251. Številka. Trst, v četrtek 15. decembra 1S9V Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja rt t« k rut nu dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja * ob uri zjutraj. Narodnimi /,nti4n : Obe izdanji na leto . . . gld. 21 • — II Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt let« in na meneč fazmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČhe brez priložene naročnine »e uprava ne oJra. j Na drobno ne prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke j po 4 nvč.; ponedeljnke g jutranje Ste-, vilke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. It—' DINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fitv. S70. 4 nvč. J tVlm. V edluoHti Je moč! Oglati ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Postlana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopiai »e ne sprejemajo. Kokopiti ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruMilštvo. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. I Uredništvo in tiskarna ae nahajata v ulici Carintin *tr. 12. Upravnlstvo, od« prsivništvo hi sprejemanje Inserator v ulici Mol in piccolo Stv. II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dima.) 14. (Zbornicu poslancev. Večerna seja.) Poslanec T ii r k (Schonererjanec) je vprašal predsednika, kaj je z odgovorom na interpelacijo poslanca Hochenburgerja glede 20 postulatov, katere so stavili Ćehi. Poslanec Tttrk je rekel, da se mu dozdeva, da meni miniHtcrski predsednik popolnoma ignorirati dotično interpelacijo. Predsednik je odgovoril, da mu od onih 2tf postulatov ni znano ničesar, sicer pa da bode naznanil to urgenco ministerskemu predsedniku. Poslanca dr. Funke in dr. P erge lt sta interpelirala radi neke odredbe policijskega ravnateljstva v Pragi, s katero je bilo dijakom, ki so nosili barve, prepovedano hoditi po ulicah v večem številu nego po trije in trije. Na to je sledila razprava o predmetu : Nadaljevanje podrobne razprave o zakonu o loka 1-n i h železnicah. (Meni 1 do 16 zakona o lokalnih železnicah »o se vsprcjeli brez premembe. Zbornica je na to podelila dovoljenje v zmislu ustave cesarski odredbi glede gradnje dela ozkotirne železnice od Gabele v Bok kotorski s postransko črto v Trebinje in v Gravozo, Dunaj 14. (Nngodbeni odsek.) Nagodbeni odsek je posvetovanje o carinski in trgovinski zvezi nadaljeval pri členu 14., tičočem se jednakosti trgovcev i u obrtnikov v enostranskem deželnem območju z domačimi. Člen 14. je bil vsprejet brez spremembe. Đllliaj 14. Listi poročajo iz Budimpešte: Državni poslanec Julij Halussv, člen liberalne stranke, se je včeraj ustrelil radi neke živčne bolezni, ki ga je hudo mučila. PODLISTEK. i* baronT ivica Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Večealavov. »Kaj mi to govorite, oče?« sem zamornija!. »Vidiš norca!« je puhnil oče drugokrat, mar ti je pamet ostala v šoli ? Če veljSki in kolač—za Jagico Vukovičevo. Izprosil sem jo zate prcdsi-nočnem. Pa križaj se ti, kolikor te volja, jaz pravim: to mora biti, ker sem sit tvojega norenja; pa srdi se ti, kolikor te volja, jeden in jedna sta dvoje, a duhovnik ve, kaj treba temu«. Jaz sem vam stal kakor lesen, voda mi je šla na oči, a znoj z čela. Prijel sem se z desno roko za stol, a z levo sem se obrisat po čelu, da se prepričam, niso-li vse to sanje. — Obrnil sem oko na okno, a od zunaj je škilil skozi okno moj Niko ter se nasmejal krohotom. »Oče!« sem zavpil, »dragi oče, je-li to resnica, prava resnica?I« »lvaj pa? Misliš-li, da bodem jaz se svojimi starimi kostmi z dečki igral slepo miš. Pojdi v Zagreb, pravim ti«, je pahnil starec zopet dim v zrak. »Sedi sem k meni, da govoriva pošteno. Bled si kakor krpa. Ni ti pomoči. Ta nesrečna Jaga mora ti biti strašno sovražna; jaz ti nisem kriv temu. Zahvali se materi Božji bistriški. V tem pa Jaga ni »črni vrag«, ampak ti si slepa kokoš, ki je našla drag kamen, pa imaš več sreče, nego pa- Dunaj 14. Odsek /a obrtnijo je vsprjjiel ti večino v deželnem zboru in odboru. Kako se predlog Polzhoferju, s kateremu se poziva vladaj "varujejo pod takimi razmerami koristi Slovencev, na) so v prihodiiji soji odšf'ka izjavi o svojem stališču napram obrtni reformi. Kelta 15. Ladija »Laoroma« avstro-amoriske plovstvene družbe gori, Skoda bode najbrže velika. Stanislav 14. Vas Bratkovce jo pogorela popolnoma. Od ISO pogorelih hiš jih je bilo zavarovanih samo pet. Kukaresta 14. Senat je sprejel adreso, ki se predloži kralju v odgovor na prestolni govor. Rcrolhi 14. (Državni zbor). Poslanec K a r-dorf je istega menenja o mali važnosti odgovora ministcrskcga predsednika grofa Thuna glede* izganjanja avstrijskih podanikov i/. Nemčije, kakor državni tajnik pl. Bulo\v. Ako bi pa [ho ta odgovor umevni drugače, bi pač ne bilo boljega dokaza za umestnost nove vojaške predloge. Govornik upa, da dobro razmerje z Zjedinjenimi držuvumi ostane trajno. Pariz 14. Danes predpoludne so prišli k predsedniku Fauru in pozneje k ministru za zunanje stvari, Delcassč-ju, ameriški in pozneje španski odposlanci mirovne komisije, da se zahvalijo za prijazen vsprejem in za povspeševanje v izpolnitvi njihove naloge. Kdo je kriv? Dunajska »Reiehswehr« od 7. t. m. prinaša iz Gorice sestavek, ki se glasi tako-le: »V pokne-ženi grofovini Goriško-Gradiščanski živili — kakor znano — dve narodnosti: Slovenci in Italijani, od katerih slednji tvorijo tretjino prebivalstva. Vsled volilne geometrije, prikrojene po Italijanih, imajo meti. — A vedi, to naj ti bodi sveto pismo, Jaga mora biti tvoja. Vem, da mi ni usojeno, živeti dolgo, pa bi rad gleilal tvojo ženo in deeo: od Nikiee itak ne doiivim tega«. »Dobro, dobro!« sem odgovoril, »ali ona — ona?« — — »Vidiš ti njega! Ona? Kaj ona? Kraj reči je stala in slušala, kako govorim za njo. Bila je rdeča kakor rak, hotela je jokati, pa se je počela smejati«. »Kes ?« »E, kaj pak?« je puhnil starec. »A sedaj odreči se za danes Zagrebu, pa pojdi v CVnomeree. Najbrže te tam čaka nekdo«. Jaz nisem vedel, kaj bi odgovoril. Poljubivši očeta na roko hotel sem izleteti iz sobe; uli on me je prijel za roko, položil pipo na mizo in me blagoslovil. — Gredd v Crnomerce nisem videl, ne čul ničesar. Kjer se prihaja na cesto, je prišel Niko iz grmovja. Nasmejal se jo skrivnostno ter rekel: »E, je-li dobro, Ivica?« A jaz mu na to: »Ti — ti si — to je tvoje maslo, mali!« Nilco jo pokimal, udaril me po plečih ter odletel kakor veter. Prišel sem v Vukovičevo hišo, Stara Vuko-vička me jo odvedla v sobo, a stari mi je precej ponudil čašo vina. O svatbi ni bilo govora. .Jaz sem se vedno ogleduval po sobi, a Jagice ni bilo. je razvidno iz tega: Lota 1892. v soji dno 12. aprila jo d< želai zbor na predlog železniškega odseka sklenil jednoglasno, da je dovoliti: za nakup ustanovnih akcij nameravane furlanske železnice Tržič-Ćcrvinjan gld. 50.000, za nameravano železnico o«l južnega kolodvora v Gorici po Vipavski dolini do Ajdovščino gld. 100.000 ter za določeni parni tram\vnv: Goriea-Oglej-Oorvinjan gld. 50.000. Prva železnica, ki vozi izključno po italijanskih krajih, je bila gotova že leta 1*04. Druge železnice, ki je strategiČno važna, ki je bila določena že v državnem zboru, ter bi imela vezati slovensko Vipavsko dolino z Gorico, pa še niti pričeli niso graditi, temveč je bil ustavljen celo politički obhod iste ter preklicano dovoljenje gradnje za jedno delno progo, kor ( o želji železniškega ministorstva naj se spremeni prvotna črta. Parni trnimvav, kateri naj omogočuje zbližanje Gorice k državni meji, in ki je srčna želja nekaterih tukajšnjih italiunis-simov, sicer Še ni narejen, ali koraki, ki so jih storili Italijani v tem pogledu, jih kmalu dovedejo tlo zaželjeiiega cilja, ker grof Badeni je svoj čas obljubil Italijanom napraviti most čez Sočo, kateri jo potreben za traimvav; stal bo 300.000 gld. V proračunih se nahaja v isto svrho že 100.000 gld. Goriška trgovska zbornica pa se je zavezala donesti v isto svrho tekom 75 let 337.500 gold. Za železnico: Goric a-A j d o v š č i n a pa ta korporacija, katera dobiva prispevke s1 o v e n s k i h davkoplačevalcev, nima nobenega nov čiča. Deželni zbor je torej dovolil za nakup ustanovnih akcij železnice: Gorica-Ajdovščina 100.000 gld. tor naročil dež. odboru, preskrbeti denar ob pripravnem času. K temu se je še obvezal deželni odbor z dopisom do železni- Naposled seje nasmejal stari Vukovič ter pregovoril izpod brk: »Ne bi-li ti, Ivica, šel v vrt štet hruške? Vrt jo preko dvorišču. A ako si ti pomešajo računi, najde so kdo, da ti pomore. Samo čuvaj se škode«. Stara Vukovička je pokimala glavo; smej6 se in stisnivši oči je gladila z roko svoj svileni predpasnik. Jaz v vrt. Vraga sem štel hruške. Prav mi je bilo do hrušk. Pod zimskim latnikom je sedela Jagiea, vez<5 bel robec z rudečo volno. Opazivša me, je propadla in se zbodla z iglo. Ustavil sem se pred njo, prekrižal roke ter izvinil nekako: »Dober dan, Jagiea!« »Da Bog da dober dan«, je odgovorila ona, neprestano stiskajo zbodeni prst in gledaje v zemljo. »Jagiea«, som nadaljeval jaz, »menda veš, da so so dogovorili najini stari med seboj, da bodimo svoji«. »Vem«, jo odgovorila v pol glasa. »Pa kaj praviš ti k temu?« »Da treba spoštovati voljo starišev«, je odgovorilo deklfc in gledalo na tla. »Dobro, toda stariši se ne ženijo, oni so ne oddavajo. Kaj pravi tvoja volja?« Deklica je prizdignila glavo, spustila vozilo, ter jela trgati z roko trtno listje, a mene jo pogledala velikim, sijajnim očesom. (Pride še.) škega ministerstva od 'J\). sept. 1SI.»7., izplačati omenjeni prispevek za Vipavsko železnico takoj, ko ho konstituirani) za to potrdimo akcijsko društvo m ko bodo predložene akcij«1. To se je zgulilo že zdavnaj, kakor tudi so interesenti, po večini revne občine, že izplačale svoj del ;><).(KM> jjld.: deželni ml bor pa se hrani sprejeti zanj pripravljene ustanovne akeije ter izplavati 100.000 gld. I'a to s«* ni zadosti, deželni odbor bi najrajši jhhI raznimi pretvezami proglasil odlok dež. zbora :jc-veljavnira ali neizvedljivim. Najprvo se je izgovarjal, da dežela ne more dobiti pri nobenem kreditnem zavodu, kjer je povprašala, posojila 100.(XH) gld. Čudno! Tukajšnja zastavljava ica in žnjo združena hranilnica je posodila deželi brez prigovora ob jednakih razmerah ter na podlagi jednega in istega sklepa dež. zbora 50.000 gld., dočim bi se branil ta denarni zavod posoditi denar za železnico: Gorica-AjdovSčina, čeprav se nahaja pokrajina sedaj v boljšem financijelnem položaju, nego takrat! Ce drugače ravnateljstvo omenjenega zavoda ne bi dovolilo posojila, bi bilo vendar dosti zasebnikov, kateri bi sklenili radi tako kupčijo s pokneženo grofov i no Goriško-Gradiščansko. Temu nevzdržnemu prigovoru je sledil še izgovor, da dežela ni več obvezana k prispevku, ker se iina spremeniti prvotno določena proga, dočim se je v istini v sklepu deželnega zbora določil samo prijetni iu končni kraj železnice, katera dva ostaneta, če se tudi vmes kaj spremeni. Ali nima torej pravljica, da se meri v Primorju z dvojno mero, vendar resnice za podlago ?! « Tako »Reichswehr«. Te beležke dunajskega lista nas silijo, da napišemo nekoliko razmišljevanj o stvareh na Goriškem. Podatki v »Reichswehr« ho izboren komentar k politiki slovenske abstinence na Goriškem? Tu jo imate v bengalični luči dvojno mero na Primorskem : jednemu vse, drugemu nič! Le politiško pigmejstvo, pritlikavstvo, ali ignoranca, ali pa he-rostratstvo more torej hujskati proti žrtvam, ki jih zahteva politika, namenjena v to, da se enkrat zlomi zistem take dvojne mere, prinašajoči večini prebivalstva v deželi škodo, s katero v primeri one žrtve niti ne zaslužijo, da človek govori o njih. Kadi malih koristi, ki jih je dobivalo do sedaj slovensko prebivalstvo na Goriškem od dežele, naj bi ne le molčali o milijonih za razne furlanske ra-vani, o sto tisočaki h za furlanske tram\vaye in mostove in naj bi se zadovoljevali s popravo kakega klanca ter kakim 50-goldinarskim sti pen (lijem, ampak naj bi po vrhu tega še molčali k temu, da deželni odbor in dež. zbor tirata najzlobnejo obstrukeijo proti vsaki akciji, namenjeni v saniranje gospodarskega položenja v slovenskem delu dežele! Ako bi se pokazali ueobčutne za take ne le pogubne, ampak tudi poniževalne odnošaje, ako bi se pokazali nesposobne za odločen odpor proti takim odnošajem in ako bi odrekali žrtve, ki jih zahteva tak odpor: potem bi pri poznali le, <1 a nismo vredni b o-ljili odnošaje v, nego so oni, v katerih živimo, in Italijani bi morali biti pravi tepci, ako ne bi tudi nadalje mahali po hrbtu, ki — rad drži! »Soča« je pisala te dni, da slovenska delegacija v dež. zboru goriškem sedaj ni taka, da bi bila sposobna za najodločnejo taktiko v zboru samem. To je hitro porabil neki g. učitelj in nam je pisal nekako tako-le: vidite, da imamo prav, ko grajamo poslanec, ker niso dovolj odločni! V isti hip pa je neki list, ki živi v sorodstvu misli z dotični mi gg. učitelji, in ki zahteva, da naj poslanci vstopijo v deželni zbor goriški, zatrdil v podkrepljenje svojega stališča, da vi a da ni m a n i k a k e g a vpliva na Italijane na Primorskem. Denimo, da ima gospod učitelj prav in da sedanji slovenski poslanci v celoti res niso dorasli italijanskim; denimo nadalje, da ima tudi dotični list prav (da-si nima!). Sedaj pa bi si usodili poklicati v spomin dogodke izza zadnjih deželnozbor-skih volitev!! Spomnimo He, kdo je posegel vmes z vsem aparatom in vso brezobzirnostjo, da na slovenski strani niso bili vseskozi izvoljeni taki poslanci, po kakoršnih baje zdihujejo sedaj gg. učitelji in dotični listin kakoršnih je hotela imeti naša slovenska nar o d na stranka!!! Kdo je uporabil vse možne mahinacije, ves svoj vpliv, svojo avtoriteto in vsa možna sredstva, da slovenska delegacija v deželnem zboru goriškem v svoji celoti ni dorasla — brezobzirnosti laških poslancev ?! Kdo je uajusodueje posezal v volitve?! Gospodje i učitelji žive med narodom in so bili očevidci; oni ! pričajo lahko, ako hočejo govoriti resnieo! Ali i niso dosegli tega vladni organi po-I močjo slepih jim privržencev, kakoršnih ne manjka nikjer?! Zastonj ves trud v to, kakor I da je vlada nedolžna na krivičnih razmerah v de-i želnem zboru goriškem ! Ali krivda vlade narašča gori do vrha po dejstvu, da je bila v isti meri pasivna na laško stran, kakor je bila usodno aktivna na slovensko! Y prvo je jednostavna neresnica, da vlada nima vpliva na Italijane. Pa tudi če bi bilo res, da ga nima na sedanje italijanske poslance, ostaja še vedno notoriško dejstvo, da bi bila lahko igraje dosegla, da bi ne bili izvoljeni vsi sedanji fanatični laški poslanci. To so stvari, ki so znane vsakemu politiškemu otroku v deželi. Furlanske kmečke občine so po veliki večini avstrijskega mišljenja par excellence in za vladni aparat bi bila ob resni volji prava igrača, da bi te občine volile tako, kakor bi hotela ona, in to tem bolj, ker bi mogla razpolagati tudi precejšnjim številom slovenskih glasov! Kdor potajuje to, ta potajuje notoriške resnice. Pa prosimo, da bi se nas n« umelo krivo. Ni malo nismo navdušeni za vtikanje vlade v volilne stvari, ker vemo, da po takem utikanju volitve več ali manje zgubljajo na svoji — Čistoti, Ali če že misli, da mora posezati v slovenske volitve v zmislu »zmernosti«, potem je njena dolžnost, da to isto stori tudi na laško stran! Tega ni storila in v tem je nje glavna krivda. Kraj vsega tega pa ostaja še vedno tudi ta resnica, da tudi pri sedanjih ital. poslancih bi vlada lahko uveljavljala svoj upliv, ako bi le hotela govoriti kakor je govoriti z onim, s katerim imamo resnih računov. Ali ona noče! Ta pasivnost vlade mora biti italijanskim poslancem le v vspodbujo. Ali ta pasivnost vlade je le navidezna, kajti vemo, da jej ne delamo ni-kake krivice, ako zatrdimo, da za kulisami vladni organi gredo Italijanom na roko tudi aktivno!! Le slepec ne vidi tega. Mnogo se očita tudi poslancem, ker niso pridobili za-se knezotmdškofa. Po vsej pravici pa smemo vprašati: zakaj se to ne očita tudi vladi?! Nimalo nočemo žaliti Njegove prevzvi-šenosti s tem, da bi hoteli dvomiti na njegovi pravičnosti in neodvisnosti tudi nasproti vladi, ali to vemo, da ne bi ostalo brez utiša nanj, ako bi rekla vlada: »Slovencem se godi krivioa, oni trpe veliko škodo ob sedanjih razmerah — vplivajmo ukupno, da se vsaj nekoliko ublažijo ostrosti sedanjih razmer in da se potolažijo duhovi!« V jezikovno mešanih deželah, v katerih vihrajo toli ljuti boji, je zlasti za cerkvenega dostojanstvenika vsikdar mučna stvar paktiranje z jedno stranko proti drugi. Drugače je, ako posvetna oblast vabi cerkveno na delo za odpravo krivice. Ali vlada tudi na to stran noče ganiti niti z mazincem; iu če je ganila ali misli ganiti, potem se je zgodilo, ali se zgodi — o tem smo uverjeni — v prilog onim, ki so se svojim postopanjem prisilili naše poslance in veH slovenski narod na Goriškem, da je jel posezati po skrajnih sredstvih. Konečno bodi še naglašeno, da smo ne dolgo temu čuli iz najkompetentnejih ust, iz ust predsednika italijanskemu klubu, barona Malfattija, pri poznanje, da Italijani z vsemi svojimi aspiraoijami so odvisni od — vladne dispozicije!! Politični pregled. V Trstu, flue 15. decembra. K položaju. Par dni že prinašajo tudi tržaški listi poročila o veliki nezadovoljnosti, ki je zavladala med jugoslovanskimi poslanci. Mi smo prezirali te vesti, ker nismo bili na jasnem, kje se nehuje resnica iu kje začenja tendenca. Danes pa potrja te govorice tudi »Slov. Narod«. V zadnji seji »Zveze« da se je povdarjalo to nezadovoljstvo na vseh straneh in sklenilo seje naprositi parlamentarno komisijo desnice, naj sporoči vladi, da Jugoslovani zahtevajo določnega odgovora na svoje zahteve, čim se zopet sestane državni zbor. Od tega odgovora da bode zavisno nndaljno postopanje kluba. Na vse zadnje bodemo imeli morda vendar le prav, mi — »rogovileži«. E, mi imamo dober politiški barometer — naše primorske razmere. In ta barometer kaže sedaj tako nizko, kakor ri niži kazal niti v najhujših časih. Tudi med nemškimi naeijonalei se nekaj krha. Posl. Haber in Svlvester sta zapustila klub, ker ne odohrujeta »mlačne« politike in ker se jezit«, da se večina njih noče povrniti k obstrukeiji. Nulla diet sine linea. Vedno lepše, ali prav za prav — nesramnejše. Komaj da si je neki Bassermann v državnem zboru nemškem prisvajal pravico cenzure notranjih stvari v Avstrijo, že se je oglasil znani Barzilai v komori italijanski, da je pozival italijansko vlado, naj se utika v naše primorske, torej avstrijske stvari. V komori so razpravljali o proračunu minini-sterstva za vnanje stvari. Govorilo se je torej o vnanji politiki. To priliko je porabil Barzilai, da je napadal Avstrijo in da je govoril o našem Primorju, kakor da je avstrijska vlada le upraviteljica teh [pokrajin pod nadvladjem kraljevstva italijanskega. Najprvo je grajal Italijo, da jepoprijela inicijativo za konfcrenco proti anarhizmu in potem je menil da se ne more pridružiti hvali ruskemu carju na predlogu za razoroženje. Potem je povedal tudi zakaj?! Radi Avstrije! Trozveza da more pač biti sredstvo politiki Italije, nikdar pa zaključek. Da bode bolj nmljiv, je vprašal vlado, da-li se zaveda dolžnosti, da -brani pravice in interese italijanke dežele. K tej italijanski deželi pa prišteva Barzilai tudi avstrijsko Primorje, kar je razložil dovolj plastično. Omenil je dogodka v Genevi in je povdarjal, da v isti hip, ko je Italija obžalovala ta čin, so v Trstu in v drugih italijanskih krajih Avstrije porabili ta dogodek v pretvezo za nasilstva proti italijanskemu življu in proti konzulatu italijanskemu. Rekel je, da so iz-gredniki ostali nekažnjeni, ali malo kažnjeni!! Vrli poslanec Barzilai je pripoznal torej, da mu ni ravno za jedno laž več ali manj. Govornik je grajal italijansko ministerBtvo za vnanje stvari, da se je zadovoljilo samimi di-plomatiškimi opravičevanji. Kaj bi hotel prav za prav ta irredentovec ? Mar bi hotel, da bi Avstrija dala zadoščenje s tem, da vse zatre, kar v Primorski ni irredentov-skega?! Ves avBtrijski svet je imel takrat občutek, da bo naše oblaBti šle daleč preko meje potrebnega v obzirnosti do — tuje države; im mi smo uvor-jeni, da bi v vsaki drugi državi navstal vihar indignacije, ako bi konzul kake tuje države nastopal tako, kakor je nastopal tu italijanski konzul, a vsa ta obzirnost še ne zadošča lačnemu želodcu irredentistov. Oni zahtevajo, naj bi Avstrija šla še dalje v svoji zgodovinsko znani — dobrodušnosti. V zaključku je bil Barzilai uprav nesramen. In zopet izrekamo svoje uverjenje, da je ni druge države razun Avstrije na vsem širnem svetu, ki bi tako nebeško potrpežljivostjo mirno prenašala take atentate na nje samostojnost. Barzilai je govoril o stvareh, ki niso v ni-kaki zvezi z vnanjo politiko, in ki ne brigajo ž:ve duše na svetu razun izključljivo nas Avstrijce, o tvareh naše domače hiše, v kateri smo gospodarji le mi. Barzilai je pripovedoval, kako se z vsemi sredstvi slavizujejo Dalmacija, Istra in Trst in je vskliknil potem, d a Italija ne sme dopustiti tega, da bi j a dr a nsko morje postalo slovansko jezero. Italijanska vlada da mora braniti italijanski živelj, nota bene: avstrijski italijanski živelj!! In sicer prav tako kakor Nemčija brani nemški živelj! Skliceval seje na Bi-smareka, ki je rekel, da narod ne srne omahovati med formalnim spoštovanjem kake pogodbe in med obrambo svojih vrhuih in življenskih intere-resov. Pozival je torej ministra, naj se ne skriva za fraze, ampak naj pove, kaj misli, ako noče, da se poreče, da njemu in vsemu ministrstvu nedostaje določne in jasne misli v stvari vnanje politike. Tako govorč v inozemskih parlamentih o a v-atrijskih notranjih stvareh ! Prav tako, kakor da nismo več gospodarji v svoji hiši! Kdaj pridejo naši državniki do zavesti, kako žaljivo, kako poniževalno je to za našo državo ?! Kako hočejo, da bi se avstrijski narodi navduševali za zveze, ki nam kratijo pravo, brez katerega vsaka država mora postati le senca same sebe, pravo satnodo-ločbe v lastneh stvareh ?! Mi smo rekli že te dni, du so narodi avstrijski akceptirali trovezo, ker jo je sklenil cesar Franc Josip, katerega ljubijo in v čegar modrost zaupajo. Vsikdar pa bodo protesto- vali proti temu, tla bi »e radi takih mejnarodnih kombinacij morali odpovedovati svojemu pravu. Kakor Avstrijci, katerim je ugled države na sren, in kakor Slovani, ki ne dopuščamo, da bi se kdorsi-bodi dotikal naše narodne individuvalnonti — izživljamo mi naše državnike, naj govore enkrat jasno besedo s temi ljubimi zavezniki našimi, da bodo vedeli, smo mogočna samostojna država in da nismo vazali — nikomur! Domače vesti. Proti gimnaziju v Pazinu. Današnji »Pic-colo« pravi, da je vest o namerovani osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu hudo pretresla tudi duhove v Trstu ! Hinavci! Komedijaši! V Trstu bi se živa duša ne razburjala radi tega, ako ne bi »Piccolo« se svojo peklensko taktiko skrbel za »razburjenje«. Oriroin na objavo, da bode tudi v Trstu velik shod v protest proti rečenemu gimnaziju, nam pišejo iz slovenskih delavskih krogov: Shod bo javen, torej se ga hočemo udeležiti tudi mi!! Nikakor nočemo več gledati pasivno, ampak delati hočemo na to, da pride enkrat do poštene reakcije. Po odhodu viteza Pokornega. Pišejo nam : Ker ste že spregovorili resno besedo do novega voditelja pošte in brzojava v Trstu, dovolite mi, da spregovorim tudi jaz do novega gospoda v prilog onim siromakom-trpinom, ki se imenujejo poštni sluge. Omenjali ste tudi vi, kako nepristo-pen je bil bivši ravnatelj. Po njegovi odurnosti in neuljudnosti so mnogo trpeli vsi uradniki, izvzemši le številce — izvoljenih. A kaj je bilo še le se slugi! Za te je bila uprav drakonična strogost. Vsaki najmanj* pregrešek ali zamuda se je kaznovala neizprosno. Ali to naj bi že bilo, Toda v mnogih stvareh se je strogost preminjala v šikano. V ilustracijo vam navajam nastopno. Posebno strogo je bilo prepovedano pušenje. Bivši ravnatelj je kar sam zalezoval sluge in gorjd onemu, ki ga je zasačil; neizprosno so mu naložili globo, katero je moral odtrgati od borno plačiee svoje, Ono malo številcć izvoljencev — med istimi v prvi vrsti Cornt nemilega spomina — so mu kaj pridno pomagali na tem zasledovanju. Pa siromake so zasledovali tudi po cestah. Če so srečali kakega slugo na ulici, pušečega pipo ali smotko, hitro so ga vprašali, da-li je v službi? Ako je pritrdil temu, je mngel hitro povedati svoje ime in dogodilo se je neredko, da si je dotični inkvizitor zapisal zločinca na svojo — man-Seto, In potem — gorje njemu! To vendar ni več strogost, zahtevana po redu in disciplini — ampak šikana! Ali s kaznijo še ni bilo odpravljeno vse, ampak obdelovali so ga huje, nego da je suženj. Tako življenje so imeli ti največi trpini, ki morajo opravljati najnapornejo službo za — naj-bornejo plačo. Novega gospoda voditelja bi prosili, da bi uvažil nastopne pomisleke. Vemo, red mora biti povsodi, ali strogost naj ne sega preko meje potrebnega. Ti sluge so večinoma stari vojaki, ki so navajeni tobaku kakor vsakdanjemu kruhu. Odvzemi jim ga, vzel si jim pol življenju. Strast je to, ali kaj čemo! Je-li čudo, da so se včasih dali zavesti po tej strasti. Stroga prepoved slugom se nam zdi toliko bolj neopravičeua, ker g. uradniki smejo pušiti. Zadnji vežbenik sme puši ti tako rekoč svojemu predpostavljenemu pod nos. Ali je prav to, da Be je prepovedovalo starim ljudem, kar je bilo dovoljeno mladim?! Še več: slugom ni bilo pušenje dovoljeno — kakor rečeno — niti na ulici, ako so bili v službi. Obračam se torej do novega gosp. voditelja s ponižno prošnjo, uaj razbremeni te uboge pare od označene drakonične prepovedi. Prijatelj pravice. Poštnemu ravnateljstvu na znanje. Pišejo nam: Danes 15. t. m. ob 10. in četrt sein šel na poštni urad na trgu Barriera, da dvignem tam svoto 50 gld., ki je bila uložena v poštni hranilnici. Vprašal sem po slovenski, kje da je blagajna, neki uradnik pa mi je odgovoril, da no ume slovenski. Neka ženska je poučila uradnika, da sem prišel po denar. Na blagajni sem zopet govoril slovenski. Dotični uradnik mi je dal neki list, rekši mi nekaj po italijanski in pozneje po nemški. So- dil sem, da mi je rekel, da naj se podpišem. Jaz pa »cm podpisal le svoje ime, datuma pa nisem hotel napisati, ker je bilo tiskano po italijansko. Potem mi je uradnik napisal na košček papirja, češ, tako da moram zapisati. Slednjič sem se moial udati. Toda čudno se mi zdi, da nisem mogel govoriti v svojem jeziku, ko je bila vendar knjižica poštno-hranilničnega urada v slovenskem jeziku, slovenska je bila odpoved, ki sem jo poslal na Dunaj in slovensko tudi naznanilo, ki je prišlo z Dunaja. Povsodi so torej znali govoriti z mano, le na pošti tržaški ne. Anton Peternel, ulica Valdirivo štev. 7. II. Laški pozivi. Pišejo nam: Gospodu Josipu Kocijančiču od sv. M. M. spod. je mestna šolska oblast poslala tri vabila, naj se predstavi na tukajšnjem magistratu, da opraviči zamude svoje hčerke, ki pohaja slovenski oddelek Skedenjske šole. Ker so bila vabila laška, katerega jezika naš Josip ne umeje, je on zavrnil prvi dve vabili, tre-tje pa je vsprejela njegova žena, ker so jej zagrozili s kaznijo. Te dni se je Kocijančič predstavil omenjeni šolski oblasti slov. vprašanjem, kaj da želijo od njega? Toda kako naj mu odgovore, ko »slovenski ne znajo«! Sproveli so ga do znanega dr. M. Novaka, ki je vprašal začudeno: »Come, Lei t4 tanti anni a Trieste, e non sa la lingua del paese?« (Kako to, Vi ste že toliko let v Trstu, pa ne znate deželnega jezika ? I) Naš Kocijančič je ostal hladnokrven ter rekel : »Ne govorite mi v laščini in ne silite me govoriti, česar ne znam in — nočem znati. Potem je dr. Novak govoril slovenski, sicer ne pravilno ali — govoril je! In s tem je dokazal, da je še iskra očetov (kakor znano, je bil njegov oče vrl Slovenec) krvi v njem. Vsa stvar se je pa dovršila s tem, da se je konstatovalo, da je bil Kocijančič pozvan po — pomoti, ker njega hčerka nima zamud. Veliki koncert druStva »Kolo«. Vstopnice se razprodajajo: Pri uradniku »Delalskega podpornega društva«, v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu«, v kavarni »Commercio«, v trgovini gosp. Antona Vatovca, ulica Torrente, na vogalu ulice Tintore, pri gosp. Žitko, ulica Stadion 1, v gostilni Babič ulica S. Marco 6 in v gostilnah pri Marcu, ulica Madonnina 29, Valetiču Franu, ulica Solitario 12, Vodopivcu Antonu, ulica Ghega 7 in Ribarič ulica Conti; kakor tudi na obeh vhodih gledališča na dan koncerta od 7. ure zvečer naprej. Lože se prodajajo samo pri uradniku »Delalskega podpornega društva«, ulica Molin piccolo štev. 1, kamor naj se pošiljajo naročila z denarjem vred. Sedeži se prodajajo istotam, pri gosp. podpredsedniku Antonu V a to v o u, trgovina olja itd. na vogalu ulice Torrente in Tintore in v kavarni Commercio. Prosimo, naj si vsakdo o pravem času omisli sedež, da ne bode zmešnjave na večer koncerta, kakor je rado o takih prilikah. Ženski podružnici družbe sv. Cirila ln Metoda v Sežani je podarila g. Evfemija Ma-liočič v spomin smrti gospe Josipine Cazafura in mesto venca svoto 10 kron. Prisrčna hvala na velikodušnem daru! Tretji izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik. Darovale so nadalje: Cerklje pri Kranju 210 gld.; Št. Jurij pri Kranju 25 gl.; Dolenji Logatec 50 gl.; St. Vid nad Ljubljano 80 gl.; Jelšane gl.; Sv. Križ pri Ajdov-i ščini 25 gld.; Trebnje 20 gld. iu Ilirska Bistrica " 20 gold. Preganjanje slovenske zastave v Radgoni. V Gorenji Radgoni na Štajerskem je netn-škutarski občinski odbor prepovedal razobešati slovenske trobojniee povodom cesarjeve slavnosti. Proti temu so se Slovenci pritožili in okrajno glavarstvo je uničilo dotični sklep. Vsled tega so na jubilejski dan tudi v Radgoni vihrale slovenske zastave, dasiravno je občinski redar poskušal jih odstraniti. Razprava proti Martino!ichu. Iz Rovinja smo dobili danes zjutraj brzojavno sporočilo, da se je razprava proti zloglasnemu »p atrij o tu« Mar-tinoliohu radi goljufije, prekinila. Vrhovno sodišče je brzojavno zahtevalo spise vsled pretiloga dra. L agi nje, zastopnika civilne stranke, ra delegacijo druge porote. Italijanska klika daje v žalosti. Loterijske številke, izžrebane dne 14. t. m.: Brno 71 73 H3 HI 25 Inomost 49 7H M 11 10 Dobro domiU'F sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera »e uporabljajo /.a olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo me*to Liniment, Cap-»ici comp. izdelan v laboratoriju Kiohterjeve lekarne v Pra^i. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 glil. »tekleuica, katera te upozna po znanem rudeiVm nidru. Koledar. Dane« t četrtek lf>. decembra: .larnej, Sk.; Krintina, dev. Jutri v petek 18. decembra: Kvatre, Albina iZ^rka). m. Solnčni: Izhod ob H. uri 7 min. Zahod - 3. „ 44 „ Lunin: Izhod ob !'. uri f»2 min. Zahod ,, ti. - 17 „ torej Ta je 51. teden. Dane« je H48. dan te^a leta, imamo Se 17 dni. Književnost in umetnost. Iluatrovani narodni koledar za leto Kakor že nekaj let sčm uredil in izdal je tudi letos g. Dragotin Hribar koledar za leto 18U9., ki se odlikuje po svoji lepi, okusni in elegantni zunanjščini in katerega lahko položiš na mizo v vsakem naje lega ntnejšem salonu. Krasi ga poleg šestih lepih slik, i z mej katerih se odlikujejo posebno ona »po izprehodu«, tudi slika naše pokojne cesarice in slike naših veljakov : Koseskega, K ocen a, dr. Poklukarja, ljubljanskega škofa dr. Ant. Jagiča, hrvatskega učenjaka dr. V. Jagiča in češkega velikana Palackega. Tudi vsebina »Koledarju« je jako zanimiva in mnogovrstna. Prvi sestavek popisuje nam umor naše blagopokojne cesarice. Temu sestavku sledi navadna vsakoletošnja vsebina, potem pa pozdravlja znani pesnik Ant. llribar Slovence za novo leto, rezko bičajoči ob jeduem naš narodni razpor Temti pozdravu sledč životopisi: Koseskega, Ko-cena, dr. Jagirfa, dr. Poklukarja in Kopitarja. Poleg teh životopisov nahajamo v »Koledarju« zgodovinsko študijo »Valvazorjev rod na Spodnjem Štajerskem« iz peresa znanega zgodopisea P. pl. Radića, idilo »Na letovišči«, črtico »Služba« iz peresa Z. Kvedrove, in lepo indsko legendo »Fakir« iz peresa našega Aškerca. Navedeni vsebini sledi »Ogled po svetu« iu zatem »Oglasi«. Zunanjščina in vsebina »Koledarjeva« sta torej vredni, da si »Koledar« nabavi vsaki Slovenec in zato ga toplo priporočamo. — Cena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. Prva knjiga F. 8. Vilharjevih skladb je izšla v drugem izdanju v založništvu knjigarne »Dioničke tiskarne« v Zagrebu. Knjiga je ukusno prirejena in obsega v I. delu samospeve spremlje-vanjem glasovira, 11. moške zbore, lil. mešane zbore in IV. skladbe za glasovir. Te skladbe, katere je skladatelj posvetil svojemu narodu, so vse že znane ter so se jako priljubile muzikalnomu občinstvu. Vmes je pravih biserov kakor n. pr. »Mornar«, samospev za bariton, »Nezakonska mati«, samospev za sopran, »Naša zvezda«, moški zbor se samospevom tenorja in druge. Skladbe za glasovir so vse zložene v narodnem duhu ter jo vmes nekaj jako posrečenih pa-rairaz slovanskih narodnih pesmi. Ker je bilo prvo izdanje pošlo že davno, ter so se te priljubljene skladbe jako pogrešale, nam je »Dionička tiskarna« napravila z drugim izdanjem veliko uslugo. Priporočamo torej toplo svojim rojakom in posebno pevskim društvom, da sežejo pridno po tej knjigi. Cena jej je 2 gld., prvemu delu pa, ob-segajočemu samospeve se spremljevanjem glasovirja, 1.20 gld. Dobiva se pri založnici v Zagrebu. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Ataaniro Levi Miiizi v Trstu. Via RIborgo 21 in Piazza Kosario 'i (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Različne vesti Italijanski šarlatani. V K lorenei — v tem vrtu Evrope — izhnja list »La scena lllustrata«. To je list /a književnost in umetnost, okolo katerega se huje zbirajo najbolji italijanski književniki. Ta list je prinesel — kakor posnemamo i/ »Jedinstva« sliko ruskega carja in poleg biografijo, kakorsno more spisati le šarlatan! <> earjn pravi na pr., da je majhne postave in majhnega uma. Obraz mu je zemljen in grbančev. Car da je rahitičen, slaboten, bolehen, razvajen po vzdulm v carskih sobanah, mej dekoltirami damami in la-seivnimi dvorniki, imel da je izvestnih želj, izvestnih razkošnih nestrpnosti, katerim je zadoščal — v samoti svojih soban. Ali ni to šarlatanski ?! Potem sramoti ti »književniki »-rokovnjači vso dinastijo Romanov. Carica Katarina da ni mogla postati mati, tudi ko l''.....* ozirom ne nežne čitateljice ne smemo dovršiti stavka. Pavel 1. daje bil božjasten in bebec. Nikolaj I. »kača boa», ki je imel na čelu znak »gnilobe« ; Aleksander II, da je bil »ignorant, lažnik«, Aleksander III. »skoro analfabet«; Nikolaj I. »jetičen, impotenten, bebec, epileptičen.....« Ali niso to rokovnjači ? I Po pravici pravi »Jedinstvo«, da v tej podlosti je videti, kako degenerira italijanski mladi naraščaj. Ako tako gnusno, kalabreški, šarlatanski, lazaronski piše resen književen list, kako pišejo še le mali obskurni lističi! Jeli čudo, da je Italija dežela proletarijata in anarhistov? Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Zagreb 15. Predsednik sabora, Danijel Stankovih, je m i n o 1 o noč umrl. Duiii^l 15. V seji minole noči je poslanec \Volt izzival najburnejih prizorov. Državnega prav-dnika Bobiesa je imenoval zločinca in malopridneža. Opozicija je viharno pritrjevala Wolfu. Poslanec Schonerer je zaklical predsedniku, da je surovež ter da je pod vplivom ministerskega predsednika grofa Thuna. \Volf je rekel, da je grof Thun zaničevan od vseh poštenih državnikov. Ko se jo bližala 2. ura po pohinoči je opozija zbijala razne šale. Tako je na pr., ko je jeden poslancev kihnil, zaklicalo kakih 60 poslancev hkratu : »Na zdravje!« Poslanec Wolf je vzkliknil proti ministru za železnice: »Naprej gospodje, kdor hoče železnico ozkint ali normalnim tirom!« Dunaj 15. (Zbornicu poslancev.) Zbornica je vsprejela nespremenjen zakon o lokalnih železnicah. Seja se je sklenila ob 2. uri 85 minut zjutraj in seje nadaljevala ob 1. uri popoludne. Med do-slimi spisi je bila vludna predloga, s katero se dovoljuje osvobojenje od plačevanja direktne osebne dohodarine, določene v zakonu od 25. oktobra 18iM5., za dobo od 1. januvarja 1899. do 81. decembra 1908. onim trgovinskim ladijam, katerim se je s zakonom nd 27. decembra 1893. dovolilo osvobojenje od pridobnine in dohodarine. Budimpešta 15. Poslanec Košut priznava v svojem glasilu, da opozicija bije boj proti osebam, vse da treba nadalje storiti, da se doseže odceplje-nje Ogerske od Avstrije v carinarskem pogledu. Cim pride vlada, ki bode hotela uresničiti to idejo, se neha obstrukcija. Beka 15. Ogenj, ki je bil nastal na ladiji »Lakroma«, je bil udušen kmalo. Ta ladija je bila prišla iz Trsta in je privedla seboj 1800 bul pa-vole, ali tedaj, ko se je pojavil ogenj, je bilo na parniku samo 85 bal. Carigrad 15. S Krote javljajo, da je svčt admiralov sklenil nasvotovati grškemu princu Ju-nju, naj trinajstorioo od mednarodnega sodišča na smrt obsojenih pomilosti v kazni zapora. Admirali zapustd Krete dne 'JI. tega mesecu. Madrid 15, V ministerskem svetu se je pre-čitulo besedilo mirovne pogodbe in se je sklenilo poprašati senatorja Montero Kios o dogovorjeni obliki za h krutno objavljenje pogodbe v Španiji in v Zjedinjenih državah. Najnoveja trgovinska vest. riew-Yoi'k 1 o. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 71l/a, za maj 70l/,.zii marc 73 Koruza za december 39, % za maj 39'/». Mast 540. PAPIR se pro Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga ■ > zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvah po gld. 3.150 in gld. 1*20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od ' ► 20, 30 in 37 uvč. M o Ž k e srajce bele in barvane od 5)0 novč. naprej. Maje iz pliSa za gospe p«) 65, 7.r> novč. in več sanio v prodajaluici ' ► Pri 4 letnih časih Barriera vecchia stv. 7 Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco št. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež kruli, razne moke za tlno in navadno peeivo, Izborilo maslo, friSno in kuhano, in raz n osame sladkarije po navadnih conah. Sprejema domaČi kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom. Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Florijan Kompara. j^n^Tj^r^c J^TJ^TJ^lj^ Zavod za nniformiranje in civilna trojafinica Frana Jiras ulica t aserma 9 — t Trstu — ulica Caserma W Priporoča se /a napravo uniform In civilnih oblek. Postrežba poŠte n h. 99* Zaloua vseh vrst za omlorme po tovarmšRiti cenah. Maja dalmatinskih vin na malo in debelo (lastnega pridelka iz Jesenica pri Splitu) Filipa Ivaniševića v Trstu, via Carintia štv. 22. Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu, da je odprl svojo na novo in okusno urejeno brivnico v Škednju, v lastni hiši štv. 215. Priporoča se svojim rojakom za mnogoštevilno obiskovanje ter jamči postrežbe v popolno zndovoljnost v vsakem obziru. Zahvaljuje se v naprej beleži udani B. Godina p. d. Ban. lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavaajem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschega8se 8. tooooooooooooooo Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočera! cvet" (Millefiori). (.'isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidain. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. | Tudi za 55 nvč. v murkah dopoftlje se franko. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznafialec ..Edinosti" in vratar, Via Sollt&rio it. 8. Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radt elegance, točnosti in v s trajanj a, prodaja se izključilo le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Vla B. Lazzaro it v. 6, nasproti palačo Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanoiji, ročaj in pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE.