval Th. Zollikofer v letih 1858—1860, v letih 1863—1864
pa ga je dopolnil D. S t u r in leta 1865 izdal pregledno geološko karto
265.
štajerske v merilu 1 : 185.000. Podatke tega kartiranja je porabil F. v.
Hauer, ki je v letih 1867—1873 postopoma izdal geološko karto avstro-
ogrske monarhije v merilu 1 : 576.000.
Na podlagi teh kartiranj so pozneje izdelali specialke v merilu
1 : 75.000. Pri tem so se napake, ki so nastale pri preglednem kartiranju,
še povečale, tako da so te karte danes neuporabne, dasi za Dolenjsko,
Belo krajino in Notranjsko še nimamo drugih.
Dvajset let pozneje je dunajski geološki zavod leta 1884 pričel s po-
novnim, tokrat podrobnim kartiranjem, ki pa ni zajelo vsega sloven-
skega ozemlja. Rezultat tega kartiranja so bile geološke specialke v
merilu 1 : 75.000:
4 Tellerjeve: Železna Kapla—Kokra (z razlago), Mozirje (z
razlago), Pragersko—Slov. Bistrica (pri kartiranju je sodeloval J. D r e -
g e r, razlago pa je napisal F. Teller), Celje—Radeče. Kartiral je
tudi za specialko Dravograd na področju Slovenj Gradec—Mežica.
2 Dregerjevi: Ptuj—Vinica (z razlago), slovenski del specialke
Rogatec—Kozje (z razlago). Kartiral je tudi na področju mariborske in
radgonske specialke.
5 Kossmatovih: Ajdovščina—Postojna (z razlago), Škof ja Loka
—Idrija (z razlago), Tolmin, Ljubljana (manuskriptna), Radovljica (manu-
skriptna).
3 Stachejeve: Gorica—Gradiška, Trst, Sežana—Št. Peter (ma-
nuskriptna).
Pri Kossmatovem kartiranju sta sodelovala tudi F. S e idi in
prof. dr. M. Salope k.
L. W a a g e n je že leta 1913 pri hidroloških raziskavah v porečju
Rinže, Ribnice, Bistrice in nekaterih drugih kraških voda na področju
listov Lož—Čabar, Kočevje—Črnomelj in Višnja gora—Cerknica našel, da
je stratigrafska razčlenjenost na tem ozemlju mnogo večja kakor jo kaže
Lipoldova karta. Zato je Dunajski geološki zavod nameraval nasled-
nje leto pričeti s kartiranjem lista Višnja gora—Cerknica, kar pa je pre-
prečila prva svetovna vojna.
Po vojni so avstrijski geologi nadaljevali s kartiranjem na področju
listov Dravograd, Maribor in Gleichenberg. Pri tem so pregledali tudi del
našega ozemlja.
Leta 1926 je Geološko-paleontološki inštitut Univerze v Ljubljani
dobil sredstva za geološko kartiranje. Na vrsto je prišla specialka Novo
mesto. Kartirala sta prof. dr. M. S a 1 o p e k in F. S e i d 1. Toda že na-
slednje leto ni bilo več kredita za nadaljevanje geoloških raziskovanj.
Pozneje je za ljubljansko specialko kartiral F. Ž u r g a. Izdelal je
manuskriptno karto, ki se razlikuje od Kossmatove, a je ni objavil.
Med obema svetovnima vojnama je geološka sekcija Hidrografskega
urada v Benetkah, ki deluje pri Geološkem inštitutu univerze v Padovi,
izdala geološke karte v merilu 1 : 100.000 Ponteba, Videm, Tolmin, Idrija,
od katerih prvi dve delno, drugi dve pa v celoti obsegata slovensko
ozemlje. Leta 1949 je ista ustanova izdala še list Trbiž in leta 1951 list
Gorica, ki pa je barvan le do jugoslovansko-italijanske državne meje in
na področju Svobodnega tržaškega ozemlja do predmestja Trsta.
266
Pričetek nove dobe v kartiranju Slovenije pomeni leto 1949. Tedaj
se je Geološki zavod odločil, da postopoma izda Geološko karto Slove-
nije v merilu 1 :50.000. Kot topografsko podlago je začel pripravljati
fotografske povečave kart Geografskega inštituta Jugoslovanske ljudske
armade v merilu 1 : 25.000 na 1 : 10.000.
Sedaj so zopet prišli na vrsto najmanj raziskani dolenjski, notranjski
in primorski kraji. Geolog M. P 1 e n i č a r je prevzel sežansko, docent
C. Šlebinger cerkniško in geolog C. Germovšek novomeško in
kočevsko specialko. Podrobnejša poročila o tem so priobčili avtorji sami
v tej knjigi.
V letih 1950/51 je geolog C. Germovšek petrografsko kartiral
del Pohorja, ki ga obsega list Dravograd razen ozemlja, ki ga je kartiral
že prof. dr. A. K i e s 1 i n g e r. V letu 1952 pa je s skupino 17 sluša-
teljev petrografije in geologije pregledno kartiral ves ostali del Pohorja
ter izdelal petrografsko karto v merilu 1 : 25.000.
V letu 1952 je geolog A. Nosan pričel s kartiranjem lista Rogatec
—Kozje.
B. Rudarsko-geološke raziskave
Nafta
Pred drugo svetovno vojno v Sloveniji ni bilo pomembnih raziskovanj
glede na nafto, dasi so geološke razmere v nekaterih krajih slične kot
drugod v obrobju Panonske nižine, kjer obstajajo naftna polja. Znani
so bili tudi izdanki nafte in plina v Halozah, Slovenskih goricah in Prek-
murju. To je dalo posameznikom povod, da so si pridobili prostosledne
pravice. Raziskovalna polja so imeli:
1. Špun-Strižič Napoleon in dr. Posilovič Stjepan
iz Zagreba na področju Artice—Brežice—izliv Sotle v Savo—Zupelevc
15 polj s površino 120 km^.
2. Charles François Lubrez, bivši notar v Donaiju in
René Meunier, rud. inženir v Parizu, severno od Ptuja ob potoku
Rogoznici 2 polji s površino 16 km^, severovzhodno od Ptuja v okolici
Gabernika in Polenšaka 1 polje s površino 8 km^ ter južno od Ormoža
na desnem bregu Drave 3 polja s površino 24 km^.
3. Rudarska združba »Litija« v Ljubljani je imela 8 polj s površino
64 km^ južno od železniške proge Ptuj—Ormož do Sv. Barbare v Halozah.
4. Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, dr. Ljudevit
Jenko, zdravnik, Terezina Jenko, zdr. vdova v Ljubljani in
Anton Treo, stavbenik v Ptuju so imeli 6 polj s površino 48 km^
ob Dravinji južno od Majšperka in Ptujske gore. Tu se omenja izdanek
nafte pri Sveči.
5. »Bitumen«, prvo jugoslovansko društvo za gozdno gospodarstvo
in industrijo v Zagrebu je imelo 7 % polja s površino 60 km^ severo-
vzhodno od Ormoža na področju Koga. Družba je na Humu pri Ormožu
izvrtala 960 m globoko vrtino. V bližini Huma je že pred tem vrtala tudi
neka angleška družba. Ta raziskovanja pa niso bila sistematska in tudi
niso prinesla uspeha.
267.
v letih 1943—1944 je nemška petrolejska družba raziskovala v Slo-
venskih goricah, na Dravskem polju in v Halozah. Na podlagi geološkega
kartiranja in geofizikalnega merjenja so na Kogu in pri Ščavnici vrtali
strukturne vrtine. Iz dveh strukturnih vrtin v okolici Koga še danes
prihaja nafta in plin v manjših količinah. V Lačji vasi pri Vuzmetincih
so vrtali tudi globoko vrtino Kog-1, ki pa je bila v globini 1176,50 m v
novembru 1944 zaradi vojnih razmer prekinjena.
Uspešna so bila šele raziskovanja v Prekmurju med drugo svetovno
vojno, ki jih je izvedla madjarsko-nemška petrolejska družba. Iz prve
vrtine, ki so jo izvrtali v letih 1942—1943 v Dolini pri Lendavi, so dobili
plin pod pritiskom 108—111 atmosfer. Sledile so nadaljnje vrtine v Dolini
in Petišovcih, kjer je bila tudi že prva vrtina Pt-1 pozitivna. Dajala
je dnevno 10 ton nafte. Do osvoboditve so izvrtali na lendavskih poljih
8 vrtin: 5 v Dolini in 3 v Petišovcih.
24. aprila 1945 so predstavniki Slovenskega narodnoosvobodilnega
sveta prevzeli v upravo lendavska petrolejska polja. V avgustu pa je bil
v Zagrebu ustanovljen kombinat za nafto in plin, ki je prevzel vodstv^o
raziskovanj in izkoriščanja naftnih polj v vsej Jugoslaviji. V Sloveniji
je omejil svoje delo le na Lendavo. Za njim je imela lendavska polja v
upravi Generalna direkcija za nafto in plin v Beogradu do konca marca
1951. Od vrtin, ki so jih do takrat izvrtali v petišovskem revirju, je bilo
66 naftnih, 2 Vo plinskih, 5 Vo je zadelo na robno vodo, 27 "/o pa jih
je bilo negativnih. Nekoliko drugačno je bilo razmerje pozitivnih in ne-
gativnih vrtin v Dolini.
Tak uspeh vrtanja je bil za produkcijo ugoden, toda obenem kaže,
da so vrtali premalo raziskovalnih vrtin.
V ostalih naftonosnih področjih je medtem organiziral raziskovanja
Geološki zavod LRS. Geofizikalna skupina ing. R. Voduška je v
letu 1947 s torzijsko tehtnico rudarske fakultete v Ljubljani izmerila
215 točk na Ptujskem polju južno od železniške proge Ptuj—Ormož. Z
merjenjem je nadaljevala v letu 1948 v smeri proti Pragerskemu. Da bi
delo hitreje napredovalo, si je Geološki zavod tedaj izposodil še eno
torzijsko tehtnico pri Generalni direkciji za nafto in plin v Beogradu, ki
pa jo je moral koncem leta 1948 vrniti. Šele v letu 1950 so se nadaljevala
merjenja v smeri proti Mariboru, tako da je bil s 750 točkami izmerjen
ves trikot Ptuj—Pragersko—Maribor. Karto gradientov in izogam tega
ozemlja je izdelal ing. F. Miklič, ko je prevzel vodstvo geofizikalne
skupine pri Geološkem zavodu v letu 1952.
V letih 1951—1952 je program obsegal raziskovanja na sledečih
področjih:
1. Kog,
2. Lendava,
3. Cmurek.
1. V juliju in avgustu 1951 je skupina geologa M. Pleničarja
kartirala ozemlje med Ormožem in Ljutomerom, to je širšo okolico Koga.
Podrobno so raziskali predvsem pliocen, ki ga je M. P leni čar pri-
merjal s pliocenom v Selnici in Petišovcih ter prilagodil tudi nomenkla-
268
turo o horizontaciji pliocena po literaturi o naših naftnih poljih. Z mi-
kropaleontološkimi preiskavami je bil ugotovljen na Kogu tudi sarmat,
ki so ga prejšnji raziskovalci le domnevali. Panon se pričenja z ostra-
kodnimi laporji. Navzgor slede plasti, ki so sicer analogne plastem v
Petišovcih, a so mnogo tanj še. Posebno spodnji panon je zelo okrnjen.
Teh plasti ne moremo popolnoma istovetiti s plastmi prevalencienezija,
abichi in rhomboidea, ker imajo svojo specialno favno.
V juliju 1951 je lendavsko Podjetje za proizvodnjo nafte nadaljevalo
vrtino Kog-1 v Lačji vasi. Do novembra 1951 so dosegli globino 1552,50 m.
Takrat se jim je zaradi porušitve v globini 1176—1188 m odlomilo
vrtalno drogo v je. Vrtina je potekala skozi torton, verjetno v spodnjem
delu skozi helvet, kar pa se ni dalo dokazati. Jedra so bila na nekaterih
mestih šibko impregnirana z nafto. V izplaki se je nekajkrat pojavil plin.
Kontrolni vrtini Kog-2 in Kog-3 nista dali novih podatkov. Na juž-
nem krilu antiklinale je bila določena vrtina Kog-4, ki je pa niso izvrtali.
Na severnem krilu antiklinale vrtajo vrtino Kog-5; prvih 195 m je vrtina
potekala skozi sarmat in nato prišla v torton. Meja obeh formacij je bila
ugotovljena na podlagi mikrofavme. Ob koncu leta 1952 so dosegli glo-
bino 1251,60 m.
Na severnem krilu antiklinale so izvrtali tudi vrtino Kog-6 do glo-
bine 630 m skozi panon in zgornji sarmat.
2. Konec leta 1951 in v letu 1952 je pri geoloških raziskovanjih v
Lendavi sodeloval geolog M. Plenica r. V začetku so posvečali največ
pozornosti kemičnim in fizikalnim lastnostim naftonosnih peščenjakov.
Da bi mogli dobiti podatke z vseh delov polja, so vrtali na jedro v tistih
globinah, kjer so pričakovali naftonosne peščenjake. S podatki, ki so jih
dobili, so mogli bolj točno tolmačiti EK-diagrame, računati zaloge nafte
in plina ter delati zaključke o produktivnosti posameznih plasti na
raznih delih polja. Pričeli so s preiskavami izplake v ultravijolični svet-
lobi. Zbrali so tudi precej fosilov, ki pa še niso določeni.
Preden so razširili mrežo petišovskih vrtin proti zahodu, je geo-
fizikalna skupina Geološkega zavoda v sodelovanju z ing. D. Prose-
n o m , izrednim profesorjem geološke fakultete TVŠ v Beogradu, v svrho
kontrole prejšnjih geofizikalnih merjenj z gravimetrom izmerila 306 točk
v 21 dneh.
3. Docent C. Šlebinger je izdelal geološko karto zahodnih Slo-
venskih goric v merilu 1 : 10.000 na področju Jakobski dol—Cmurek—
Zg. Ščavnica, ki je rabila kot podlaga za geofizikalna merjenja.
S torzijsko tehtnico je geofizikalna skupina Geološkega zavoda pod
vodstvom ing. F. M i k 1 i č a izmerila 150 toč na Apaškem polju. Hribo-
vito ozemlje zahodnih Slovenskih goric pa je izmeril s sodelovanjem ing.
