MARIJA GODCEVA: Še nekaj pripomb k ženski vzgoji. Nastopila je za naš narod nova doba, ki zahteva tudi od ženstva, da hodi po novih potih. Prvič mora ženstvo pripomoči, da se zacelijo rane, ki nam jih je zadala grozovita vojna. Škodo smo trpeli na gospodarskem polju, v družini in v etičnem oziru.  Da pa bo mogoče popraviti vso škodo, se mora izboljšati ženska vzgoja; ne sme ostati v tem oziru vse pri starera, kot je biio poprej. Vzgojiti moramo v prvi vrsti dobre matere in pridne gospodinje. Nietsclie pravi: ,,Mati je tista, ki zavestno ustvarja cloveštvo." Saj vzor vsega človeštva je mati. Pesniki jo spoštljivo opevajo. Naš Cankar pomoči vsakokrat svoje pero v srčno kri, ko govori milo in nežno o svoji ijubljeni materi. Vsi prezirjevalci žensk, kakor n. pr. btrindberg, Schoppenhauer, Nietsche, so spoštovali le eno ženo, kl so jo slavili kot vzvišeno bitje — bila je to njih araga mati. Mantegazza pravi: ,,Mati je edina žena, ki ji mož ne more nezvest postati." Sicer pa naša javna vzgoja sploh ni vzgoja za to važno nalogo ženstva, kar je jako čudno. Vsak krojač, črevljar, vsaka šivilja mora prebiti neko učno dobo, pre- den sme samostojno izvrševati svoj po- klic. Le matere nimajo niti pojma o svojem važnem poklicu. Kaj vedo danes matere o higieni, o negovanju dojenčka, o vzgoji, o duševnem življenju otroka itd.? Jako malo ali nič! Zato se zbujajo med žen- stvom glasovi, ki zahteyajo, da postane te nevednosti konec. Al. Štebijeva pravi v svojem predavanju »Demokratizem in ženstvo": ,,Na podlagi veličastnih in vzvi- šenih nalog materinstva mora zahtevati žena, da dobi svobodno pot za ono izob- razbo za družinske in socialne naloge, ki danes večini žen še manjka. Tako pojmo-  vanje o materinstvu privede žene do tega,  da ustvarijo v svojem domu oni mir in ono  lepoto, brez katere otroci ne morejo -uspevati, brez ka-tere so zaprte duri doma  zahtevam in idejam sedanjosti. Pravilno  pojmovanje materinstva privede matere  do tega, da postanejo prijateljice, zaščit-  nice in vodnice svojih otrok." Moramo pa pomisliti, če so danes naše učiteljice sposobne za nalogo, vzgajati naše bodoče vzorne matere in pridne gospodinje! Mislim, da ne! — Oprostijo mi naj drage tovarišice sledeče opazke, hočem vsem le dobro, zato omenjam naše slabosti in srčno želim, da se izboljšajo; v prid bo učiteljicam in učenkam. — Naše učiteljice so izurjene pač otroke učit brati, pisati, računiti itd. Popolnoma tuje pa stoje praktičnemu življenju nasproti. To vem iz lastne izkušnje. Hodila sem do svojega dvajsetega leta v šolo, imela sem glavo polno naučene šare. Kako nepraktična pa sem bila v vsem, kar je zahtevalo življenje od mene! Prvo leto svojega učiteljevanja sem se omožila. Bila sem omožena 4 tedne, kar mi mož nevarno zboli. Nahajala sva se sama na samotnem otočiču, ki je skoraj le neka iz morja štrleča skala, sredi Jadranskega morja; bil je to otok Palagruž (Pelagosa). Bila sva odsekana od vsega kulturnega sveta, na otoku je samo velik svetilnik. Tam je ležal moj mož 14 dni prikovan na posteljo, preden je nastopil ugoden veter in naju je jadrenica ponesla proti Visu. Ležal je tam brez zdravnika, brez  zdravil, brez primerne hrane. Imeli nismo ne mesa, ne mleka, ne jajc; samo krompir,  fižol in ribe. Lahko si mislite zadrego mlade, neizkušene, nepraktične žene! Učila sem se pisati kemične formule, a imela nisem pojma o domačih zdravilih; učila sem se somatologijo, higieno šolskih sob, a o postrežbi bolnikov nisem slišala ničesar. Znala sem zoologijo, mineralogijo, geografijo, a nisem znala skuhati poštene bolniške juhe ... In pozneje, ko setn stala ob posteljci svojega majhnega sinčka, sem obžalovala, da sem se učila različnih učenosti, a o negovanju dojenčka nisem vse življenje slišala niti besedice. Bila sem nerodna in nevedna mati, posebno ker nisem imela dobre maten bi me sama poučila. Ravno tako je bilo v gospodinjs( Poznala sem vse rastline mariborsiV okraja, bil je to moj šport. Nisem pa ' la, kako se vzgoji poštena glavnata lata. Kdaj se seje fižol, kumare itd.. prvi vrt je lepo izgledal. Sele tnri(J kratne drago plačane izkušnje so mev ga naačile, kar rabim pri gospodinjstvi. V načrtu reforme osnovne š0^ tudi uvedba gospodinjskih tečajev, nih onim, ki so