EVROPA AMERIKI ZA NOVO JJ6TO: Ml MOREMO PLAČATI OBRESTI." VVashington, 27. de«. — U krogov sakladniškcga^departmonta se jje izvedelo, da »ta ^tnglija in Francija informirali vlado Združenih držav, da ne moreta plačati "bresti od ameriških posojil. Nafta vl4|da ni s tem zadovoljna in Je odprla pogajanja za izplačanje objesti. ki znašajo letno 450 miljo no* dolarjev. 0 PROFTTTH PRAV NIČ NE GOVORE, DA 8E MORAJO ZNIŽATI. , »iUlkOT. , Jtih rwaf t SnBd»y« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •tnu^afpubUcuon r* T«»v* nd»U .»r 1 »m. .Uit nmmb« YEARX11I. EVE* Chic*««>. UI. torek. 28. dec«mbr. (D«:. 28th) 1920. ""»g. ŠTEV.—NUMBER 303. . ____________________________ _ _ _ ' . _ . _ _ A . . . _ ________-_____ ITI S 0 CI DE-IVCEV SO IMELI ŽALOSTEN B02IČ. v CHIOA/GKJ JE OKOLI DELAVOEV BREZ DELA. obljuba jejo čaee v induztrlji. boljše I1L — Tisoči in tisoči itdh delavcev so imeli le-tn Božič. Zaradi brez-pa niso trpeli samo de-impak z njimi vred so tr-[h svojci. lo brezposelnih delavcev ru cenili v Chic&gu na do 120,000. Polovica teh iiorna 'brez dela, dmga pa dela z omejenim dc-<*asom. Okoli 30 do 40 ti-sezonskih delavcev, ki so ilnah časih vsako leto ob tatu broz dela. Razmere v jji so torej pod normalo, za življenske potrebščine normalo. Najbolj so priza-delavoi v avtomobilski, ns-I, tekstilni, pleteninarski in i industriji. Lahko se reje trideset odstotkov vseh v teh industrijah v ih državah brez dela. tni interesi govore, da se >di obrne na bolje. To je posebica, ker je spomladi Oavbinskega dela kot pozi-■Spomladi prično tudi z grad-est v mnogih okrajih, za kašo državne legislature in o-odbori dovolili potrebni P rodila iz drugih mesta govo-■je brezposelnost splošna • H' NORMALNI ČASI SE VRAČAJO V AMERIKI? PRECEJ DRŽAVNIH SANK V 8EV. DAKOTI JE PRTITSlfJENIH OB OTENO. Železniški magnatje no dobivajo sivih las, kajti Eaoh-Oumminsova postava jo sanjo garancija. SOVJETSKA VLADA PREKLI OALA TRGOVSKE PAKTE Z A-MERIŠKIM1 TVRDKAMI? London, 27. doc. — Brzojavka "Exchange Teleg6rapha" iz Kri-stijanijc je sporočilo* da jo Bosta (ruska časnikarska brzojavna a-gentura) poslala alededo vest k Moskve: "Čičerin, ljudski komisar zunanjih zadev, je brzojavil Martensu, sovjetskemu zastopniku v Združenih državah, da naj prekliče vse njegove trgovske pogodbe z ameriškimi tvrdkami." Ohioago, 111. — "Jadrno se vračamo v normalne čjufc" in največji rtaz^dnjaki so popolnoma zadovoljni s položajem. Le pogledati je troba v velike dnevnike, ki se v člknlcih kar cede zado-voljnosti in prerokujejo, da spomladi postanejo časi še tako nor-mfclni, kakor da ne bi bilo za nami svetovne vojne. Kaj pa je ta normalnost? Ali je sploh to normalnost, kar so razvija pred nami? Farmarji so izgubili od pet do šest miljard dolarjev na svojem pridelku. Tako poročajo velebiz-niški časniki in tolažijo farmarje, da nekdo mora biti žrtev, kadar se vračamo v normalne čase, če hočemo, da se normalni časi sploh kdaj vrnejo. V farmarsklh kro Industrij al ni delavci na vshoda so najbolj prizadeti. Cincinnatija pooočojo, gib «* sodijo, ******* *4 šest k1 sio tisoč delsvcev pet 'ie^ I | *" J ---- tisoč brez dola. Clevelandu ni dosti bolje, brez dela je 30.5 odstotkov veev. V Clevelandoj je pri-iio dve sto pet in dvajset ti- delavcev. Bethiohemu je brez dela 6,-jeklarskih delavcev. V tu-njih jeklarnah jO zapoaljenih ormalnih časih do šest in tri-fct tisoč delavcev, r Indianapolmu je hudo pri za L kovinarska industrija. Oko-jva in štirideset odstotkov de-*v jo brez dela v tri in pet-p! kovinarskih tovarnah. Vgovoka abornica v Pough-rpaie, N. Y., poroša,. da nor-Ino dela osem tiso« delsvcev, tj ja pa brez dela dva tisoč pet [delavcev, oročilo is Dajrtona, O., pravi, je število brezposelnih delav veliko in da so bile delavcem ifane mezde. r 8t. Louisu, Mo., dela v nor-Inih razmerah sto pet in dvaj Itisoč delavcev, a zdaj cenijo rilo brezposelnih delavcev na in dvajset tisoč. V Esstonu. in Phillipsburgu, N. J., j* svil ne industrije. V tej indu ji dela lo «e tri tisoč delavcev rti tiso« dve sto delavcev je k dela. V tovarnah sa nogavi-Idela v normalnem času okoli •č dve sto delavcev, zdaj po do de**t miljard dolarjev na pri dflku. Delavci tudi občutijo, kako se vračamo v normalne ča*e. Po konzervativni cenitvi je okoli dve miljona delavcev brez dela. To je tudi neke posebne vrste normalnost, ki se najrajše pojavi ob ča-su gospodarskih kri« in depresij na denarnem trgu. Ali velebi-zniško časopisje zdaj ne govori o slabih časih in krkah, ampak pra-vi, da se vračamo v normalne ča-•e V velebizniškem jeziku pomenijo "normalni časi" na stotisoče delavcev brez dela. 8aj zdajšnji položaj to potrjuje. Malih biznis-manov je ilo tudi precej rakom žvižgat in žabam pet. Bradstree-tova tvrdka poroča, da je tisoč tvrdk bankrotiralo v novembru Število v decembru bo seveds večje, ki pa le ni sestavljeno, ker še ni konec meseca. Bankrotam so večinoma mali biznismani, ki so imel* od W,000 do $10,000 ka pitala. Miljonarjev in miljardar jev med bankroUrji ni I Trije grešni kozli so kot ponavadi: delavec, farmar in maj bizuismsn. Ti trije morajo trp<',, ker je privatni velebisnis primešal gotovini i>revefl vode. I* da se odteče ta voda i« gotovino in da pridejo zopet normalni čssi, pleše privatni velebknis na hrbtičih delavca, kmeta in malega Wsnia- n v teh tovarnah skoraj po»>ol Bu počiva. I* 8ehenectadyja, V Izročajo, da Oeneral Elec-i kompanija še ne odpušla do- aprejms pa novih New Tork, M. Y. — Res je pest nrivstnih velebizniških interesov hudo zadela delavce na zapadu in srednjem zapodu, vendar pa ne tako hudo, kot tu na vifoodu. Tukaj ni bil le omejen delavni čas, odpuščeni niso bili le delavci, ampak podjetniki so rezali tudi mezde ,ki niso niti od daleč zadosto vale za kritje živi jetnikih' tro-fikov. Človek aeveda tudi Mvi, če se enkrat ali dvakrat na dan naje nezabeljene kaše, močnika ali krompirja in prebiva v nezakur-jeni sobi, ko pritiska strupen mrsz. AH to ni življenje, kakršno se spodobi za ljudi. Tako življenje jfe ^votnrenje, počasno u-mirsnje lakote in življenje atraŠ-nega trpljenja in muk. Taka prihodnost ps zdsj čska tekstilne delavce,, pieteninarje, kovinarje, krojaffke in druge delavce, kajti omejen ni bil le delavni Čas, am-pok znižana je bila tudi delav-ska mezda. Če jo delavsko družina komaj iohajala, dokler so delavci prejemali prejšnjo mezdo in delali skozi ves teden/ne morejo izhajati, če ae sniža,delavni &as, ker se skrči tudi njih zaslužek. Ako ps poleg znižanega delavnega časa zadene delavce *e znižana mezda, tedaj so delavske družine obaojeue na stradanje. V tekstilnih tovarnah Arfcington v LawrerKJU.>U«a., ao znižali delavsko mesdo za o-dolino Baar. Wilson jo odgovoril, begnilo v Sušok v strahu, ds bo da nikdar ne podpiše pogodbe, ki d'Annunzlo res dal rairušiti mo-bi dala Franciji Haar s 300,000 sto kot je vedno grosil. nemškimi prebivslcl. Tedaj je Cle Rln|( ^7. deo. — Naoionalistl v nieneesu imenoval Wilsona "pro 1om mtetu so hoteli všeraj f^nlr-Oermana." Nekaj čass pozneje jo UiVati demonatraeije na ulicah v WUson poklical svojs svetovalec kLrj|(,g d'Annnnziju, toda. vojs-sebi v sobo in jim dejsl: "Gospod Ltvo jih je rsopHHlo. Denion-Je, jas sem v stiski in želim, da mi L rent je so vpili: "Dol z rspsl »omagate. Francozi zahtevajo leviLjto pogodbo I" nreg.Rene in kotlino Haar in jaz| Tp-tt 27. dee. — (A. P.)— H" sem povedal Clemenceauju, da ae junaki regularel so dosegli tovsr-so strinjam. Nato me je Ctemen-I^ nt ^^ jn 0brtš njihovih eeau imenoval "pr<»-«ermaiiaM ln Uet w polugoma zožuje okrog'me-jezno zapustil sobo. Jas ne vem, *Hfcte. Reka Ima pasti vsak ča< uu\%reey jc bilo ubHh in bodo Nemel oškodovani in d# boL^^ ^nj^h.^M todovoljen ClemenOeau oziroma |( m ^ ^ _ ft^, Francija." - Razpravljali r°lg4>nerala Caviglle ao v nedelj« P . I .prodrle dva kilometra proti Reki. bilo potem sprejeta. I ^ ^ w M ^ m Mm H(r,, Boormon je dalje rekel, aa JO|t/i|I|<| |r|kot ^ tnirezan o« .. . iiv^rn ... f * • —/ijonarjl hmiitmm ^ —»ajlv limalinlu. udarne čete s» JEKLARJfA V PVBBLU JB MEJILA PRODUKOLTO, Denver, Oolo. — Delavna moč Jeklami Kolorado Puri in Iron kompanije je bila omejena v do-embru od šeat tisoč deliveev no itiri tiooč. ne fkheolZ N. T., ima približ-mnajst tisoč delsvcev. Ali » v krojaški. Aevljorski in B^mi industriji skoraj popol o» počiva. Hndgoport, Conn., Je središče vin«rake Undustrije v novoon kih državah. V normelnrm « dela do pot le štirid<**et ti-delavveV, o adej je bres dels l^mnojst tisoč delavcev Jo v> primere le is neksterih k ki pa podajajo še tolik^ja «Uko, do se pesna ,iol.ro. V 8«wnii D.koU od Um. KroJOk. , i, n,«ok.lo nrklj dtfarnih d. M J. "'«•»" kot 'f"'"' i.„rki . v pnv.1oih rok«fc, .U ni » p).U-ni»«niki in «r«i. t««. 3? Hude«. ^/j^t&^J^S: .n iz^ - ^FfiisSir^ 1 Še- vili veliko delavcev ali so po zni . . , 7 . _, „ M »e iiniAHniii. wrrinK Nsvailnosejedolgočjudl.kadar osl |t| ,r-Ie p^nlkovo avljatlško Je govorilo o rečeh, ki se niso »UZ „ Hmtot eeneraU kole Anglija, kakor Jsoonaki prnUsiiet »borejo. Tokij«. 27. 4m /bovnvati •"»meet No dnevnem redu so M.žno vpraianjs. fctjtt Um umiii i • "T.":, ita^r^ Vrf 11 še ai*be. Njegovo soprogo so »repeljsli v bolnišnico, Zdravniki so Izjsvill, do je vsaka zdravniška pomoč eastonj. , DOM POLICIJSKEGA KAPITANA OROPAM Ohioago, m. - ^tkalki bandHi so pravi hudomušnsli, ki nimajo strsliu eHo pred očesom postave. Vlomili so v dom pollciJsk'ffa ka-nltsns Dennis Molloneyjo v Kost Ohleseru pri belem dnevu, ko Je Idls družini od domo, Odnesli so sa d*a tisoč dolsrjev rasnih vrednosti. t.., . 1J Mje v Grobnici. Načrt generala i^, kakor hitro je P® |u, Jf( itUme Roko or prišlo rm vrsto kakšno vprsšsnj«, JUl ^^ ,«lrob ki je bilo v zvezi z interesi Angli- lealionsr Je, t<-dsj je bil ne ssmo zelo po- » d« fcnl«. p« "»-^gTi^M! MW mlp+» VM.rf.l F«-h jo m«lo »ovorilU«! »-"f"" .*HSO«jQ;«f» Afc^«- 5 SST SKSSi nasnanil Z Um. pol k^^od^j. S rnim "Na- ka«Mm, da ee H> rodimo d čaj." ^J jc Ml naroVn, niti Me no ^rHjaii. nm* vedno aodel zra še bodo priaM»rane Keški brgunrl POiTENI KAfTTAUBTIl Ptttabnrffb, Pa. - Zvesna ve. leporoto Je obtožila veš urodnit kov in rsvnsteljcv Cruelble Btool kooiponije, ClbtoAanl so, da so vlado ogoljufsll so več mil Jonov dolsrjev na davkih. Kapitalistična pošteno«! js člsts kot — kri-»tal! KDO JB NAJBOLJ . DOMBAftf Ohieago. DL—Rverett C. Bro«m predsednik živinska bone, Jo la-Jsyll. da Js najbolj posr*4#n pro fltar n»«Mir, ki prodajo loaeo na miK Dejal Jot "Cena so meso v trgo-vini no debelo so podla no pred vojno e#n#, medtem ko meso v trgovini no drobno m-jo visoke, mest« do podejo." Itu^olmzsl^ svojim častnikom, da I ko č^s dokler on n. d. povija. P R GLASILO il OVeW»KE NARODNE LA ST N IN A SLOV K N H K K N A ROD VETA IE JEDI JE JEDI Csns po «)">■'...... K'*' P««* eš »• vranjo. Naročnina: Zedinjen« drtava (»zven Chicago) |5.00 nz kto, " pol Ista in $1 25 /.a tri m«r< ; Chicago $* 50 na leto, $8.16 za pol leto fl.tf ss tri meeate, in ss inozemstvo $«.00 - I ■ ■ Naslov aa *M, kar iaaa etlk e "PROSVETA"^ 26*7 9«. LawndaU A*.mu.. CUcage, IUImU. "THE ENUGHTENMENT" Orgaa af UM ftlaeaaic National B«««At Seatofr. Advertising raUs on agreement 'ilaSilll I Trnlf'1 Ktataa (ezceot Chicage) and Canada $6 par jraar Chlear® •r,|l foreifn cgnatrise 11.00 par year BE PAPEŽ OSTANE PAPEŽ. DOPISI. rejašd v Chioagu in okolici! Chicago, 111. — Že enkrat je bilo poročeno o prireditvi Nlov. dram. društva in peveke«a zbora Kava 2. januarja 1921 popoldne oH drugi uri v dvorani Č. 8. T. S., 126-30 W. ISth St. Progrmtf te prireditve je sledeči; 1) ' Sprejem,'' overtura (K. Sohleppegrell) >gra orkester Petra Ahečlča; th) "Dobro zdravilo," ftaloigra enem dejanju. (Iz angleščine prosto preval Ivan Molek). 3) "Sarafan" (Frane Oeriiič), poje pevMii ebor • 4) "Bap", karakteristični komad, igra orkester Peter Ahači- 5) "Soprog njegove lene," fa- loigra v enem dejatvu. (Iz angleščine priredil Ivan Molek). ■ 6) "Pred aloveaem" (Anton Foerster), poje pevaki Aor "8a va." S 7) "Indijska princesa" (K L Kiiifr), ikra orkester P*tra Alia-čiča v "* f " g) rv nedelje »JetraJ,'* ielo igra v enem dejanju. (Iz angle Jičine priredil Ivan Molek). 9) Plea inprostn zabava. Mt gornjega je razvidno, da .ie program te prireditve izredno bogat, kot še ni bil nikdar kak program slovenskih, priredite*, v OHieagu. Valed toga ae tudi pričakuje, da ae bodo rojaki v CUi-cagu in bližnji okolici polnefite-vilno udeležili te prireditve. t ozirom na tako * izredno bogat program jc vstopnina zelo maj-ma; za odraatle 75c, za otroke od fteatega pa do 14. leta 15c. Prireditveni odbor se ni ustraSU ne dela ne stro«kov, ampak njegov cilj je, da poda rojakom najbolj Ae, kar je aplofo mogoče v danih azmerab. In prepričan je, da bodo rojaki to vpoŠUvp-li iu a gfro jo udeleŽitvijo tudi poplačali nje gov trud. Kot je bilo ie opetova-no iporočano, Slov. dramatično društvo in pevaki zbor Sava ne iščeta nobenega im*erijeln. \%?b\\ je zabeae tevrama za pošten pTt»Živijal z dehmi ho jišatele teike kot svinec Oci ^ stala ie bolj trudne in Jezti ^ čele skupaj . . . I Ptebudil ae je. X« kdo ja, manjkalo > aamo na sebi uetevno. la odra se ja pilo sladko vince, kakor ebMaiao, kar na litre ta-ko je bilo vse v najlepšem redtr— po naši stari navadi. ■■■■■ Hicer pa ae nam obeta 4e več jdičnih mt ležali drugi, ki niao imelj v krova nad sabo, o kateri nam poveduje verska legenda, da rod« OdrHfcnik aveta. ■ -r-, •■„_ BANDITJE NtBO NALt NA PUAVEGA omum, **. ^ V tukajšnjih rovih delamo še vsaki dan, tode Jelavoev de pt tudi dovatj j vsled tega ne Uvetujem iiifkmrrar. d» « šnjo, nas podučevati o reševanj iem priiel za delora. Naaelbina narodnih vprašanj s takega ultra konzervativnega stališča, katero A bilo dobro za kako Marijino drufttvo ali za kake uniformirane viteze" žalostnega spomina. Vee, kar je bilo v igri, je pre sedalo vsakemu pametnemu Člove ku. Nemčur je vendar tako stara, tako »operna podoba, da ee člo veku gabi in naš narod je vendar že toliko zrel, da se ne ustavlja več pri takih Idaventih postavah. Med nami imamo ja še vedno te-kozvane "avstrijake", in šli amo preko njih, kakor preko kakega nadležnega mrčesa. S tem, da ?e nas apominja v igrah na one žalostno bedaste epizode iz narod nestmh bojev stare domovine, da se nam kažejo zakopi v Karpatih, kjer h strelja, kakor v kakem "Wild Weet'1 cirkusu, da ae kde navdušuje na odru za narodne i deje s sUrimi stokrat pregretimi frazami, da- ae prikaže Kristus ;n govori avojc lepe izreke, med tem ko se na vseh straneh ob enem so- ae nahaja v klo^obi dolini med visokimi krila. Vidi ae same tnal Jtoe neba in ponoči, ako je iaana aa vidi samo pet zvezd. Dolina je tako ozka, da je še most čete reko iz hriba v hrib. V tej naselbini ao v veliki večini Itali-jani, Slovencev* je le malo — men da pet drv#n in nekoliko več kot ducat peharjev. 'Ako katera Slovenka, ki je ravnokar do&a »tarega kraja, Šeli imeti moža, naj pride ftem, ker tukaj bo lahko izbirala, ker amo različne veliko-sti in starosti. — *r*nk Brinevc UOIMCK« UU w»«»jr« ---- K0 He ns VSCT1 »»lini 1» -v. pak da podasU roj^j| to, ^vraštve, vae to naa nc l>cde zahtevajo, naiJ*č duševni; Užitek, zabavo in razvedrilo, do če-nar amo delavci popolnoimg /upra-v\Čeni. ' v *Jt v i Ureditveni odbor v apelira na vae rojake, udeležite ae te prireditve, ker ne bo tako kmalu V1^ lika, nau»ti ee teko dr slabe igre ne more iaholjšati najboljši igralec. VerbineMM vati bi bilo nepotrebno dele, ga tb ie omeniti same glavne hibe. posebno a vzroke, ker ae nahaja st vnr late v naši i^selbini in kateri jk S tem delom pokazal, da een) naa. oziroma ntto kulturno stališče ia ko nizko. Ako misli avtor, da %e lahko v naši naselbini še eedaj u-ii šovinizem, ee ja- 8 tem pač seveda ni $ potreba reči, da amo brca narodnefli čuta. Mi ame narodni in ostanemo taki. kolikor to dopuščajo meje mednarodne ideja ki aedaj pre-tresava avet Mi čutimo aa rodno, toda ne motom* pa več hiti tako nikdar kulturno ali duševno dvi-gnilo . Kot delavci, kot kulturen narod, živeči v popolnoma novik razmerah, a velikanskimi poetičnimi in gospodarskimi sprememba«!, H bdde kmeU< fft traale veO zemljo pred očmi, ae znvedamo avoje narodnosti, §e zavedamo krlviee, ki ae nam je zgodila, toda odkl* njamo odločne ona pota krščanske kulture, po katerih se rešujejo taka vprašanja z orožjem roki, a krvoprelitjem in grozotami vojne, ter odločno odklanjamo vsaki podskua upeljati med nami narodni fiovin'izem. V očigled dogodkov v zadnji veliki vojni, v očigled delovaeje nazadnjaških ali križem svete, k* tere so v prvi vrati poslužujejo vere in Kristusovega nauka, de u-morijo varfko stremljenje po avo. bodi med ljudatvi in narodi avete In v drugi narodnega čuta al uso* jamo povedati avtorju, da ne bo* de rešilo narodov sovraštvo in tudi ne vera, katero se poteptali mogotoci v blatu in jo naredili za navodno prostitutko, temveč rešitev prinaža solidarnost proletari. jata v^ega sveta. Ker ni zamogla vera iftprlti v devetnajstih stoletjih, ne bode storile tudi sedaj. Nerodno sovraštvo je bilo še ved* no orodje mogotcev in je uničevalo človeštvo In razdiralo are$Q narodov^ Sejali so ga ravno isti, kateri ao učili na drugi strani, da zakrijejo tvoje črne du*e, Krist*. »ov nauk. Vera in narodno sovraštvo je bila tlata veriga, ki jc uklepele narode v verigo duševne In telea-nc suinoati stoletja in ml amo jo strti; mi aevedni delavci vaega •veta, strnjeni v mogočno medne rodno armado, kater? bodo kmalu amagonoano stri a zadnje stebre stare drulbe. In v •• ipl^d vaega I tega smo zoper take igre, ki nan potiskajo nazaj v nezavod-nostfi K . f. ■ ■ Pisec teh vrst ae sicer ■ da bode moral kakor oni ne kritik vskliknltt: "O rrljrcfifi Menachen, dir fachlg shid wE| ekelt zu verdauen". toda vtfle temu je takorekoč primoran pivsti ■ to, skorsvno je mogoče rs marsikatero oaebo pretrdo. \ KakorKiia je )>ila predata vasema, tako je bilo seveda tudi rszpo-loienje Občinstva. Heki junak je s* vjPRE- New Yoik, Y. — Ne ulici jc bil ustreljen raaupiti pretepač "Monk" Kaatman. Zadelo ga pet krogel. SeaUpan, katerega so njegovi tovariši kratili za "meni ha," je ain bogatih aterišev ki i ma za sabo zločinsko karijeep Pred iebruhom svetovne vojne ae ie drniU « najbolj sirovimi roko-tnalharjL Ko ao Združene države vstopile V vojne, je doelužU rev nakar dve leti V kaznilnici. «tar je Wl pet in itirideset let. Veto pil je prostovoljne v armado in je bil poslan v Francijo. Tudi strelnih jarkih je bil nejipredrz-neji med nejpredmnejimi, kader je prišlo do bitke. To mu je tol ko pomagata, de eo mu bile vrnjeno zopet državljanske pravice Pred nekake dvanajstimi leti-mi ie imel Seatnutn okoli eebe, Areno najreeUčnejio vrsto roko-maiharjev. V tej tolpi eo bili pr padniki vedi rokomal barskih atrok od tatov do ubijalcev. BO&0 BIBOKAKA naaadnjaftl Šovinisti, da bi še ve hreščal v ozadju dvorane na pri dno verjeli v stare bajke, po k«-Imen "Le pOhijte jih preklete Uerih ae reiujcjo aarodi a pomoč- Lahe", (.ibčinstrn ae je neznenakt> Chicago, fll. ~ Noč ^ strupeno mrzla, ko je detekt saržent David Schwartz po«ti cestnem vogalu in potrkava nogami, da ae mu ugrejejo. P ti je pridrdral velik avtor ustavil ae je približno dvaja. rakov od cestnega vogala, iz ga so pa zlezle štiri temne I taterim je nekaj zabliŠčalo k ah. Detektiv je videl, da ao samokresov in potegnil je samokres. Stekel jc proti te sencam, ki ao ae nameravale niti proti njemu, a ki ao se p i ro obrnile, ko ao opazile, kd če proti njim in akuaale so z večjo hitrico priti zopet v mobil. Trem sencam se j« I čilo zlesti v avtomobil, četr zagrabil detektiv injiH naj ae poda. Ropar je dvign ki kvižko, samokres je spust tla. Detektiv jc pa hitre odd strel za avtomobilom. Bol krik .v avtomobilu je povedi jc bil nekdo zadet. Avtomol izginil v nočni temi, detekt pa gnal svojega ujetnika do nje patruljne poetajc, kjei ponj prišel policijski avtoa da ga odpelje na oddih za oi je. VAASL n $0 JE 286 "IZOtTBITELJn 4 #erkeley, Cel/— Tukajžnj llcijski department je nazn* listih, de je pošten človek pet dolarski bankovec in kd« jc izgubil, naj ea zglasi na eijaki postaji. Zglaeilo m 236 oaeb, toda nihče ni Identificirati bankovca in 4 le ni oddan. _*— I 60 MILJ V 83 MIN. W IT • ■ Unff Beaeh, «0. ^ ^ ftmSth jc pri tekmovalnem letel a hitrico SO milj v fc t ah ln 87 atfknndah. Dospel vi ne svoj cflj. OhtoSfo, m.— Stari Paddy BfeTiffff n v nikdar hodil po krifflt rtih v svojem »vljenju. Dokler bil ie pri moti ae Jo preživlja t delom, zdaj na stara leta pe hodi po stranskih ulicah, preglcdu-ie posode za odpadke, pobira sti, ctB^rin druge take predme-te. kitere potem prode za par bo rih eentov, de sc prelivi. Na sveti večer Je brila mrzle burje po Člkelrih ulicah. Star HfflHMravkopet stoi>el po stranskih ullcefi In bMral med odpadki. Naenkrat se je Čelo starega male nabralo v vesele gube. posodi za pepel je našel boš&ho drevesce. Pfttcgnil ga Jc it pepe le, eHMiiti očistil, potem Je pa zadovoljno zamrmral. mogoče dobim zanj dve deertlci. McTipp je romal s božičnim drevescem po ulicah. Ustavljal je pasartte In ponujal svoje božično drevesce na pmdgftj .fisantl so postajali, poslušali ao ftntOš' in odktmsvaH. DrugI ao zopet hiteli mimo njega naprej, ne da N ga MAt kij prijpšvefuje. Stopil je tndl t kavarne, da sprgvi božično drevesce v denar, kajti dve dcertici sta zanj že velik denar. Tfko jč stopal stari McfPlpp S aVSjhl božičnim drevescem r deželi, v kateri ae tolike prideta, da es lahko pretirani trikrat" toliko ljudstva, kot »daj prebiva ^ nji pe mrzlih ulicah. Mrzla burje mu Je segala do 1nc*fte. Ali sferi mol je uvel In Uvel po u keh. le njegove noge ao postaja-e Y rodne . .,, Veter je tulil hi stari MeTlpp |e dospH td Severno Clarkovo n-Ure, ki ee j« vee svoje five dni (AAf.) 4. Knjige — r; -.'J Lcpoalovno-znanatvcna 1« niče Slovenske narodne podi jednote (KnJtfevna matica priivkar Izdela prvi dve knji "Sejedslei". Spisal Ivan lek. Socialne povest h fivl Slovenskih delavcev v Amerli pokazujc teike posledice ** diranega zakona in mata! zdravljenja spolnih bolezA' nične slike gnilih družabnih mer. - Knjige je trdo vezi fine«platnice, ima 804 stra stane e poštnino vred $1.7*. "Zakon biegenerfje". Howard Maora, prevel J. » ljudna znastvene razprava o vojn iivalij in človeka ia p Uenju fizičnega in deief razvoje pri elekernem peaa« kn. Te knjige je ključ done tajnosti in pojasnuje rami stlnkte, ki jih vidimo mak pri otrocih. Knjiga kna 121« trdo veaena, iteje SS sleeni ii ne s poštnina vred $1*> uroči obenem ehe f ji aeMna tri * m f"*- — 1 "•Tj! ■salml denar po Meaef m r gotovini e r-^ KdbiM^M dobro, pod ve, nej takoj neto« ebe ne bo mu SaL Vm S N. P. J. t n%4 So MphmJHMI« «•»»* it. mu> «»it ► so. LHfthTMlk AV«.. CtfICAGO, ILLINOIS IsvrŠevalni odbor. #>. uriuVmi ODMK, ' ' Um Cvkar. Ba» Ml, 0*«4, :#»dtOrni odker MlwlVVIII MMfi MAHMifc, <*|*e«. ML * _/ "—•-- —^ — —-mi m VMIOVNI ZDRAVNIK. 0,. T. 1. K—. UM 11. CU.r A«.. O.MM. ttto. OOOOVOMNI UKtDNIK -MMVCTVI M. .......• M ......1.1 mi« M Ml taki - —•• *M |I«B** «1*. (MM » «t tavrtovib.«, M a*l MlfljaJs M. F«r«vi FORDOVO PODJETJE JE 0- MEJILO POSLOVNI ČAS Oklahoma City, Okla. - V podjetju FoTd Motor kompanije, pri kateri dela dve sto petdeaet delavcev, so omejili delavni čas za polovico. Vsak delavec dela 16 tri dni v tednu. Pisarniški uslužbenci delajo vsaki danHskosfi ves teden. Dozdaj so produoirall po 140 a*-tomobilov na dan, odslej se pa zniža produkcija na sedemdeset avtomobilov na dan. Ta odredba je po izjavi superintendenta le začasna. PROPA t NA- PROPAGANDA d ANDI DEL Si. Paul, Mina. — V Meščanska «leanca" je pričela z veliko propagando za odprto delavnico, da uniči delavske organizacije. Strokovne organizacije so sklenile, da na to propagando odgovore s »to tisoč letaki* ki bodo razdeljeni vseh. hi&ah in pisarnah, da bo ljudstvo slKalo oba zvona. nL".. ., ■■ ; i BOŽIČNO DARILO KAPITALISTOV V ZDRUŽENIH DR2A-f 1 VAH. ' ' ' .....V Y. . So. Chicago, II!. — Inland Steel kompanija je odslovila 40% r< /. dela. , st. Louis, Mo. — 20,000 delav- eev brez dela. Ze malo avoto KAO morete noetatt dener v domovino krastava!m po- lom. To Je edini način, da pošljete darilo tAl družini iti prijateljem fc prod božidem. , {• Ne ie ntčin Jih kodete reeveeelUi in Jim vgktulili priletna misli ne vea, pri onih ki pri! modi. »/rt, i / i Potrudite ae, de srečne In vesele Avitrija preai ligo narodov ga Periz, 27. dec. — Berlinakc depeše se gl*e, da je avstrijska vlada pripravila manifest, naslovljen na ligo narodov, ki njo za združeaje z Nemčijo. Manli iest sta baje eeotavile di Ttf alur Simon«, nemški zunanji ministef, in grof OtbkAt '"^VrtJMi^^^B avstro-ograki zunanji minister. prasnfk«. igelt vašim trpeAta eered- M ia^^te Mfe^nlfc Ni pohabite 8TEREOTIPEEJI SO PQDPl> BAU NOVO POGODBO S POD-JETNIKI. .„ v ■ *»*♦»> 1 *ocheater, H. T. — Organizirani stereotipni delavci so okleni-» novo pogodbo s podjetniki. Po " vi pogodbi se povila tednAe »"•zda za delo podnevn od $39 ne za ponočno delo pa od #41 N5. , . . ^ cene ee najnižje te u ikrajftein doee, kar vi ffiaim podpisom preja |'r«)emamo denar tod Ičerao po i% obn-ati [»rejemamo denar tud n potnikom prcakrblm >oee) ga potovanje Js bivšemu kaznjencu sa je OMRA0IL UM I svojca iz starega K raj s revi Jamo vee jevns poete jotoj^ter opre' . ^ veako potrebo prldlU oeebno ali pS ^knoprme, DL — J. Ilosglsn bivienm kaznjencu, ae je zm* psmet. V tem stanju je ob-h'ra|il n i onebe, Četrto pa oropal. M ga j« ustrelil šari* Tho "»V fK.g^k ae j« odigral ne ^'K'aji centralne železnice. PROSVETA Opttatoieni Kras. Bela ca»ta, ki sa ri j« * proti JContovelju, in od to p roko Prosfk* r Sv. Jtrii. naa P»lj« v Nabreiino, od kjer se Mm nudi dvopim olika opustošenja, katerega j« povzročila štiriletna vojna Bele hišice, ki ao pozdravlja le potnika v predvojnem času ob prvHt jutranjih solnčnik šarklh, »o razbite od ita^janakih granat in izropane od vojaštva bivše av-Kirl>ko armade. Dve ali tri stene ti pričajo, da ja stala tukaj hišica, v kateri ja Uvel siroma ftni delavec ali kmettf a avojo družino. Ponekod apominja jia delavsko hišico ali kme&o po-alopje le kup kamenja, ki je po-mešano z taatrelki, vojaškimi skodelicami ki cunjami. Skromne kraške njivice, kjer je prid.--loval marljivi r^lj^lclcc nokaj krompirja in fišola za rimo, so rszrite od granat in preprežene a strelskimi jarki in ličnimi o-mrešji. Hstrašno opuatošenje povsod smrt in obup. VŠa mirno in na smrt obsojeno. Med Hopentabrom 8v. Križem in Nebrežino si naletel v mirnem času na Številne kamnolome, kjer so si slulUi v predvojnem ča-nu kraški kamnoseki vsakdanji kruh: Ti kamnolomi ao aedaj popolnoma zapuščeni in ' aanemar jeni. Mehanične naprave, ki so služile pri fašeopavanju in lom 1 jen ju belega kamna, ležijo v kakem kotu kamnoloma razbite in nerabna. Štiriletna vojna vihra jc div jala v tukajšnji okolici. Probi valci so moraM na povelje voja škilt oblasti kar čez noč »opustiti svoje domove in se podati v bogonatvo. Puatili ao hišo in njivo, ki slavna avatrijaka uprava jih je razgnala na v«a strani bivše monarhije. In vj>razna stano-vauja je udrio vojaštvo, da si poišči pripraven kotiček sa prenočišče ali pa za aavatje pred nevarnimi granatami. Raabill in u-ničili so premičnine in ako se jim je »delo, so odnesli Iste v strelne jarke, da si uredijo dni-gi dom. Marsikateri oficirji so ksr na debelo ropali po zapuščenih stanovanjih in soi odvažali drage premičnine v svoje domo- vino za apoium na evetorvno vojno. In ravnotako aa jo zgodilo z dragocenim gospodarskim orod jem in stroji, katere ao ob priliki prodali privatnim špekulantom in enakim rodoljubom, ki ao med vojno v imenu ceaarja ali kralja iakoriščevali stradajoče ljudstvo v zaledju in mu iz*rka-vall zadnje kapljice krvi. V mirnem čaau je bila capo-sljcnHi v tukajšnih kamnolomih nad 1900 delavcev domačinov. Imeli ao ti do 7 kron dnevne pla če. Danea dela po teb kain eno lomih samo 160 delavcev, ki zaslužijo dnevno 13—26 lir. Žalostna plača ob taki draginji življen ,skih potrebščin. Vojna je sicer končala, toda ona jo štiri leta u-nkčevala, opuatoševala in ubija la. Ona ne oživlja, ona ne ustvarja. Nabrefinci ao Hvali pred vojno večinoma od kamnolomov. Med vojno se je nahajalo v Na-brežini etapno poveljstvo. To je največ pripomoglo, da je vso vas popolnoma izroipana. Ko so so prebivalci vrnili iz begunstva, so v svoji rojstni vasi našli le opustošenje In obup. Kmetje niao mogli obdelovati svojega pičlega polja, ker jim Je bilo poljsko orodje pokradeno. Kamnoseki niao našli v navedenih kamnolomih ni-kakega zaslužka bi so si nvorali poiskati drug poklic. Obnova jc jako počasna, oziroma je po ee-lem Krasu ie zaspala. Beda in Brezposelnost naraščate danza-dnevom. Nabrežina je bila v prodvoj-nom času središče proletarskih organizacij. Organizirani so Mli železničarji in kleaarji. Te orga-nizacije so ae po 4let»i vojni obnovile. (Preveva j*h itvternadijo-ualni noatj In enake razmere vladajo v vseh kraških vaseh. Šestletna be-da ln neznosno trpljenje sta vlila tem trpinom dragoceno zavest, ki jim osvetljuje in narekuje pot do zmage zatiranih in tlačenih. Ia Nabrežine naa pelje kameni-ta pot v Sempolaj. Revna kraška vas, toda vaa kremenitih in zavednih delavcev. Nekateri se ha vijo s poljedelstvom, a drugi so zaposleni na železnici. Marsikateri šempoljski kamnosek je moral vsled opustnlenja kamnolomov duh, prolotaraka" solidar- pi-euienjsti svoj poklic, prisluži vsakdanji kruh. Enako velja za bližnjo vas (Jor-janako. Kakor Sempolaj, tako je tudi Gorja neko popolnoma izro-paiio po vojaštvu. Prebivalci Oorjanskega so morali za čaaa vejne v uajvočji naglici zbeŽati p svoje vssi pri prvih italijanskih granatah. Puatili so na licu mesta vae imetje, in ko ao ae vr-nili v lastno vaaico, so našli tamkaj grobišče, obup in opustošenje. Vlada je popravila do aedaj le 2 hiši in misli, da je s tem že storila avojo dolžnost. Obnova, je zaspala. Odškodnino ca voine poškodbe je dobilo le por vašča-nov, a ostali morajo čakati, dokler se spomni rimgka gospoda tudi na gospodarsko uničene Kraševce. K temu obupnemu položaju k ruških vasi moramo prištevati tudi popolno pomanjkanje vode. Krat« ima vodovod, katerega je napeljala bivša avstrijska vOjna Oblast. Voda izvira izpod Nanosa In ta vodovod je zalagal Kras celo vojno z vodo. Pred dvoma mesecema jc sedanja oblast zaprla vodovod baje iz gospodarskih vzrokov. Gospodje hočejo namreč, da bi že itak izmozgani Kra-ševci plačevali letni davek za vodo. — Ali ni to višek lumparijc? Prebivalci Gorjgnskcga na primer morajo piti vodo iz kala. Vsled suhega vremena bo »ta kmalu pošla. In potem t Ali niso te razmere neznosne t j/ I; Nedaleč od Oorjanskega leži Komen. Tu narašča danzadne-vom brezposelnost. Obnova poči-čiva in število brezpoaelnih je o-gromno, ker mtora stavbinska za druga odpuščati delavce valed pomanjkanja dela. Tudi pri prehrani so vodilne oeebe vedno sle-parile delavstvo. Toda vsled odločnega nastopa komenakega pro let ari jat a so se prehranjevalne razmere nekoliko »boljšale. Pre-bialstvo pogreba posebno slsdikor in mast. Žalostna Vojščica! Le par hiš jc obnovljenih. Vlada je sezidala novo cerkev, mesto da bi upora bila razpoložljiva sredstva m korostnejfie stavbe. Kam naj spravi delavec evojo družino! V cerkev 1 Kam naj spravi revni kmetiČ svojo kravo aH kosof V cerkev? — Ako acsktaoo v vpu-1 splošnem napadu zmagala, da bi HSpMvaai noro oerkev, — je s aa aenAka armada takoj urnak tem že dovolj storjeno za gospo- nI a aelo do Berlina in sicer brez karako Obnovo — tako si mislijo I obotavljanja, ln ako bi ae v tem vladne kamele. Položaj v tej va- času nemška armada reorganizi si je nad vse obupen: brez vo-jrala in bila v stanu zadati de, brca življenja. Brezposelnost I (faneoski armadi hod udarec, da je velika. Vlada M iah|u> dala bi se francoska armada ravno-dumačinom nekaj /asiuiika, j tako 'hitro ali pa še kitreje umi-niti toga ne l Okolu vaai je leža- kaln v Francijo in aicer bi se u-lo precej vojnega uiaterijal». 1 maknila celo do Pariza. h tega jc vlada prodala iUUjan-j Lansko loto ae je nafta arma-nkemu verižntku. Ta jo naročil da umaknila do Orla in sicer po iz kraljstva delavce, da mu nabe- dobra Izdelanem načrtu. General rejo in naložijo ta materija!- In Denikia ni imel nobenega načr-revni važčani morajo gledati,.ka-Ju sa prodiranje, ki bi odgovar ko jim krade vlada izpred oči **|jal umikanju naše armade. Čim ne morejo niti obdelovati polja, dalj je prodrl a svojo i armado, ta malenkost« n zaslužek. Kmetje, tem bolj je žel v našo past in ker jim je bilo med vejako vse o-1 tem gotovejši je ttt njegov po-rodje pokradeno. Prisiljeni so raz. In kje je sedaj general De nabirati ostanke vojnega materi- nikinT Naša armada ae je umika, jala, da preživijo aebe in drušmo. U. prod armado Kolčalka, ki je Toda gorje jim, ako jih oblast za- zasedel mesto Kazan, ko je pro sači pri nabiranju, kajti Italijan- dtf iz Sibirije do Volge. Kje je ski zakoni ne poznajo nikakoga I admiral Kolčak aedaj? usmiljenja v takih slučajh. -—Za- tdktike se je poaluiila na malenkosti se nalaga mesece in ^ aramda na poljski fronti. Ko eta ječe. smo naleteli na ovire blizo Ver- Kostanjevice ni več! Na nje- ^ ^ ^ armtde po na nem mestu ležijo kupi kamenja, U4n(v,K) izdelanem načrtu umak priče vojne grozote. Vas in nje- Ljj* Pn^Hrajoče poljske arma na okolica sta bila poaorišče naj- de ^ ^ strele za splošen beg srditejUh bojev. Vlada ni P«^ hfoda jas aem pa (popolnoma pre-zala do aedaj nobenega namena, Iprfkh, da bi bile poljske, arma da obnovi in oživi to umrlo va». do popolnoma uničenč, alko bi ne Le par vaščanov se je vrnilo i*ky0 prej »klenjeno premirje.' begunstva. Ti prebivajo v leeenih ,,0d kod pa dobivA arma barakah, " + ** da avojo zalogo municije," sem dali le za silo. Polje je daleč na- , j okroa razkOpano od granat in H *; Josip. | NA SOLNČNIH TLEH. 111 P O V E 8 T . (Nadaljevanja). Htaeje je spravila denar In se mn potom o vi- f' la okolu vratu. < 1 M : > "Moj si, vea moj. Kaj nama mar i poanejcf Se še 'tako prebijeva, aamo da je adaj, dokler ava še nekoliko mlada." Takoj pa je poatala eentimentalna in dejsla tiho kakor bi sanjala: "Potem ko ne bo ničeaar več, Perko. , . po-teai. . v umreva . . . skupno . . . takole. " /mmižala je in legia na dlvan Perko se je spuatil ob njen na kolena in poljubljal njene zaprte tropalnlce.. . . Zadremala js nekoliko. Perito se je dvignil po prstih in stopil perierat po sofbl. Ko je šel mimo vrat eoaednja sobe, je videl na misi odprt lisf. Nekaj ga ja sbodlo, naglo j« pristopil, vzel list v tresoče roke ia čltal: ;! "t>b osmih zvečer pridem. Skrbi, da najir nc bo motil nihče." Podpisa ni bilo nobenega, «loda Perko je dobro poznal pisavo, bila je Bur-lattl jeva. Zs hipe« je obaUl, kakor hi treščilo vanj. Potem pa aa je prijel aa glavo in aarjul. Preplašena jc skočila Lueija kvišku ip planila proti njemu. Toda a vso atto^jo je zagnal od sebe, da se je zvalila po tleh in bntsiila s gavo ob stol. One* vest is sa je. Toda on ss ni brigal sanjo, po-teguil ji je is Šapa pravkar podarjena dva stota-ks. škrtal je s zobmi, atiakal pesti in Idel. Kakor blazen je taval proti labodu in izginil na ulici. Ns koncu Ooraa mu jo hipoma privoaiia nasproti kočija Fabrova. V njaj je sedel «^bro sam Opazil je Perka U odzdravil. Tedaj aa je Prrko nasmejal in priskočil k vozu. lapragovo-ril je na Ubem par besed a Fabrom In U je n-ksssl kočijažu, da uaUvi. Perico je ekočil v vo«, kočljaž je obrnil in Ho je v diru nssaj prsti Fsbro v i hiši. Vso pot ni nll^o ispregovorit he«ede. Fabro je šel s svojim gostom v oddaljeno Hsitnitao aobo ter jo aaklenil. Ponudil je Perku stol in shIvI nasproti njega. "Torejt" je vprašsl nakrstko IVrkove mWI ao bile le popolnoma shrane, vedel je, kaj mn ie storiti "Važna novica ja na prodaj.** Je odaovoril počaai. "Cew se tičal" "Volitev in le marsičesa dragega, tudi vas »>« posredno. ** "Koliko ja vnrinaV' Perko je pomislil. "Te se na da preemilti. Brat brstu pa p*r tisočakov." "Huda mora biti, ker je cena tako visoka. Ne gre za manj?" "Kaj boste mešetarili, gospod Fabro? Ne spodobi ae takšnemu gospodu. Kdor ima na razpolaganje tako velike vsote za ženske, tudi ne bo akoparil, ko jc na tehtnici njegovo dobro ime in svoboda. Sicer pa kakor hočete." % Dvignil se je kakor bi hotel oditi. Fabro mu je vrgel dva tisočaka na mizo. "Tu imaš I Ako ni vredno toliko, te prete-pem in uikažem tfeŠ1 po stopnjicah." ■ Perko je previdno »pravil denar in se re- več je vredno, še več. Boste videli. . Lopo svaštvo, to vaše, nekdanje vpše. Vi mislite, da imate svoji svetništvo v žepu takole dobro spravljeno in gotovo? Pa ga nimate, gospod Fabro, tako vam povem. Atko hočete posekati »vojega nasprotnika, tedaj ao morate požuriti, sioer bb prepozno. Pazite, kaj vam sedsj povem." Potegnil je iz žepa svoje zapiske in nrn razkladal svoje dovršeno delo, Fabro je bil presenečen. Torej na takšen način bi bil kmalu opeharjen! ln kako grdo bi se bil osmešil Vendar je ostal miren, Perku ni hotel kazati svojega razburjenja. "Takšnih lopovov še nisem videl, Jtafcor — si ti, Perko," ae je smejal Fabro. "Povej mi vendar, kaj te je navedlo, da si ga iadal?" Perko je zasijal. "Kdo ga isdaja, vas vprašam! Ako človek podpira doliro reč, ako noče, da bi vaaka duševna ničla gospodarila v našem lepem mestu, pa je pri vaa izdajalec. Da,' gospod Fsbro, to je ne-hvaležnost." . Bil je užaljen in se je namrdnil. Fabro je gledal sapianike ki jih študiral. "Kdo mi je p^gofe, Ja je vie to res, kar pravE", je vprašal naenkrat Perka. "Papir je potrpežljiv, načečksti ae da nanj, kar hočoš. Ako ai me nalagal, t« spravim v luknjo." "Pa še nekaj je, kar je tudi še nekoliko vredno", je nadaljeval Perko. ne da bi reagiral na Fabrove besede. N Primaknite še nekaj za pijačo ,pa izveste.' "Niti vinarja več", je dejal odločno IV bro. "Domenjeno je bilo tako in pri tem oatane. Torej f" "Kakor hočete, gnspnd Fsbro. Ako tega ne izveste, vam vse okupaj nič ne pomaga, kar sem vam povedal doadaj. Tudi ako bi va« botriI rsi voliti. Vaa ne bodo, ker vas ne bodo smeli." "Torej ša ve«ja lopovščina kot doadaj Ko-liko ps potrebuješ še. da ponesel v žrelo m«da ml Luciji", aa ja vogal Fabm Perko jo planil kvtfkn. % "Kaj vam la marlf Madama Uetja vaa ni Aa izdala In slabo vam pr4atoja. da jo šalita. Toliko je le vedno vredna kakor okrog razkOpano od granat prepreženo n strelokimi jarki žičnimi ovirami. Povsod na o-olu ležijo bombe in granate Velik dtel ko Ža jina ini . muaicije je ugo- tovljen v naših tovarnab", je odgovoril general Igorijcv. "Ima-loeten poglod, žaloatna pokra- \W> ** ved™ topništvo bivše car-ta. Tam doli le« furlanska rM*« m rahimo «treljivo van i furlanskim ljudstvom drugače. V Furlanijl ae obnavlja, »e r.ida novo hiše in popravlja od granat poškodovane. Zakaj tako? Vlada pospešuje namenoma sovraštvo med dvema plemenoma, ker se boji njiju zbližanja in po-bratimatva. Proletarijat zahteva in kruha; on salvteva ero; jgn<> dobili od .' Koleaka Denikina, in Judeniča kakor tu o4 Poljakov. Sicer nimamo nič preveč orožja, toda imamo ga dovolj za opremo cele nafto armade. Se celo leta 1916 je bilo 20 odstotkov vojakov cariatiČnc armade brez vsakega orožja in ve 7.aalujgka I Uko polkov, pri katerih sploh ni človeške nobene obutve. ga leta 1916 prvikrat videl, aem aa mu čudil, kako hitro razume splošen položaj. Od tedaj sem ga vedno ostro opazoval |I(J sebno še, kadar se je razprav-jalolo popolnoma vojašHh stvareh. In vedno je podal pravo situacijo in dal prave nasvete. Akoravno je sedaj veftčak v vo-jaiki strategiji, klub temu ie vedno študira vojno strategijo. On ima dober spomin. V vseli zadevah je popolnoma miren in se nikdar ne razburi in vedno oh. vlada samega sebe. Odloči se ja-'«o hitro, je zelo trdovraten in je izredno energičen v vaeh zadevah." Kako ae morete opravičiti, ker ni«te komunist in kljub temu služite boljfteviški vladi", Hm ga vprašal. - . ' v » "Za to mojo alužbo bom dal odgovor Bogu in skupščini pravilno ✓ izvoljenim narodnim zastopnikom, aiko bo kedaj nadomestila sedanjo sovjetsko vlado", ml je hitro odgovoril.— POJASNILO pravice. Mera trpljenja in strada-1 Gotovo, da nam primanjkuje-nja je polna! Vlada se no zmeni jo raznovrstne potrebščine, todn za ta klw\ ker je nezmožna, da položaj nI v nobenem oziru kri-reši taka pereča ■mprsftsnja. tlčcn. Ruišci vojak je navajen tr-Kžmetjo in delavei opuatošenega I pe^i ponmnjkanje. TV>da 'ndetfa Krasa znajo ;kje imajo i»kati u- armada je dobro založena z živi-reanljčenje svojUh zahtev. Oni H.- Veo zalogo živil dobiva od imajo, da bo le komunizem oevo-1 oentralne prehranjevalne admi-bodil moderno anžnje iz kremp-1 nfatracije, v kateri imajo svoje Ijev krvoločnih izkoriščevalcev I zastopnike v»e armadne enote, tlačiteljev proletarskih uma. Na čelu armado aovjetoke Bu-Po tržaškem "Delu". je rovoinoijonomi vojni svet meato vojnega komisarijata, in Leon Trickij je predsednik tega I sveta. Temu »vetu je dodeljen vojni štab, kateremu načeluje ! general Kieunenov, vrhovni po-velnik cele aovjetake armade. Ta [štalb ima popolnoma proste roke v inicijativi glede strategijo ka vsem tistim rojakom, kateri šo mi pisali na moj oglas v Prosveti o prodaji mojega posestva v stari domovini; Moje posestvo sc nahaja na Dolenjskem, vas Malo Leiče, bift fit. 4, občina Suhor pri Metliki, okraj Černomelj. Posestvo sc deli takole: 5 parcel je gozda, v katerem jc dober les in stelja; dve parceli je vinograda, sedem pareel njiv in dve parceli sadnega vrta. Pod skedenj najboljši v vasi, visoka hiša in spodaj klet; druga poslopja so hlevi za govejo Uvino m prašiče. Travnikov ni nič. Tu se seje detelja in vsaka vrsta dobro uspeva. Jaz sej imel navadno po 6 glav živine. Na tem posestvu raste vse vrste žito. in za posejati vse moje njive se potrebuje od 18 do 20 mernikov pšenice. Cena posestvu je $3000. (Tri tisoč dolarjev). Jkz nimam več starifiev ži vih. Bpata sem že izplačal, mače ha je mogoče še živa in ona ima vžitek enp njivo, dokler je Živa, sicer pa ona ne živi na mojem posestvu, ker ima svojo hišo v dragi vasi. Imam eno pol sestro in ona živi pri materi, nji imam iz plašati 1J00 kron, kar bom sam plačal. Drugega dolga ni. JOHN M. STONICH, PINOION, COLO. (Adv.) srs v 4 (Konec.) pit«1 aem v'- Masemskih nikih, da je vo« tnjilKliiilh IkoT^T fagKSjave ^ITuafrtov enot v rdeči armadi, kot n. pr. V drugih vprašanjih pa odloča da je neka ▼oj««a onota^sesUv- revolucijonarni vojni svet, v kaljena ia aamih Kitajcev. Priponi- vrhovni poveljnik nim naj k temu le to, da je bil to Letake armade iste pravice slučaj pred dvema letoma, toda i