D. Prosena Zavod za geofizična raziskovanja v Beogradu.
Premog
1. Hrastnik—Laško. Raziskovanja, ki jih je predlagal dr. ing. M.
Mund a na podlagi kartiranja v letih 1939 in 1940 glede južnega krila
in sredine kadunje med Hrastnikom in Laškim, je izvedel Geološki
269.
zavod v letih 1950 in 1951. Rezultate teh raziskovanj, ki sta jih finan-
sirala premogovnika Huda jama in Hrastnik, smo vključili v Mundovo
poročilo o kartiranju in ga priobčili v tej knjigi na str, 37—89.
Geolog ing. M. Hamrla je v letu 1952 kartiral del Laškega zaliva
neposredno vzhodno od Savinje. Podrobno je pregledal predvsem severno
krilo kadunje ob kontaktu terciarnih in triadnih skladov. Poleg že zna-
nega kremenovega keratofira je v wengenskem oddelku našel tudi
magmatske kamenine, ki jih je prištel k različkom avgitskega porfirita.
Terciar zastopa debela serija miocenskih skladov od sarmata do naj-
nižjega horizonta sivice. Oligocenske premogonosne plasti zavzemajo le
majhen obseg, ker se lakustralni facies proti vzhodu postopoma umika
morskemu.
2. Zagorje. Tu so bila poleg vrtin, na podlagi katerih so usmerjali
jamska dela, pomembna zlasti raziskovanja severnega krila in dna glavne
zagorske kadunje.
V jami Kotredež so na IV. horizontu napravili prekop v severno krilo,
v katerem si slede plasti od juga proti severu takole: miocenski pešče-
njak in sivica, pod njima ležita oligocenski krovni lapor in sloj pre-
moga, debel 8—10 m. Pod premogom sledi glina, ki zelo sliči miocenski
sivici. Nato se ponovita krovni lapor in premog, ki pa je tu tektonsko
iztisnjen. Končno imamo sivo morsko glino in pod njo konglomerat, v
katerem prevladujejo prodniki magmatskih kamenin. V tem konglo-
meratu so prekop končali. S čela rova so izvrtali še horizontalno vrtino
(18,30 m), ki je potekala po podatkih vrtalcev prva dva metra še skozi
konglomerat, nato pa skozi glinasti skrilavec s kalcitnimi žilicami —
psevdoziljski skrilavec.
Petrografska primerjava vzorcev premoga iz tega prekopa s pre-
mogom iz IV. horizonta v južnem krilu, iz smernega rova orleške ka-
dunje proti zahodu in iz izdankov ob Kotredescici ni pokazala bistvene
razlike, tako da so ti premogi verjetno iste starosti. Ponavljanje krov-
nega laporja, premoga in položaj miocenske sivice med oligocenskimi
sedimenti kaže na luskasto zgradbo severnega krila.
Na podlagi izdankov premoga v severnem krilu glavne kadunje
so v Zavinah izvrtali tri vrtine, ki so pokazale strmo lego do 2 m debelega
sloja premoga pod krovnim laporjem.
Da bi dobili podatke o globini in premogonosnosti sredine kadunje
ter o diskordanci med oligocenom in miocenom, so vrtali vrtino Zelenec.
Ta vrtina je pokazala zvezen razvoj miocena od sarmata do govškega
peščenjaka in sivice, v kateri je bila ustavljena v globini 775 m.
3. Krmelj—Šentjanž. Na področju površinskega kopa Koluderje so
izvrtali 12 plitvih vrtin, ki so vse dosegle triadno podlago. Prvotne
ocene zalog se niso bistveno izpremenile.
Na podlagi vrtanja v prejšnjih letih v polju Barbara so preraču-
nali rezerve, ki bi opravičevale površinski kop. Takrat niso posvečali
dovolj pozornosti kakovosti premoga, h kateremu so šteli tudi skrilave
premogaste vložke. V letu 1952 so izvrtali pet kontrolnih vrtin, ki jih
je nadziral ing. M. Hamrla; dve sta bili negativni, ostale tri pa so
270
pokazale, da sloj premoga ni zvezen, temveč vsebuje vložke glinastih in
skrilavih plasti. Zato so zaloge dokaj manjše.
Da bi določili obseg krmeljske kadunje, predvsem pa potek premo-
govih slojev proti jugu in jugozahodu v smeri Pijavc in Gabrijel, so
izvrtali 18 vrtin. Zadnjih 7 je nadzoroval ing. M. H a m r 1 a, medtem
ko je bilo prej vrtanje prepuščeno vrtalcem brez stalnega nadzorstva.
Vrtine kažejo, da oba sloja premoga — zgornji Gustav in spodnji Andrej
— ki sta na področju Krmelja ponekod jasno ločena s tanjšo plastjo
tekočega peska, v smeri Pijavc in Gabrijel polagoma izgubita značaj
samostojnih horizontov. V horizontalni in vertikalni smeri se debelina
in kvaliteta premogovih slojev zelo izpreminjata; v splošnem opažamo,
da proti jugozahodu jalovina ni ostro ločena od premoga; vsebina pepela
se zelo izpreminja.
Vprašanje stratigrafskega položaja šentjanžkih produktivnih plasti
še vedno ni rešeno.
4. Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Železarna Štore je dala pobudo
za kartiranje področja opuščenega premogovnika Stari trg pri Slo-
venjem Gradcu. Delo je opravil ing. M. Ha mrla, ki je zbral podatke
o rudarjenju v preteklosti in izdelal geološko karto s poročilom. Tu so
rudarili v manjšem obsegu že v preteklem stoletju. Prva sledilna dela
so bila baje že okrog leta 1836. Tudi pozneje so razni podjetniki večkrat
pričeli z raziskovalnimi deli, ki so prinesla nekaterim tudi nekaj uspeha.
Vabljiva je bila sorazmero dobra kakovost premoga.
Premogovno področje okrog Starega trga je del razmeroma dolgega
mladoterciarnega pasu, ki se razteza od Mežice preko Leš in Kotelj do
Slovenjega Gradca. Produktivne miocenske usedline zahodno od Starega
trga leže med dvema deloma zgornjekrednega rudistnega apnenca.
Meja miocena z zahodnim krednim otokom, ob kateri je bila večina
rudarskih del, je tektonska; miocenske plasti vpadajo proti krednemu
apnencu. Verjetno gre za nariv krednih apnencev od juga oziroma jugo-
zahoda proti severu oziroma severovzhodu. Da tu obstajajo narivi sta-
rejših plasti na mlajše, so dokazala raziskovanja v Kotljah, kjer so z
vrtinami pod triado zadeli na terciarne plasti s premogom. Za domnevo
o narivu govore tudi močno zdrobljene in milonitizirane, ponekod bre-
časte kamenine v spodnjih delih krednih usedlin, kjer bi normalno morali
biti transgresivni bazalni klastični sedimenti.
Miocenski premog na področju starih rudarskih del je verjetno
odkopan. Nadaljevanja premogišča proti severu ne moremo iskati zaradi
bližine paleozojskega filita, obstoji pa možnost, da se plast premoga
nadaljuje proti jugovzhodu pod konglomeratnim pokrovom.
Tanj še plasti premoga v krednem apnencu zahodnega krednega
otoka ter kredne premogovne plasti v okolici Konjic in Zreč govore za
to, da bi mogli pričakovati tudi v kredi okrog Starega trga premog.
Geološke razmere bi pojasnile predlagane tri vrtine.
5. Velenje. Ing. M. Hamrla je sodeloval pri vrtanju v Metlečah.
Podrobno je preiskal profil vrtine skozi sloj lignita.
V zvezi z nameravano predelavo velenjskega lignita, ki vsebuje
v rovnem stanju več kot 50     vode in pepela, je po naročilu rudnika
27L
petrografsko preiskal tudi vzorce lignita iz jame. Preiskava je pokazala
sestav lignita ter strukturne in teksturne različke, katerih fizikalne
lastnosti bi mogle biti merodajne pri tehnološkem postopku za sušenje
lignita. Sloj lignita ni enakomeren. V obrobnih delih prevladuje ksildt,
proti sredini kadunje pa je vedno več barskega premoga, ki vsebuje
manj ksilita ali pa je sploh brez njega. Poizkušal je tudi določiti, kako
je radzdeljeno žveplo v sloju v vertikalni in bočni smeri. Predlagal je
različke premoga za poizkusno sušenje v polindustrijskem obsegu.
6. Geologi Geološkega zavoda so sodelovali tudi pri raziskovalnem
vrtanju v Kanižarici, Senovem, Pečovniku, Libojah, Zabukovici, Mot-
niku, Novi Štifti pri Gornjem gradu, Štorah in Medvedcih ter kartirali
v Medvedcih in Ilirski Bistrici.
V okviru študentovskih praks pa so bila kartiranja na področjih:
1. Ajdovščina—Šmarje—Štanjel, 2. Babna gora, 3. Št. Janž, 4. Gra-
hovica, 5. Goveji dol, 6. Pijavice, 7. Slovenj Gradec—Metulov vrh, 8. Št.
Vid—Kozjak pri Slovenjem Gradcu, 9. Nova Štifta pri Gornjem gradu,
10. Zabukovica, 11. Zagorje, Medija-Izlake, Kolovrat.
Rude
1. Idrija. Pod vodstvom prof. dr. ing. J. Duhovnika sta dva
slušatelja rudarstva 'v letu 1947 kartirala ozemlje Idrije in Srednje Ka-
nomlje od izliva Niko ve v Idrijco proti severozahodu. Samorodno živo
srebro so našli pri kmetiji Petrič ob rečici Kanomljici v bližini kon-
takta werfenskega apnenca z mendolskim dolomitom. Po pripovedovanju
domačina F. Petriča so živo srebro na tem mestu našli že italijanski
vojaki, ko so kopali za vojaške objekte. Med zadnjo vojno so ga nabirali
otroci in ga nosili partizanom, ki so ga uporabljali za izdelovanje zdravil.
Leta 1947 so rudniški delavci izkopali kratek rov (2 m) v breg in nabrali
okrog 155 kg živega srebra, nakar ga ni bilo več mogoče dobiti. Možno
je, da je bilo to živo srebro ukradeno v Idriji in tu skrito. (?)
Naslednje leto sta dva študenta rudarstva kartirala neposredno oko-
lico rudnika, in sicer področje Kropačeve karte ter Ljubevško do-
lino. V letu 1949 pa sta izdelala geološko karto Gorenje Kanomlje, ki
obsega v glavnem dolino Kanomljice med planotama Vojsko na jugo-
zahodu in Krnice na severozahodu. Izdankov cinobra ali samorodnega
živega srebra tu niso našli.
V letih 1951 in 1952 je geolog ing. B. Berce kartiral jamo idrij-
skega rudišča ter izdelal detajlne obzorne geološke karte in profile. Po-
ročilo o kartiranju vsebuje zgodovinski pregled o Idriji, opis kamenin
v rudišču in okolici, mikroskopske, mikropaleontološke in kemične pre-
iskave kamenin, poglavje o raziskovalnem vrtanju, stratigrafiji in
tektoniki ter opis posameznih obzorij. Delo bo še nadaljeval s sistemat-
skim vzorčevanjem.
V zvezi z razširitvijo rudarskih del ter novim regulacijskim načrtom
mesta so že leta 1948 pričeli z raziskovalnim vrtanjem na ožjem področju
rudnika. Tu so do srede leta 1953 izvrtali 9 vrtin.
272
Da bi raziskali geološke razmere ob glavni idrijski dislokaciji tudi
izven ožjega področja rudnika, so v smeri proti Kanomlji izvrtali tri
vrtine ter eno v Ljubevški dolini.
Dislokacija, ki je v ožjem področju rudnika široka in razčlenjena,
tako da kaže na luskasto zgradbo, se v Ljubevški dolini zožuje. Verjetno
je meja idrijskega nariva še pred koncem Ljubevške doline, ker naj-
demo vzhodno od tod že normalno lego skladov in ker si drugače ne bi
mogli razlagati položnih vpadov plasti.
2. Mežica. Geološka služba v mežiškem rudniku se je v preteklih
letih razvijala ob sodelovanju rudniških inženirjev, predvsem ing. L.
Z o r C a , s prof. J. Duhovnikom in z geologoma Geološkega zavoda
ing. B. Bercetom in ing. M. H a m r 1 o.
Slušatelji rudarstva in geologije so v letu 1948 kartirali južno po-
dročje rudnika med Velikim vrhom na severu in reko Mežo na jugu.
V letu 1950 so nadaljevali z raziskovanjem na pobočjih gore Pece, nad
revirjem Stari Fridrih severno od črte Pikov vrh, Šumahov vrh do Polen
ter manjše površine v okolici Jesenikovega vrha in južno od Šumahovega
vrha.
Pri kartiranju na pobočjih Pece so našli tri pasove wettersteinskega
apnenca, med katerimi se ponavljajo rabel j ski skladi in glavni dolomit.
Ing. B. Berce in ing. M. Hamrla pa označujeta del tega glavnega
dolomita kot dolomitni facies wettersteinskega apnenca.
Leta 1951 je ing. B. Berce skupno z dvema slušateljema geologije
kartiral ozemlje vzhodno od črte Polena—Žerjav.
Geologi, ki so doslej kartirali področje mežiškega rudnika, so triadno
formacijo različno horizontirali. Zato je potrebna reambulacija geoloških
kart.
3. Litija. V letu 1949 so slušatelji geologije pod nadzorstvom prof.
J. Duhovnika kartirali področje Sitarjevca in del Sirmanskega hriba.
Posebno pozornost so posvetili tektoniki, ker je orudenenje vezano na
prelomnice. Razen rudnih pojavov, ki so bili že znani, so našli še nekaj
novih tankih žil cinkove rude ter žilo barita, ki bi jo bilo treba preiskati
v globino.
4. Bakrovo rudišče Škofje je bilo v letu 1949 in 1951 kartirano v
okviru geoloških praks pod nadzorstvom prof. J. Duhovnika. Pre-
iskave so pokazale, da je rudišče zelo siromašno z bakrom. V letu 1950
so izvrtali izven ožjega področja starih rudarskih del 167,20 m globoko
vrtino (38,79 m karbonskega skrilavca in peščenjaka, 49,71 m gröden-
skega peščenjaka, 71,04 m belerofonskega apnenca in nato zopet 7,66 m
karbonskega skrilavca), ki je pokazala le precej bogato mineralizacijo
s piritom.
5. Antimonovo rudišče Trojane—Znojile. Tu so kartirali v letu 1949
geolog C. Germovšek in trije slušatelji ljubljanske univerze. Delo
je pregledal prof. J. Duhovnik.
V karbonski skrilavcih nastopa orudenenje z antimonitom v obliki
lanjših žil, predvsem v okolici vasi Podzid, Brezje in Znojile. Da bi
Geologija — Razprave in poročila — 18 27Ä
mogli oceniti gospodarski pomen rudišča, so geologi predlagali rudarsko
raziskovanje, ki pa doslej ni bilo izvršeno.
6. Olimje pri Podčetrtku. Železarna Štore je že jeseni leta 1949 pri-
čela z raziskovanji na majhnem prostoru nekdanjega površinskega kopa
in podzemskih rudarskih del. Naslednje leto je bilo to ozemlje geološko
kartirano in geofizikalno izmerjeno.
V novem raziskovalnem rovu so našli v triadnem dolomitu le majhne
leče siderita, ki je nastal z metasomatozo apnenca, dolomitiziranega
apnenca ali celo dolomita samega. Siderit nastopa ob tektonskem kon-
taktu dolomita s psevdoziljskim skrilavcem. Tudi vrtine so pokazale le
tanke plasti siderita, v večjem obsegu pa so potekale skozi ankerit, ka-
terega analize so dale le do 17 "/o železa.
7. Hrastno pri Mokronogu. Na podlagi geološkega kartiranja v
letu 1952 je geofizikalna skupina zavoda izmerila rudišče z magnetno
tehtnico, skupina za rudarske raziskave pa ga je preiskala z jarki in rovi.
Orudenenje nahajamo v werfenskih peščenjakih, ki imajo ponekod bre-
často strukturo. V njih nastopa hematit kot lepilo. Vkljub krajevnim
obogatitvam v obliki leč in čokov vsebujejo povprečni vzorci rude le
nizek odstotek železa, tako da rudišče nima gospodarskega pomena.
8. V okviru petrografskega kartiranja na Pohorju je asistent C.
Germovšek s skupino slušateljev geologije kartiral kontaktno meta-
morfno rudišče Planina in Hudi kot, ki leži delno na kontaktu z daci-
tom. Ruda nastopa v skarnih, marmorih in apnencih. Našli so različne
rudne parageneze: magnetit, sam ali skupno z železovimi in bakrovimi
sulfidi; pirit in pirotin ali sam pirit; bakrove oksidne in sulfidne mine-
rale; galenit in molibdenit; sfalerit in železove sulfidne minerale.
9. Geologi zavoda in njegovi zunanji sodelavci so pregledali še po-
jave psilomena v Vaneovcu pri Železnikih, na Koblji, Poreznu in pri
Cezsoči; nahajališča svinčevo-cinkovih rud Šancetova ruda na pobočju
Malega vrha pod Mangartom, Lokavec pri Rimskih toplicah, Svetina pri
Celju, Razbor pri Šoštanju; opuščen rudnik železa v Savskih jamah nad
Jesenicami, opuščen rudnik živega srebra Sv. Ana nad Tržičem ter ru-
dišče Marija Reka, v katerem razen cinabarita in živega srebra nastopa
bolj pogosto galenit, v manjši količini pa bakrova medlica, halkopirit in
bornit. Po količini prevladuje nad vsemi minerali pirit. V piritu je
bil kemično najden tudi kobalt in nikelj. Kot minerali jalovine nastopajo
barit, kremen in v manjših količinah kalcit.
Na podlagi teh geoloških ogledov je ing. B. Berce kartiral rudišči
v Savskih jamah in v Mariji Reki, kjer so se tudi pričela rudarska raz-
iskovanja; v rudnikih Sv. Ana nad Tržičem pa je rudarska skupina
očistila dva stara rova.
Nekovine
Izraz »nekovine« se je v geologiji udomačil kot skupno ime za
glino, glinence, kremen, kremenov pesek, apnenec, kredo, dolomit,
sljudo, grafit, azbest ter druge minerale in kamenine, ki rabijo kot su-
274
rovine v raznih vejah industrije. V preteklosti so pri nas posvečali pre-
malo pozornosti raziskovanju nekovin glede na njihov pomen, ki ga
imajo za razvoj industrije. Tudi v zadnjih letih se stanje v tem pogledu
ni bistveno izboljšalo. Krajšim geološkim ogledom in kartiranju je le
redko sledilo rudarsko raziskovanje in vrtanje. Predvsem pa so zaosta-
jale laboratorijske preiskave in tehnološki poizkusi, ki bi mogli dati po-
datke o kakovosti in uporabnosti materiala.
1. Glina. Pregledana so bila nahajališča v okolici Novega mesta, v
Štorah, Libo j ah, Hudi jami, Žužemberku, Stopniku, Globokem. Župe-
levcu in Prekmurju. Podrobneje so bili preiskani vzorci gline iz Globo-
kega in Župelevca, ki imajo visoko odpornost proti sežigu (SK 32—33),
koloidalnost 99,5 "/o ter vsebujejo le 1—1,5 *'/o peska.
Vzorec montmorilonitne gline iz okolice Novega mesta nam je pre-
iskal ing. C. P e 1 h a n v laboratoriju Metalurškega inštituta TVŠ v
Ljubljani.
Nahajališča opekarskih glin so bila pregledana v Kosezah pri Ilirski
Bistrici, v Gornjih Vremah, v Prečni pri Novem mestu in v Razvanju
pri Mariboru.
2. Kremenov pesek. Geološko kartiranje in vrtanje 14 vrtin je dalo
pregled o legi peščenih plasti ter o kakovosti in zalogah kremenovega
peska v okolici Moravč. Ing. M. H a m r 1 a je vzel 210 vzorcev, od teh
62 na površini, ostalo iz vrtin, ki jih je glede na uporabnost v livarstvu
preiskal Metalurški inštitut TVŠ v Ljubljani.
V okviru regionalnega kartiranja okolice Novega mesta je bilo pre-
iskano nahajališče kremenovega peska in proda pri Leskovcu in Mokrem
polju. Pesek in prod predstavljata rečne naplavine, v katerih ni lepe
plastovitosti. To povzroča težave pri raziskovanju in odkopavanju.
3. Cementni lapor. Na podlagi geološkega kartiranja in vrtanja
7 vrtin je geolog M. Pleničar ocenil zaloge laporja v okolici An-
hovega. Pregledal je tudi cementni lapor pri Gornjih Vremah in v
Trbovljah.
4. Apnenec. V svrho uporabe v kemični industriji in za peskanje
v poljedelstvu so bila preiskana na raznih krajih nahajališča litavskega,
zgornjekrednega rudistnega in triadnega apnenca.
Geolog M. Pleničar je pregledal kamnolome zgornjekrednega
rudistnega apnenca na Krasu. Debeloskladovit, homogen apnenec, ki se
da lepo polirati in je odporen proti atmosferilijam, je pri krajih: Vrhov-
Ije, Kopriva na Krasu, Tomaj, Godnje in Kazlje. Manj ugodne so raz-
mere v Brjah, pod Dutovljami, severozahodno od Koprive in pri Av-
berju. Tod nastopa apnenec v tanjših plasteh in zaostaja tudi po
kakovosti.
5. Sljuda. Prof. J. Duhovnik je pregledal nahajališča muskovita
v pegmatitnih žilah med Slovenj im Gradcem, Ravnami in Dravogradom.
Najlepše vzorce je našel pri vasi Zelovec. Premer in debelina ploščic
ustrezata. Neugodna pa je struktura in tudi količina je premajhna, da bi
se odkopavanje izplačalo.
•275.
6. Grafit. Ing. M. Hamrla in ing. B. Berce sta kartirala nahaja-
lišče grafita Remšnik pri Breznem. Tu so pridobivali grafit v letih 1933
in 1934 v rovu, ki je bil dolg okrog 100 m in je imel nekaj stranskih od-
cepov. Rov je sedaj zarušen, na odvalu najdemo nekaj prstene grafitne
mase. V okolici sta našla več manjših izdankov grafita v neposredni zvezi
s filiti in grafitnimi skrilavci.
7. Glinenec. Geolog F. 2 u r g a je izdelal poročilo o glinencu v aplit-
nih in pegmatitnih žilah v kamnolomu Cezlak pri Oplotnici ter opušče-
nih kamnolomih pri Gorenji Bistrici in v Framu. Iz tega kamnoloma
so po pripovedovanju lastnika izvažali pegmatit v inozemstvo še po
osvoboditvi. Z dodatkom določene količine kalija so pegmatiti dobro
uporabni v industriji.
C. Inženirsko- in hidrogeološke raziskave
1. V sodelovanju z bivšo Upravo za vodno gospodarstvo so geologi
zavoda in njegovi zunanji sodelavci hidrogeološko raziskovali porečja
Drave, Savinje, Save, Vipave, Soče, Krke, Cerkniščice in Kolpe s
Cabranko.
V svrho izdelave osnov za vodno gospodarstvo je zavod izvedel ob-
sežna geološka raziskovanja Cerkniškega jezera in Planinskega polja.
Poročilo o preiskavah Cerkniškega jezera je priobčil v tej knjigi geolog
M. Plenic ar (str. 111—119).
Ugodnejše rezultate je dalo vrtanje na Planinskem polju leta 1950
in 1951. 147 ročnih vrtin, ki so segale do skalnate podlage, je pokazalo,
da znaša debelina glinaste naplavine večinoma 2—4 m; skrajne vred-
nosti so 0,8 in 24,4 m. Take večje globine so v vrtinah, ki so jih vrtali
v zasutih vrtačah. Glina je večinoma siva, redkeje rjava, in je v naravi
trdoplastična. Pri dnu glinaste naplavine je peščena plast. V večini
vrtin se nahaja talna voda v majhni globini. 14 strojnih vrtin je po-
trdilo, da je pod glinasto naplavino v večjem delu polja dolomit, le v
južnem kotu in ob severovzhodnem robu polja je apnenec. Potrebne so
še preiskave glede nepropustnosti dna in obrobja polja.
Idejni projekt predvideva akumulacijo vode na kraškem Planinskem
polju, ki ima za to idealno naravno obliko in je skoraj vsako leto nekaj
mesecev poplavljeno. Od akumulacijskega bazena bo peljal 11 km dolg
dovodni rov do pobočja nad Verdom pri Vrhniki, kjer bo zbiralnik. Od
tu bo vodil tlačni jašek ali cevovod do strojnice ob robu ljubljanskega
barja.
2. V zvezi z gradnjo hidroelektrarn so geologi zavoda in zunanji so-
delavci sodelovali pri sledečih raziskavah:
a) Geolog F. Ž u r g a in docent D. K u š č e r sta sodelovala pri
geoloških raziskovanjih za gradnjo hidroelektrarn Savica, Moste, Med-
vode in Vuzenica.
b) HE Vuhred in Ožbalt na Dravi. V letih 1951—1953 je bilo izvr-
tanih v profilih ob pregradi in v akumulacijskem bazenu HE Vuhred
57 vrtin s skupno globino 1218,73 m. Profile vrtin je obdelal geolog
276-
ing. M. B r e z n i k , ki je tudi geološko kartiral neposredno okolico pre-
grade in akumulacijski bazen s posebnim ozirom na stabilnost brega ob
železniški progi. Sodeloval je tudi pri raziskavah po trasi preložene
ceste Maribor—Dravograd.
Slične raziskave kakor za HE \^uhred so se v letu 1952 pričele tudi
za naslednjo akumulacijo na Dravi, za HE Ožbalt.
c) Pri Krškem je skupina za vrtanje Geološkega zavoda izvrtala
33 vrtin, delno na bregovih, delno v strugi Save, s skupno globino
931,17 m. Pregrada za hidroelektrarno je bila prvotno predvidena na
mestu, kjer je ob Savi trden blok dolomita. Vrtanje je pokazalo, da je
ta dolomit kompakten samo na površini, dočim je v globini tektonsko
porušen. Pregrada je bila nato prestavljena za 150 m niže, kjer so mor-
fološke razmere ugodnejše. Oba bregova Save so na dolžino 400 m pre-
iskali z vrtinami, da bi našli profil, v katerem bi bil na obeh straneh
Save kompakten dolomit. Dasi takega profila niso našli, so za zgradbo
pregrade, kakršna je predvidena za HE Krško, geološke razmere glede
temeljenja zadosti ugodne. Akumulacijski bazen je praktično vododržen,
pod pregrado pa bo potrebna injekcijska zavesa.
č) Ing. M. Breznik in docent D. K u š č e r sta sodelovala pri raz-
mestitvi vrtin in izdelavi geoloških profilov za HE Mavčiče. U vrtin s
skupno globino 596 m je dalo dovolj podatkov za fundacijo pregrade,
odprto pa je ostalo še vprašanje nepropustnosti akumulacijskega bazena.
d) Ing. M. Breznik je pregledal geološke razmere za gradnjo
manjše elektrarne na Zapoški nad Cerknim in predlagal gradnjo nasute
pregrade.
e) V svrho energetske izrabe reke Idrijce obstajata dve varianti:
prva s pregrado v Tilniku in s strojnico v Tribuši, druga s pregrado v
Tribuši in s strojnico v Idriji pri Baci. Geolog ing. J. Drnovšek je
sodeloval pri raziskavah z vrtanjem v Tilniku.
3. Sanacija plazovitih terenov.
Terciarna sivica in lapor ter karbonski skrilavci povzročajo često
plazove, ki predstavljajo v zvezi z gradnjami komunikacij in drugih
objektov pogosto geološke probleme.
a) Prof. J. Duhovnik in docent D. Kuščer sta pregledala
plazo viti del železniškega nasipa pri Vintgarju na progi Jesenice—Nova
Gorica. Železniški nasip je speljan po terciarni sivici. Že pri gradnji
proge so imeli težave zaradi plazov. Nasip so zavarovali delno s pod-
pornim zidom, delno s kamenometom, ki leži na betonski plošči, fundirani
na sivici. Leta 1943 je plaz pretrgal del nasipa, dasi je bil zavarovan.
Takrat so progo preložili. Pri ponovni sanaciji leta 1950 prelaganje proge
ni bilo več možno. Da bi direkcija železnic mogla izdelati nov projekt
za sanacijo, je Podjetje za globinsko vrtanje izvrtalo tri vrtine, ki so
pokazale, do katere globine je sivica razmočena.
b) Plazove v dolini potoka Bobna v Hrastniku si je že v dobi
pred zadnjo vojno ogledala vrsta komisij in posameznikov. To se je
nadaljevalo tudi po letu 1945, sanacija terena pa bistveno ni napredovala.
V letu 1949 je bilo ozemlje kartirano. Raziskovanje v letu 1951 (1 vrtina,
plitva zaseka in krajši rov) na levem bregu Bobna pri Meketu pa je
277,
ugotovilo naklon in smer narivne ploskve v sarmatski sivici, po kateri
se premikata laški lapor in litavski apnenec. Kontakt poteka pod kotom
30" proti severu t. j. v hrib, kar dokazuje, da tu ni pričakovati globokih
plazov. Plazo viti teren je torej možno drenirati. Razen tega pa je nujno
treba vzdrževati strugo Bobna.
Globlji plaz večjega obsega je pri apnenici. Na tem mestu se pre-
mika pokrov litavskega apnenca po karbonskih glinastih skrilavcih, ki so
tik pod apnencem zgneteni v glinasto maso. Plaz sega ob cesti od stavb
nasproti osnovne šole še nekaj deset metrov naprej od železniškega
mostu (Rücklov most). Navzgor po pobočju sega plaz verjetno do kamno-
loma. Njegova debelina je ugotovljena do sedaj samo na enem mestu
z jaškom za apnenico in znaša okrog 14 m. Na drugih mestih je verjetno
še znatno večja. Ta plaz ima tolikšen obseg, da je sanacija zelo proble-
matična.
Preiskave plazu na levem bregu Bobna, ki jih je geološko obdelal
docent D. Kuščer, so dale nekaj novih podatkov o tektoniki hrast-
niške kadunje. Sarmat, ki je precej razširjen na desni strani potoka
Bobna, se nadaljuje tudi preko Bobna na vzhod do Pustove skale, kot
je pokazala mikropaleontološka preiskava gline v plazu. Na zahodni
strani Bobna je že Bittner leta 1884 ugotovil, da tvori severno mejo
sarmata nariv litavskega apnenca. Vrtina nad plazom je pokazala enak
položaj litavca in laškega laporja tudi na vzhodni strani potoka Bobna.
Vendar tukaj nariv ni enostavno nadaljevanje nariva, ki ga je ugotovil
Bittner, temveč je premaknjen ob prelomu ob Bobnu za okrog 500 m
proti jugu. Ta prelom reže samo narinjeno grudo in ga v podlagi ni več
mogoče zaslediti. Premik ob narivu znaša vsaj 500 m in je verjetno glavni
vzrok za zožitev terciarne kadunje pri Hrastniku. Verjetno je isti nariv
prerezal premogov sloj na jugu in ga premaknil v relativno visoko lego
(polje D okrog + 140 m, vrtina Brnica 3 — 22 do — 50 m) proti litavske-
mu apnencu, ki je bil ugotovljen v vrtini Brnica 4 (glej profil na strani
68—70) še v globini 630 m (nadmorska višina —336,10 m).
c) Razen teh dveh so geologi zavoda in zunanji sodelavci pregledali
še plazove na progi pri Buzetu, v vasi Marno, v Sromljah, na Narapeljski
cesti nad vasjo Žetale v ptujskem okraju ter plaz, ki je nastal ob pri-
ključku smledniškega mostu na levem bregu Save. Pred gradnjo so tu
tla premalo raziskali. Rečne stebre so zabetonirali na prod in konglo-
merat. Šele ko je nastal plaz, so na predlog geologa ing. M. Breznika
z vrtinami preiskali teren in našli, da je pod prodom in konglomeratom
sivica, zaradi katere so zgornje plasti nagnjene k plazenju. Levi pri-
ključek so že gradili z razprtimi krili, ki bi ujela ravno ves pritisk z
brega. Zato je geolog predlagal vzporedna krila.
4. V manjšem obsegu so geologi in vrtalci sodelovali še pri grad-
njah industrijskih objektov, stanovanjskih naselij, zaklonišč, vodovodov,
kopaliških bazenov in pri odpiranju kamnolomov.
5. Mineralni in termalni vrelci.
V Rogaški Slatini je izdatnost vrelcev v zadnjih letih vedno bolj
pojemala. Po načrtu profesorja poljedelsko-gozdarske fakultete v Sara-
jevu ing. J. B a Ć a o ponovnem zajetju vrelcev je skupina za vrtanje v
278
letu 1952 izvrtala 22 vrtin s skupno globino 1013 m. Geološke profile
vrtin je obdelal geolog A. Nosan, petrografsko je preiskal vzorce jeder
prof. J. Duhovnik. Ponovno zajetje je uspelo; izdatnost vrelcev se je
tako povečala, da brez škode za vrelčno področje črpajo potrebno koli-
čino mineralne vode.
Pregled raziskovalnega vrtanja v letih 1949—1952
Tabela kaže, da so v zadnjih štirih letih v LR Sloveniji največ vrtali
v premogovnikih (25884,75 m ali 56 Vo). Vendar je tudi tu število metrov
padlo od 9677,10 v letu 1949 na 1103,40, kolikor je bilo v Sloveniji izvr-
tano v letu 1952. Vzrok, da se je obseg vrtanja v zadnjem letu tako
zmanjšal, je delno v tem, ker so vrtine v prejšnjih letih dale precej
podatkov o zalogah ter za usmerjevanje jamskih del v obratujočih pre-
mogovnikih. Opuščeni obrati ter ostala nahajališča premoga pa geološko
še niso bila toliko preiskana, da bi mogli pričeti z vrtanjem. Poleg tega
so morali v tem letu rudniki sami finansirati raziskovanja, dočim so v
prejšnjih letih dobivali sredstva iz republiških ali zveznih investicij.
Na drugem mestu je vrtanje v gradbene svrhe s 13539,67 m (29 "/o).
Od tega odpade večji del na hidrocentrale. V skupnem številu izvrtanih
metrov smo upoštevali tudi injekcijske vrtine.
Šele na tretjem mestu so rude s 4621,81 m (10 Vo). V splošnem vidimo,
da se je v preteklih letih največ raziskovalo v tistih panogah rudarstva, i
ki so najbolj razvite, manj v slabo razvitih, najmanj pa je bilo sredstev
za iskanje novih pojavov mineralizacije.
Nato slede mineralne vode s 1013 m (2"/o), kolikor je bilo izvrtano v;
Rogaški Slatini, ter nekovine z 913,30m (1,8Vo). Vprašanje nekovin sej
pogosto postavlja, vendar je najtežje dobiti sredstva za njegovo rešitev.;
2791
Raziskovanj za pitno in industrijsko vodo bi bilo več, če bi imeli;
primerno garnituro za vrtanje z velikim premerom. Izvrtano je bilo le'
402,70 m (0,8 o/o). i
Končno odpade na vrtine v pomožno rudarske svrhe 195,88 m (0,4 "/o).
V naftonosnih ozemljih Slovenije je vrtalo le Podjetje za proizvodnja
nafte v Lendavi.
Storilnost garnitur in število zaposlenih
Tabela kaže, da je storilnost z znižanjem števila garnitur postopoma
naraščala od 685 v letu 1949 na 1030 v letu 1952, Toda število zaposlenih
se ni zmanjševalo sorazmerno, zato je število izvrtanih metrov na po-
sameznika od leta 1949 do leta 1951 padalo, naraslo pa je v letu 1952.
Število zaposlenih v letu 1949 je bilo nekoliko višje kakor kaže tabela,
ker so določeno število delavcev plačevali neposredno investitorji. Tabela
dalje kaže, da je naraslo število geologov, geofizikov in ostalega osebja
z višjo strokovno izobrazbo izven vrtanja od 1 v letu 1947 na 14 v letu
1952. Istočasno se je dvignilo število srednjega strokovnega kadra le od
1 na 8, kar je vsekakor premalo. Značilno je veliko znižanje uslužbencev
pri vrtanju od 78 na 28 t. j. za 64 "/o, kar gre na račun administracije
v prejšnjih letih.
Laboratorijsko delo
1. Petrografski laboratorij. V prvi polovici aprila 1951 je nastopil
službo laborant V. Kern, ki se je v inštitutu za mineralogijo, petro-
grafijo in geologijo TVŠ v Ljubljani priučil brušenju in poliranju vzor-
280 i
cev. V prototipni delavnici, ki jo je zavod prevzel, so nam izdelali bru-|
silno mizo in tako je laboratorij pričel z delom v začetku junija. Do\
konca leta je v rednem delovnem času izdelal 237 petrografskih in rudnih,
preparatov. V popoldanskih urah pa je laborant izdelal še 23 preparatovi
Zavodu za geološka raziskovanja NR Črne gore ter 86 preparatov za:
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. j
V letu 1952 je bilo izdelanih 894 petrografskih in 123 rudnih pre-'
paratov ter pripravljenih za preiskavo 32 vzorcev premoga in 28 poli-'
ranih vzorcev raznih kamenin, skupno 1077 preparatov.
2. Mikropaleontološki laboratorij, V juniju 1951 je bila urejena
vodna instalacija; podjetje »Kotlarka« nam je izdelalo kristalizacijsko |
mizo in sita. V začetku julija je laborantka A. Grame pričela z iz-
piranjem. Do konca leta je izprala 334 vzorcev. V 133 vzorcih je geolo-
ginja J, R i j a v e C našla mikrofosile.
V letu 1952 pa je bilo izpranih skupno 737 vzorcev, mikrofosili so'
bili v 362 vzorcih.
3. Kemični laboratorij. V kemičnem laboratoriju je ing. M. B a b š e k
pričel z delom v začetku februarja 1951. Do konca leta 1952 je napravil:
Cedeče.шдаИхе: ._________....._______,____....._        .______________
Zbirke
Zbirke štejejo sledeče število vzorcev: stratigrafska 379, petrografska
214, paleontološka 219, rudna 620, mineraloška 136 in zbirka jeder 751.
Risalnica
Risalnico je uredil geološki risar M. P e t r i č že v juniju 1947. V
začetku je risal le priložnostno, ker je poleg tega opravljal vse admini-
strativne posle. V letih 1949—1950 sta delala v risalnici dva risarja. S
prihodom novih geologov v letih 1951—1952 se je njihovo število zvišalo
na tri. Največje delo so opravili s pripravljanjem topografskih podlag
za geološko kartiranje. Na podlagi fotografskih povečav kart v merilu
1 : 25.000 in 1 : 50.000 na 1 : 10.000 so s tušem narisali matrice, ki skupno
obsegajo ozemlje 5300 km-. Barvanih geoloških kart so v istem merilu
281]
izdelali za ozemlje, ki obsega nad 1000 km-. Razen tega so v zvezi z geo-
loškimi elaborati in poročili sestavljali topo'grafske in geološke profile,
skice in situacije ter grafične profile vrtin.
V letu 1952 so uredili tudi kopirnico.
Strokovni arhiv in knjižnica
Sredi leta 1947 so zunanji sodelavci vložili v strokovni arhiv svoje
prve elaborate. To so bila poročila in karte o geoloških raziskovanjih pri
gradnjah hidroelektrarn na Savi in Dravi ter nekaj krajših poročil o
nahajališčih gline, krede, apnenca in kremena v LR Sloveniji.
Istega leta je zavod naročil preko predstavništva FLRJ v Avstriji
geološke karte, ki jih je Dunajski geološki zavod izdal za naše ozemlje.
Na podlagi tega naročila je sredi leta 1948 prišlo skupno 37 geoloških kart;
14 tiskanih in 2 rokopisni (Ljubljana in Radovljica) v merilu 1 : 75.000
za področje Slovenije ter 19 tiskanih v merilu 1 : 75.000 in 2 tiskani
v merilu 1 : 25.000 za področje Dalmacije. Cena kart je bila: za tiskan
izvod 80, za rokopisnega pa 500 avstrijskih šilingov. V tem letu je bilo
nabavljenih tudi 70 listov topografskih kart v merilu 1 : 25.000.
Dokler je zavod deloval pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo
LRS, je dobival revije in knjige v začasno uporabo ali v stalno posojilo
iz njegove knjižnice. Vendar se je že v tem času pokazala potreba po
posebni knjižnici s strokovno geološko literaturo.
Konec leta 1948 je Geološki zavod prevzel arhiv in knjižnico biv-
šega Rudarskega glavarstva v Ljubljani in bivšega Rudarskega urada v
Celju, kolikor se ga je ohranilo. Stavba, v kateri je bil celjski urad, je
bila med vojno porušena in so arhiv po vojni izkopali izpod ruševin,
del arhiva pa je bil že prej odpeljan v Celovec in Leoben.
Iz arhiva smo oddelili zgodovinsko važne spise, ki smo jih posebej
shranili ter karte in spise tehničnega značaja, ki smo jih predali bivši
Direkciji za premog in Inspekciji dela. Ostali del arhiva, ki je vseboval
kakršnekoli geološke podatke, smo spojili z arhivom Geološkega zavoda
in izdelali trojno kartoteko: krajevno, materialno in kartoteko po avtorjih.
Prva šteje doslej 506, druga 256 in tretja 211 kartotečnih listov.
Tudi iz knjižnice smo izločili dela, ki jih pri geoloških raziskovanjih
ne potrebujemo in smo jih odstopili Narodni in univerzitetni knjižnici.
Ostale knjige smo uvrstili v knjižnico Geološkega zavoda in izdelali trojno
kartoteko: inventarno (898 listov), strokovno (1332 listov) in kartoteko
pa avtorjih (776 listov). Knjižničarka M. K r a 1 j je posebej uredila še
pregled revij in sestavlja kartoteko razprav, objavljenih v revijah.
Z vstopom v članstvo Prirodoslovnega muzeja v New Yorku smo
prejeli katalog foraminifer (Catalogue of Foraminifera), ki obsega doslej
58 zvezkov ter prvi zvezek kataloga ostrakodov (Catalogue of Ostracoda).
Kupili smo tudi vse izdaje dunajskega Geološkega zavoda, ki so še bile
v prodaji.
282
v letu 1951 smo prejemali 22 revij: 7 francoskih, 3 ameriške, 2 ruski,
1 angleško, 1 italijansko, 8 domačih; v letu 1952 tudi skupno 22 revij:
4 francoske, 4 ameriške, 1 angleško, 2 nemški, 1 rusko in 10 domačih.
V letu 1951 je bilo izposojenih 251 knjig, v letu 1952 pa 420 knjig.
Dotok knjig, revij in kart v zadnjih dveh letih ter stanje knjižnice   \
konec decembra 1952 I
Publikacije
Ko so ustanovitelji Geološkega zavoda LRS predvideli med nalogami
te ustanove tudi izdajanje geoloških publikacij, so mislili predvsem na
Geološko karto Slovenije in na geološko revijo. Njihova zamisel se je
pričela uresničevati sredi leta 1951. Takrat je bil izbran uredniški odbor,
ki je na svoji seji dne 15. oktobra 1951 sprejel razprave, priobčene v tej
knjigi. Prvi zvezek revije bi moral iziti že v letu 1952, vendar se je za-
kasnil zaradi tehničnih ovir. K izidu knjige je razen Geološkega zavoda
LRS pripomogel Svet za prosveto in kulturo LRS.
283 i