uvedeni v Belgiji, kji. poučuje o mlekarstvu, negovanju p"e', nine, čebel, prašičev in govedi. Po, se nauk o gnojenju, sejanju itd., pou{ se kuhanje, pranje, šivanje in dotiu knjigovodstvo. Obiskujejo gospodinjskj čaj deklice, ki so dovršile 15. leto. Te pa bi se morali vršiti pri vsaki višje or nizirani šoli na deželi in morali bi bitj vezni za vse. Bogataši itak lahka pošij svoje hčerke, kamor hočejo, pač pa $ nejo dekleta naših ubožnejših slojev polnoma brez vsake gospodarske i razbe. Ali poglejmo vrste naših učite] Koliko jih je, ki razumejo kaj o predi tih, ki bi jih morale poučevati? V vrsti bi morali še za učiteljiceprirediti" spodinjske tečaje. Gospodinjski tečaji bi bili jako potti ni, o tem se prepričamo, ako obiščei naše kmetiške domove. Le malokje vlj tak red in snaga, kot bi bila našemu nj du v čast. To kritiko so izrekli češkii jaki, ki so bili pri nas nastanjeni. — D* razume le malokatera kmetiška gospo nja z bogatimi zalogami živil, ki so ji razpolago, pripraviti okusno hrano. Ki se primitivno, ne samo, kadar zaradijj lega dela primanjkuje časa, ampak tuf praznikih in nedeljah. Potem — koliko veža se v dobrih letinah pokvari, n. sadja, zelenjave, ki bi se lahko konzei ralo za poznejše čase! Pa o konzervira nima naše ženstvo na deželi noben pojma. Koliko se s konzerviranjem lal prihrani, vem sama, ko me je neizpro sila v vojnem času gnala, da sem p pridno vkuhavala. Ne recite mi pa, vkuhavanja naši možje, posebno preprt ne cene. Darujem, ako je kdo v vasii varno bolan, časih to ali ono steklei vkuhanega sadja. Tako sem darovalai liko steklenico staremu znancu-viniča ko je imel pljučnico. Ozdravivši pridt meni ter se lepo zahvali, češ, vse živl nje ne bo pozabil te prijaznosti. I*a| Med vojnim časom so me zapustifi vsil gati prijatelji in sosedje. Nihče ni hoteli prodati mleka. Za malo denarja ga I hoteli prodati, veliko jih je bilo sram ra niti domačinu, zato so ga rajši krmilii njam, ali pa ga prodajali za oderuške c meščanom. Samo pri omenjenem viniči sem ga dobivala po krščanski cenij vojni čas vsak dan en liter. Vidite, t dobro mi je bila poplačana ena steklei vkuhanega sadja, ki je bila podarjeni pravem času. Vendar bi lahko vsaka I spodinja imela pripravljeno vkuhanos je, ako bi si ga razumela pripraviti.' bi jo naučili gospodinjski tečaji. Še nečesa manjka vzgoji učiteljic. vimo v dobi demokratizma in socialii Ali so naše učiteljice socialno vzgoj« Nikakor. Učiteljica se razen šole le r( posveti javnemu delu. O častnih izjen ki jih tudi imamo, ne govorim. Po šoBl v svojo sobico ali na izprehod in s{ briga ne za ljudsko izobrazbo, ne za spodarsko delo, še celo v učiteljskih štvih, vsaj v našem, jih do zadnjega nismo videli v prevelikem številu. Kriva je temu naša vzgoja in pa staromodno preziranje moških do jav« ženskega delovanja. Pisateljica Eschenbachova pravi: ,,Eine gescK Frau hat hunderte geborener Feinde lauter dumme Manner." Mi nočemo i sovražnikov, zato živi v nas še v« neki ,,Noli me tangere", ki nas odv« od javnega dela in nastopa. Pa, dragif prišli so drugi časi, številno grobov cvet naše inteligence, uničeni so m^ brojni upi, ki smo jih stavili v tega ali ga naših padlih junakov, vrzeli bo n-° izpolniti naše ženstvo, zato smo priflfl reformirati žensko vzgojo! J Morali bomo snovati po vseh A ženska društva, slična onemu, ki^ ustanovilo začetkom junija t. 1. v boru. Imenuje se ,,Mariborsko žensk1 štvo" in vabi k vstopu ženstvo vseh in strank. Tako si bodo pomagale Že: kot pomaga sestra sestri. Tem dr-1-* bi bila dana naloga, da zbirajo pod okrilje vse zavedne žene in dekleta jega kraja. Tako se bo povzdignila i° darska in etična moč našega ženstv^ Žčn-ska društva naj prirejajo V® predavanja, ustanove naj knjižnice " razširjajo prosveto z dobrimi časi" knjigami. Prirejajo naj družabne Vr kjer se bo gojilo petje in vršile pi*eCl ter tako pripomorejo tudi za umetniško v7_oio našega ženstva na dežeh. V prvi vrsti bodo s svojo lzobrazbo noklicane naše učiteljice, da sodelujejo ori ženskih društvih. Vzgojile bodo na 4 način poštene devojke, pridne gospodinje in vzorne matere, kar bo našemu narodu v korist in čast. Zato kličem vam učiteljicam-kolegl- Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagosloyiT__