Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša'. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. 205. 7 Ljubljani, v četrtek 6. septembra 1888. Letnilt XVI. Štiridesetlefiiica cesarjeva ,,Slovenskega pevskega društva" na Krškem. (Izviren dopis.) Odbor »Slovenskega pevskega društva" je bil letos sklenil cesarjevo štiridesetletnico proslavljati na posebno veličasten način s tem, da je priredil s pomočjo slovenskih pevkinj in pevcev slavnosten koncertv prijaznem dolenjskem mestu — na Krškem. Temu se je pridružil tudi odbor »Pedagogiškega društva", ki je tudi 401etnico cesarjevega vladanja praznoval s slovesno otvoritvijo „p r v e stalne slovenske učilske izložbe". V ta namen se je na Krškem ustanovil slavnostni odbor pod predsedništvom krškega okrajnega glavarja blag. g. Henrika W e i g 1 e i n a, kateremu je marljivo pomagal tajnik g. Tomo Romih, meščanske šole učitelj. Tema gospodoma so še drugi gospodje člani pridno pomagali, da se je vse za to svečanost priredilo in napravilo. Cel mesec je bilo s priredbami posla — in zadnji trenotek se nam je mnogo pokazilo zaradi grdega vremena, kajti ravno dan poprej je začelo deževati — in na slavnostni dan je kar lilo curkoma do 4 ure popoludne. Vzlic slabemu vremenu se je vsa slavnost završila povsem povoljno — rekel bi izvrstno. Da je vse tako izpalo, imamo se veliko zahvaliti vojaškemu poveljniku iz Zadovinjeka pri ■ Krškem, ki nam je dal na razpolaganje vojakov, da so postavili oder na šolskem trgu za 800 pevcev in vojaško godbo; dalje velikanski slavolok med šolo in cerkvijo, kakoršnega Krško še nikdar videlo ni. Polovico mesta so okrasili z venci, zvezanimi na visocih drogih; vrh teh so pa vihrale zastave, po sredi pa male zastavice in lampijoni. Na slavoloku je bilo čitati več krasnih napisov: spredaj »Hrast se omaje in hrib — Zvestoba Slovenca ne gane"; na nasprotni strani »Vse za vero, dom, cesarja"; na desni strani nekoliko niže »Vsa, kar solnce je obsije — Cveti, mirna Avstrija", na nasprotni strani »Bog ohrani nam cesarja — Ljube Avstrije vladarja"; na levi strani spodaj »Živi cesar, domoviua — Srečna bode Avstrija", tej strani nasproti »Vse za dom in za cesarja — Za cesarja blago, kri". Vrh slavoloka so pa vihrale velikanske zastave cesarske in narodne. Tudi na odru smo opazili cesarski grb s črkama F. J. I., letnici 1848—1888 in pevsko liro, na katerej je stalo napisano »Slovensko pevsko društvo". Pred vhodom v mesto sta stala dva mlaja z zastavama, zvezana z vencem; za isti je bil pripravljen napis »Slavnim slovenskim slavcem slava", ki ga pa radi slabega vremena nismo razobesili. Meščani so večinoma hiše nakitili z zastavami, nekateri tudi olepšali z zelenjem. Nekaj pevkinj, pevcev in gostov je prišlo na Krško že na večer pred slavnostjo s poštnim vlakom. Največ jih je prišlo z zjutrajšnjim vlakom: s Štajerskega, Ljubljane (prav malo!) itd. S Hrvatske, Brežic, Novega Mesta, Sevnice itd. itd. so došli tudi predpoludnem in nekateri popoludne. Ljudstva je bilo nad tisoč, pevkinj in pevcev pa nad sto! Kolika bi bila vdeležitev pri lepem vremenu! Slovesno sv. mašo smo imeli ob 9. uri v mestni cerkvi, katero je daroval domači g. vikarij z asisten-cijo; peli so domači z nekaterimi tujimi pevci Nedvedovo »K Tebi srca povzdignimo". Cerkev je bila vernega ljudstva napolnjena. Po sv. maši se je slovesno otvorila »prva slovenska stalna učilska izložba" po primernem nagovoru g. predsednika. Pri tej priložnosti smo opazili starosto slovenskega učiteljstva, velezaslužnega moža g. Andreja Praprotnika in prof. poslanca Š u k 1 j e j a ; oba sta pohvalila vrli napredek »Pedagogiškega društva". Dalje je to izložbo si ogledalo ostalo slovensko razumništvo, ki je ta dan prišlo na Krško. Potem smo imeli skupno pevsko vajo v dvorani »bralnega društva" (petje je vodil g. Stanko Pir-nat iz Brežic). Po vaji se je vršil občni zbor »Slovenskega pevskega društva". Odbor ostane stari s sedežem na Ptuji. Bilježiti mi je še, da je bil pri občnem zboru zbog velikih zaslug, ki jih je imel pri tej velikanski slavnosti, jednoglasno imenovan častnim članom krški okrajni glavar, blag. g. Henrik "VVeiglein, čemur je zbor z »živio" pritrdil. Ob 1. uri smo se podali k skupnemu obedu na vrt g. G r e g o r i č a. Prvo napitnico napije pred- sednik »Slovenskega pevskega društva" svetlemu vladarju v prekrasnem govoru. Vojaška godba na to zasvira avstrijsko himno. — Druga napitnica je veljala slovenskemu narodu. Preseueteni smo bili, čuvši cesarskega uradnika, okraj, glavarja čisto slovenščino. Mej drugim je g. okraj, glavar "VVeiglein omenjal neomahljivo zvestobo in udanost slovenskega ljudstva do vladarja in cele cesarske hiše. Pri teh besedah nastane nepopisno navdušenje. Objednem se še zahvali »Slovenskemu pevskemu društvu" za lojalnost, spodbujajo ga še dalje gojiti prekrasno slovensko petje. »Živio in slava" so sledili končanemu govoru. S tem je bil oficijelen del banketa končan. Vojaška godba je zasvirala nekaj komadov. Točno ob 4. uri se prične slavnostni koncert — tudi na Gregoričevem vrtu. Oder za silo so vojaki postavili v par urah. Slava jim! Pred koncertom je imel slavnostni govor gosp. deželni in državni poslanec Šuklje. V svojem izbornem govoru je prisotnim pojasnil pomen današnje slavnosti ter opisal lepe lastnosti viteškega avstrijskega vladarja Frana Josipa I., zaščitnika vseh narodov. Gospod govornik je povdarjal, da smo Slovenci ravno pod sedanjim vladarjem prejeli največ pravic. Sploh smo opazili, da je g. profesor Šuklje rojen govornik. — Temu je sledila cesarska pesen; pel jo je polno-številen zbor s spremljevanjem vojaške godbe. Vse druge pevske točke so se izvršile gladko in izborno. Občinstvo je sleherno pesen odobrovalo z navdušenjem — osobito so mu ugajali mešani zbori. Zato prelepa zahvala vrlim pevkinjam — zlasti onim z zelenega Štajerja, ki se niso zbala slabega vremena. Te naj bodo marsikaterim domačim v vzgled iu spodbujo. Po koncertu je sledila prosta zabava. Na večer se je mesto razsvetilo; bakljada je pa izostala. Vdeležencem te slavnosti nikakor ne bode žal, kajti vkljub grdemu vremenu se je izšlo vse v najlepšem redu na čast »Slovenskemu pevskemu društvu" in »Pedagogiškemu društvu" ter vsemu slovenskemu narodu v slavo. Še enkrat zakličemo: »Šlavnim slovenskim slavčkom slava!" _r LISTEK. Tri dni na Reki. Zapisal Hrvat iz Dalmacije. (Konec.) Predolgo bi bilo govoriti, kaj se mi je vse zgodilo drugi dan. Na pol truden in zaspan sem pohajal po mestu brez vsacega znanca. Slišal sera že poprej, da je na Reki čitalnica hrvatska, in hočem jo videti. — V tem bil sem srečen. Srečal sem na poti poštenega človeka iu ga prosil, da mi pokaže čitalnico. Po vsem vedenji tega človeka sera spoznal, da je izobražen in pošten. On me je pripeljal v čitalnico, kjer sem našel štiri bralce, katere sera pozdravil hrvatski, ki so mi tudi hrvatski odzdravili. Hvala Bogu, zdaj sem pri bratih! Pričel sem razgovor ž njimi, in oni so mi pripovedali, kako je na Reki, »da je mnogo talijanskega, ali vendar da je več hrvatskega." O tem sem se zjutraj sam prepričal. Najpopred te Rečan talijanski pozdravi, ako pa se ž njim razgovarjaš, govori s teboj hrvatski. Čitalnica dobro napreduje, ker ima preko sto in petdeset udov, in to vse izobraženih oseb. Bog blagoslovi in vzdrži mnogo let to društvo! Iz čitalnice šel sem k znancu; ali pri njem je vse talijansko. Ima štiri otroke, kateri so večinoma talijansko govorili. Prašal sem ga, kaj pomeni tisti „ich". — Odgovoril mi je, da mu je to potrebno zaradi prodajalnice. To bi ga moglo nekoliko opravičiti. Pred odhodom sem mu priporočal, naj se spominja svoje tužne domovine in naj ljubezen do domovine vsadi v nežna otroška srca. Nato hotel sem obiskati Trsat. Ker nisem gori pota znal, prosil sem človeka, da me spremi do stopnjic, katerih je, kakor pravijo, okolu štiristo iu deset. Ko sem prišel na Trsat, zdelo se mi je novo življenje. Ljudstvo je bolj živo, govori hrvatski, ravno tako kakor v našem Spljetu, a v cerkev gre staro in mlado. — Sel sera pozdravit o. gvardijana vlč. Julija Brunnerja, kateri me je ljubeznjivo sprejel. Tam ostal sem pri obedu. Da so oo. frančiškani poznani zaradi svojega domoljubja in gostoljubnosti, to že vsakdo zna. Drugo jutro sem se poslovil od ljubeznivih bratov. Potem sem razgledal nekatere starine nekdanjih grofov Frankopanov. Krasno je gledati z onih starinskih zidov Reko in okolico. Kolikor bolj sera gledal to krasno naravo, toliko bolj mi je žalostno srce utripalo pri spominu na slavne pradede, in moral sem se solziti. Kako ne bi se solzil, če pomisliš, da od one slave ni ostalo ničesa, kakor podrti zidovi, a njihovo čast pripoveduje zgodovina. Ob desetih se vrnem zopet na Reko iu v spremstvu vodnika grem v ladijestajo. — Pripovedoval mi je, da je mnogo hiš na morji sezidanih, in kako da je zdaj Reka olepšana, a da še ni polovica onega denarja porabljena, kateri je uameujen za olepšavo mesta Reke. Trideset milijonov goldinarjev je zato namenjenih, od katerih je pa še le dvanajst porabljenih. Za obedom popoludue sem imel srečo spozuati se z veleučenira hrvatskim zastopnikom gosp. Va-ljuškim. To je človek Hrvat z dušo in srcem. Star je 72 let; brada in lasje so mu osiveli. Lica je veselega. Veliko lepih reči sera slišal od tega vred- M O uravnavi Mirne. (Konec.) Vsi ti nasveti so primerni, treba jih bo le v nekaterem oziru dopolniti. Posebno se ne smč prezreti, da bo treba kaj storiti, da se zabrani zasipanje. Zasipanje pa se prouzroči na nekak poseben način vsled tega, ker se oni gorski kraji, kjer se nahaja gramoz, ne morejo zagraditi. Največ so to visoko ležeči vinogradi, od katerih odnaša voda pri vsakem večjem deževji peščeno zemljo in kamenje, in vsled tega se struga potoka vedno bolj zasipa. Posebno stranski potoki Hince, Jesenica in Bistrica so, ki največ pomorejo, da se struga potoka Mirne zasipa in pokvarja. Temu pa je mogoče v okom priti le, če se imenovani stranski potoki pred izlivom v Mirno razdele tako, da se pri vsakem na-rede dve strugi. Vsled tega nehala bo voda takoj hitro teči in bo puščala prodovino pred, ko bo prišla do glavnega zbiralnika, namreč do potoka Mirne. To prodovino treba bo včasih iztrebiti (za posipanje cest) zato, da se ne bo zajezila voda nazaj proti dolini. Vsled vednega zasipanja se je struga potoka Mirne že tako vzdignila, da je v največ krajih najvišja v vsem povodnji podvrženem svetu. Pri ni-velovanji se je konštatovalo, da je v nekaterih poprečnih presekih ob rebru ležeči svet za 2 m nižji kakor sta bregova potoka in za 1 pi nižji kakor površje vode pri normalnem stanji. Naravna posledica temu je ta, da se voda posebno ob času povodnji ne more iztekati vsa v zbiralnik, ampak se izliva in zastaja po dolini in potem vseda v zemljo. Več vdeležencev je izreklo željo, naj bi se ves potok temeljito vravnal, in sicer na ta način, da bi se struga potoka na najnižje ležeči svet preložila. Toda na to se zaradi prevelikih troškov in zaradi nekake posebne oblike sveta (najnižji kraji tega sveta namreč ne leže v najkrajši črti) ne more ozir jemati. V tem oziru je treba povdarjati, da je z nasvetovano vravnavo mogoče doseči umno osuševanje vse povodnji podvrženo okoline, ako se krajne osuševalne naprave zistematično izvrše in ako se ob potoku napravijo rovišča, v katera se bo stekala čezmerna množina vode tega potoka. Sedanja za osuševanje namenjena rovišča niso nikakor tako narejena, kakor to zahteva pravilna naprava travnikov. Glavni zbiralniki teko v različno pretrganih črtah ob posameznih mejah posestev ter se izlivajo navadno nazaj proti vodi v Mirno. Padca ni zapaziti, in zaradi tega je lahko umevno, da se po takih roviščih voda rajši napeljava kakor odvaja. Kjerkoli je ljudi učila skušnja, da je le z paralelnimi rovišči mogoče zadosten padec in odtok vode doseči, tam se je tudi dobro zapazilo, da so bila rovišča seveda z mnogimi ovinki narejena paralelno s potokom. Pri vsem tem pa služijo ta rovišča le pri nizkem stanji vode, ker je odtok sploh preslab. Glede prodorov se omenja, da se je potem, ko so se zmerili preseki in zmerila množina vode, določilo, da bi treba bilo ne le dveh, kakor je bilo nasvetovano, ampak treh po velikosti različnih presekov, in sicer prvi presek za najmanjši potočni presek od mirnskega mosta do izliva potoka Bistrice, srednji presek od tu do potoka Hince in največji presek od potoka Hince do vasi Dule. Naprava prodorov se mora, kar se tiče njih lege, z ozirom na izvršeno nivelovanje v to svrho deloma prenarediti, da se dobi enakomeren padec in da ne bo treba preveč iztrebljevati staro strugo potoka. Posebno veljii to glede kraja pod dobsko graščino in pri Oehnarjevem mlinu, kjer bo treba izvršiti večja zemeljska dela. Nasprotno pa so v soteski pod sv. Jurijem nasvetovane vodovodeče naprave popolnoma odveč, ker je struga potoka med strmimi skalnatimi stenami tako stisnena, da je vsaka vravnava nepotrebna, razun ako se odpravita oba jezova. O tem pa, katero nasvetovanih zakrival naj se uporablja namreč, ali naj se napravi tlak iz lom-ljenega kamena ali naj so naredi pletevina, odločuje pa veliko nižja svota troškov (12.000 gld.), da se naredi pletevina, ki bo tudi dobro služila, ker po izršeni vravnavi ne bo voda, kakor se je izračunilo, tako hitro tekla, da bi mogla poškodovati dobro narejeno iu s travo zaraščeno pletevino. Le pri vzboknenih mestih, pri večjih zavinkih, kjer se voda v obronke zaletava, treba je, da se ti obronki zagotove s kamenitim tlakom. V načrtu ne omenjen nedoslatek pa je ta, da rasto na dnu potoka zelišča in na obronkih divja vrbovina, ki zavzema mnogokrat % protočnega preseka in tako zadržuje odtok vode. Tam, kjer bo ostala stara struga potoka tudi potem, ko se bode izvršila vravnava, treba bo vse na vodo viseče vejevje porabiti za fašine; zelišča na dnu potoka pa popolnoma odpraviti. V popisani vodogradni okolini potoka Mirne nahaja se osem različnih vodnih naprav, katere bo treba ali odpraviti ali prenarediti, to je, treba bode za-nje zgraditi jezove z zatvornicami. Treba bode posebno: 1. Pongracev mlin s 4 žlebovi od- kupiti za.......- . 3000 gdl. 2. Odkupiti žago grofa Barbo-ta s 6 žlebovi za........ 4000 n 3. Odkupiti mlatilnico grofa Bar- bo-ta z 1 žlebom za...... 2000 n 4. Odkupiti Cehnarjev mlin za 4000 » 5. Prenarediti jez pri baron Ber- govem takozvanem Terusovem mlinu za 1200 n 6. Prenarediti jez pri Vizjakovem mlinu za.......... 1200 n 7. Odkupiti mlin v Stajah pod sv. Jurjem za........ 4000 n 8. Prenarediti jez pri drugem pod sv. Jurjem za........ 1200 n Skupaj . 20.600 gld. Cene preračunile so se na podlagi najnižjih, v tem kraji navadnih dnin. Enotne cene so razven one pod tek. št. 1 prav postavljene. Točka 1. zadeva namreč izkopanje zemlje in se mora od 20 kr. na 22 kr. od m3 povikšati, oziroma popraviti. Vsled tega se pokaže prekoračba proračuna za 3000 gld. Ako bi se za ta dela porabili prisiljenci, prihranilo bi se 5 do 8% ali 5000 do 8000 gld. Proračun troškov določil se je konečno tako-le: 1. Premaknenje zemlje ali prsti 160.000 m3 po 22 kr.......... 35.200 gld. 2. Nabrežno zakrivalo 15.000 m po 1 gld. 24 kr........ 18.600 „ 3. Vodovodeče naprave 5000 vi po 4 gld. 24 kr........ 22.100 „ Odnos . 75.900 gld. nega staroste in nekatere bom vedno v srcu obdržal. Pretreslo me je, ko mi je povedal, da je hrvatski zastopnik dr. Erazmo Borčič v zboru hrvatskem imel govor o Beki in se jokal, a pri besedah „Hrvati so dali Reko v tuje roke" so mu tako solze zalile oči, da ni mogel dalje govoriti. Rekel mi je, da se on niideja, akoravno je že 72 let star, gledati napredek Hrvatske. Žalostnim srcem sem se poslovil od tega vrlega narodnjaka. Ob treh grem pogledat cerkev sv. Vida. Videl sem križ, o katerem pripovedujejo, da je bil cd nekega hudobneža prehoden in da je iz rane kri tekla, katera rana se še daues more videti. Cerkev je čedna. Cujte, kaj se mi je zvečer tega dne zgodilo. Ob osmih grem ua večerjo in najmem si v tisti hiši prenočišče. V gostilno so začeli tujci dohajati. Od početka sem dobro izhajal. Pričel sera razgovor z dvema Istrijancema, pravima poštenjakoma. Pripovedovali so m;, kako so slavno s 1500 glasovi izvolili Nabergoja v deželni zbor v Trstu, in da je talijanski kandidat imel samo 400 glasov. Jaz sem se temu iz srca veselil in smo na čast Nabergoju vsak kupico vina izpili. To so slišali potalijančeni Istrijanci in so se močno jezili. Ta dva človeka morala sta me zapustiti zaradi svojih opravil, in tako sem sam ostal. Dolgo nisem molčal, ker eden Istri-jancev me je prašal, od kodi sem. Jaz mu odgovorim, da sem iz Dalmacije, in vprašam tudi njega. On mi je odgovoril, da je iz Istre. Dobro, sem rekel; vi ste Istrijanec in mislim, da bote razumeli hrvatski, ker Istrijani večinoma hrvatski govore. Ko sem to rekel, oglasil se je poleg mene neki gost na levi strani in mi srdito rekel: kako morete vi reči, da Istrijanci razumejo vsi hrvatski; kje ste to slišali? Jaz sem tudi Istrijanec in ne znam ni besede hrvatske, ker mi ni potreba. Prosim, gospod, v Istri so večinoma Hrvatje. So, ali vi ne poznate zemljevida, ko pravite, da v Istri vsi govore hrvatski? Ko vidim, da govorim z narodnim odpadnikom, ki trdovratno zaničuje svoj jezik, vstal sem ter se poslovil. Drugi dan zapustil sem Reko. Peklo mi je srce, da na domači zemlji gospoduje tuj rod. Zbudilo pa se mi je upanje, da se bodo razmere pre-menile, ker „svaka sila do vremena". Prenos . 75.900 gld. 4. Zapirala 3600 po 7 gld. 38 kr. 26.568 „ 5. Odkup zemljišč 10 ha po 550 gld.......... 5500 „ 6. Odkup petih mlinov . . . 17.000 „ 7. Prenaredba treh jezov po 1200 gld.......... 3600 „ 8. Uravnava stranskih pritokov pri njih izlivu ....... 2500 „ 9. Različni troški..... 3500 „ 10. 4% rezervna zaloga . . 5432 „ Skupaj . 140.000 gld. Za izvršitev zgradbenih del določilo bi se iz tehničnega stališča 3 do 3l/s leta, in sicer bi se prvo in drugo leto izvršilo izkopanje zemlje, tretje leto pa bi se utrdili nabrežni obronki, prena-redili bi se jezovi pri mlinih, izgotovile bi se vodovodeče naprave ter naredili prodori. Iz denarstve-nega stališča pa bi se zaradi ložje priprave potrebnih novcev priporočalo, da se ta dela v petih letih izvrše. Z ozirom na zdaj navedeno, iz katerega se brezdvomno razvidi, da je pri napominanem podjetji trajno pomoč možno doseči le na podlagi iz-boljševalnega zakona z dne 30. junija 1884, sklenil je deželni odbor, slavnemu deželnemu zboru nasve-tovati, da se uravnava potoka Mirne razglasi za deželno podjetje, h kateremu bi pripomogli, in sicer državni izboljševalni zaklad s 40°/0, dežela s 30% in vdeleženci s 30% dotičnih troškov. Omenja se, da je upravičeno, ako se iz državnega izboljševal-nega zaklada zahteva donesek s 40%, ker gre pri tem podjetji, kakor sledi iz poročila strokovnjakov, tudi za naredbe v neškodljivo odvajanje gorskih, pesek in šuto nosečih vodil, katere so pritoki potoka Mirne, ki nje nereden tok prouzročujejo in ob času povodnji zemljišča na ta način poškodujejo, da naneso in puste ležati polno prodovine. Glede 30% doneska, kateri naj bi dali vdeleženci, naj bo v kratkem omenjeno, da deželni odbor nij mogel višjega odstotka določiti, ker bi ga vdeleženci nikakor ne mogli zmagovati in bi zaradi tega bilo nevarno, da se podjetje potem celo ne zvrši. V pričakovanji, da bo slavni deželni zbor zgoraj navedenemu nasvetu pritrdil, predlaga se v privitku pod ./■ to podjetje zadevajoči načrt zakona, da ga slavni deželni zbor ustavno odobri." Prepričani smo, da je to poročilo marsikateremu ugajalo, ki je želel nadrobnega pouka v stvari, in v svojem času hočemo priobčiti še kaj več o napredovanji v tej, za vso deželo in za državo v gospodarskem oziru važni zadevi. Politični pregled. V Ljubljani. 6. septembra. Notranje dežele. Državni zbor prične svoje delovanje v petek dne 19. oktobra. Deželnemu zboru štajerskemu predložil je odbor miuoli ponedeljek predlog o porabi onih 50.000 gld., katere je dežela namenila za dobre namene ob cesarjevi 40letuici. Predlog se glasi: „Iz glavnice v znesku 50.000 gld., katere je dežela odločila povodom štiridesetletnice Nj. veličanstva, založila se bo glavnica „Cesar Fran-Josipova" za deset ustanov za gluhoneme, rodom s Štajerskega. Novi sladkorni davek, ki se je uvel z dnem 1. avgusta, nesel bo v celi državi nad 20 milijonov. Ako bodo višji davki od sladkorja, tobaka in žganja nesli 40 do 50 milijonov, pričela se bo v Avstriji nova finančna doba, brez primanjkljeja, ako — oboroženi mir ne bo vsega požrl. Tnanje države. Iz Belgrada se poroča, da bo prihodnja srbska skupščina proglasila ločitev kraljevega zakona državnim činom, ker je potrebna za diuastijo in državo. Čudno, kako morejo kaj tacega trditi belgrajski krogi. Sedanja skupščina ima radikalno večino, in ta stoji odločno na kraljičini strani. Ako hoče Kristic kaj tacega doseči, razpustiti mora skupščino m razpisati nove volitve. K temu koraku pa mu manjka poguma. Kristic sam dobro v<5, kako mišljenje vlada po deželi. Ko bi upal na volilno zmago, čakal ne bi bil z razpustitvijo skupščine do daues, ko so se razmere poostrile do najskrajnejše meje. Bolgarski princ Ferdinand bo v nekaterih dneh odpotoval za štiri tedne v provincijo. S polu-uradue strani se poroča, da se bo pri tem svojem bivanji na deželi vdeležil večjih vojaških vaj. — Cankov, največji nasprotnik Ferdinandov, se je izjavil v Petrogradu, da se bo princ vzdržal na prestolu dlje časa, kakor se to sploh domneva, ker ima še mnogo denarja na razpolaganje. Vei listov piše, da se bo zaročil ruski veliki kuez Pavel Aleksandrovih, najmlajši brat carjev, z grško princesinjo Aleksandro, rojeno leta 1870. Nemški narodno-liberalni listi prorokujejo, da bo Benuigsenovo imenovanje postalo velikega pomena za prihodnjo obliko, ustavo in osnovo državnih uradov. Doba Viljema I. je prominola, nalog sedanjega časa pa je, da se s pomočjo Bismarckovo s poštenimi napravami nadomesti to, kar izgublja narod velikih mož. »Reichsanzeiger" objavlja zaročitev grškega prestolonaslednika Konstantina vs princesinjo Sofijo, sestro nemškega cesarja. Ženin je rojen dne 2. avgusta 1868, nevest* dne 14. junija 1870. Ta zaročitev ni iznenadila. Prestolonasleduik živi že leto dnij zaradi študij v Nemčiji ter je bil vedno jako prisrčno sprejet v družini nemškega vladarja. Zatrjuje se, da je zaroč ter želel tudi že cesar Friderik. Listi pozdravljajo ta dogodek jako simpatično ter upajo, da se bodo vsled njega še bolj utrdile prijateljske razmere moj nemškim na eni in ruskim ter danskim dvorom na drugi strani. Predvčerajšnjim sta v francoskem mini-sterskem sovetu poročala Floquet in Krantz o izvrstnem vtisu svojega toulonskega potovanja. — Vlada je naznanila glavnemu gubernatorju v indijskem Kitaju, Constansu, da ga smatra od službe odstopivšega ter da mu bo pri prihodnjem mini-sterskem posvetovanji imenovala naslednika. — Bou-langistiško glavno glasilo „La Presse" trdi, da Boulanger ni storil koraka na nemška tla. „Figaro" pravi, da so generala videli v nekem madridskem gledišči. Včeraj se je poročalo, da je Boulanger zapustil Hamburg ter odpotoval v Petrograd, „Hamb. Nachrichten" pa oporekajo trditvi, da je bil Boulanger v Hamburgu. Kje se skriva general, ni znano, toliko je gotovo, da se trudi zagrniti v tmino svoje potovanje s pomočjo udanih mu listov in da se mu je to tudi do sedaj posrečilo. Italijanski ministerski predsednik Crispi je, kakor trdi „Pol. Corr.", jako zadovoljen z vspehom svojega potovanja. Posebno navdušeno govori o sestanku s Kaluokyjem. Crispi je hotel doseči, da se odstranijo v srednjeevropskih državah vsi elementje, ki so nevarni miru, in to se mu je baje popolnoma posrečilo. Grof Fe d' Ostiani se je izrazil nasproti vred-niku „Ephimerisa", da so popolnoma neosnovane vse trditve, ki so se naslanjale na prihod italijanske mornarice v grška pristanišča. Grof Fe d' Ostiani meni, da se bodo italijanske ladije vdeležile slavnosti povodom vladne petindvajsetlet-nice grškega kralja Jurija. Iz turške prestolnice se javlja: Novi armenski patrijarh za Carjigrad se bo v kratkem izvolil. Kandidatura nadškofa bešiktaškega, msgr. Korena de Lusignana, in škofa v Brussi, msgr. Bartolo-miosa, se je opustila, ker sta oba dobila enako število glasov v armenskem narodnem zboru. Na nju-jino mesto se bodeta postavila kot kandidata armenski nadškof v Egiptu, msgr. Izmirlian, in msgr. Ašikian, prijor nekega samostana v Izmidtu. Brzojavke iz Madrida so predvčerajšnjim naznanjale svetu, da je španjsko kraljico povozil neki zasebnik, kojemu so se splašili konji, ter jo ranil. Ta vest se preklicuje, kajti kraljica je popolnoma zdrava. Izvirni dopisi. S Krškega, 4. septembra. Ker so Boštjanu „uebodigatreba" sapo zaprli prepotrebni dopisniki „Slov. Naroda", hočem i jaz z resnico na dan; zagovarjal ga ne bodem zaradi njegovih stvarij, če se je bal zamere pri Petru ali Pavlu, ampak smelo rečem, da dopis ni nobenega žalil, izvzemši morebiti g. poštarja. Nikar se ne jezite, g. vrednik, če Vam povem sledeče: Grdo ostentativno sovraštvo do županstva in korporacij je bilo od strani dopisnikov »Narodu" in »Dolenjskim Novicam", da so zamolčali v svojih dopisih, da bode krška občina združena z uniformirano gardo in požarno brambo praznovala 401etnico vladanja Nj. veljčanstva, še grše pa je bilo, da je nekdo poročal, da županstvo in korporacije praznujejo 18. avgusta rojstni dan cesarja in da se bode 401etnica praznovala 2. septembra po pevskem društvu iz Ptuja. V programu občine združene z društvi ni ni-kake opombe, da bode i šolska nežna mladina praznovala 40letuico. Ergo tudi tako grdo napadeni župan krški ni govoril poleg slovenskega tudi par besed nemških nežni šolski mladini, kajti dvorana (telovadnica) bila je od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta blagovoljno dana županstvu in korpo-racijam na razpolago, za šolsko mladino je v velikem šolskem prostoru še kak kotiček ostal, da bi se ne pohujšala. Zraven javnih funkcijonarjev bili so i gg. častniki navzoči, mej njimi dotični poveljnik (ime mi ni znano), kateri so pri požaru v Leskovcu celo vas rešili, kakor je baje dopisnik sam priznal. Na dan slovesnosti je pa poveljnik poslal par topov, da so v proslavo slavnega dne sprožili 24 strelov. Kakor sem zvedel, posvetovali so se pred slavnostnim govorom veljaki, da li bi ne bilo na pravem mestu, da župan krški v zahvalo tudi par besed po nemški povč ■— ne pa šolski mladini, in to je storil. Gosp. Pfeiferja poznamo predobro, da je čist značaj, in koga ni razveselila brzojavna vest, da je bil voljen županom? Takoj po nastopu odstranil je nemško uradovanje ter si v porazumljenji blage slovenske duše dr. Kocelijem priredil izključno slovenske listine. In tega moža hočejo zaradi ujegove uljudnosti nekateri črniti? Zakaj pa g. dopisnik trmasto molči o nemškem govoru gospoda vgojitelja - učitelja in slovenskega pisatelja? Konečno še par besed: Dopisnik očita Boštjanu ter pravi: »z resnico na dan". Požarna bramba ima zato nemško komando, ker to društvo podpira dobrotnica. Kaj pa potem, če dobrotnice ne bo in društvu zapusti lepo svoto s tem pogojem, da se ima nemška komanda do vesolnega dne vzdržati, inače podpora odpade? Ribničan bi rekel: Če bode turški paša kaj več plačal, bomo pa po turško ogenj gasili. Uniformirana priv. garda, ker je v vojaški obleki, pravijo, da ima vojaški značaj. Takoj bi vpeljala slovensko komando, ko bi so nam posrečilo imeti isto vsaj pri brambovcih, a tega jaz z Boštjanom vred ne bodeva doživela. Kropa, 2. septembra. (Pojasnilo.) Slavno županstvo v Kropi je doblilo neko brezimno pismo, v katerem se zabavlja in se mu grda nehvaležnost predbaciva, ker se ni na Veliki Šmaren pri dan-zvonjenji streljalo po želji rajnega prečastitega gospoda prošta. Sploh tudi mislijo, da bi jaz kot brat imel skrbeti za streljanje, in da bi bil upil in zabavljal, ko bi bil kdo drugi župan itd. Torej, ker je to javno, naj tudi javno povem, da je županstvo po mene poslalo, ko je videlo, da ne more smodnika dobiti. Jaz sem se tega prepričal in županstvo je izreklo, da se bode sedaj na Mali Šmaren streljalo. Jaz na tak način nisem mogel ničesa reči in zabavljati, ko bi bil gospod župan tudi moj največji sovražnik i u tožnik. Matija Zupan. Dnevne novice. (Protonotarjema apostolskima a d instar parti-cipantium) imenovana sta od sv. Očeta papeža Leona XIII. prečast. gg. kanonika ljubljanskega stolnega kapitula: prelat dr. Andrej čebašek in vodja dr. J a n e z K u 1 a v i c. Kot taka prišteta sta papeževim domačim prelatom (praelatus domesticus) ter jima razun drugih privilegij pristoja tudi pravica nositi pontifikalija izvzemši pastirsko palico. Čestitamo na tako visokem odlikovanji ! (K „SokoIovej" petindvajsetletnici.) Ker vlada ni dovolila, da bi se dne 8. t. m. med šesto in sedmo uro zvečer zaprla cesta od Ljubljane do Št. Vida, priredil bode »Klub slovenskih kolesarjev tekmovalno dirko istega dne popoludne od 3/4 na 2 do 3/i na — ta čas ostane cesta od Koslerjevega vrta do „sle-pega Janeza" pred Št. Vidom zaprta za vožnji promet; kedor se bode torej hotel ravno tedaj peljati iz Ljubljane v St. Vid, moral se bo voziti po cesti okrog Rožnika in skozi Dravlje. Dirke se bodo vdeležili biciklisti iz Zagreba, Vrhnike, Po-stojine, Logatca, Karlovca, Jaške in drugod. (Gosp. Josip Gorup), znani rodoljub na Reki, poslal je kot častno darilo za »Sokolovo" tekmovalno telovadbo petindvajset cekinov. (K vsporedu »Sokolove" petiudvajsetletnice) dostavimo, da bo v nedeljo, dn<5 9. t. m, o p o 1 u osmih zjutraj v cerkvi na Rožniku č. g. Gregor Einspieler daroval sv. mašo, pri kateri bodo beli pevci čitalnice ljubljanske. (Dragocena trakova), katera bodo koroški Slovenci poklonili »Sokolovi" zastavi, razstavljena sta danes iu jutri na ogled v oknu prodajalnice gospe Marije Drenikove na Kongresnem trgu. (Čeških »Sokolov") reditelji pri izletu v Ljubljano so predtelovadci praškega »Sokola" gospodje: P e c h a n , Č i ž e k , F i e d 1 e r in dr. K r e j č i. Dalje je poslalo društvo 4 člane telovadce, da se vdeleže tekmovalne telovadbe, in najelo slavno še-storico izbornih trobentačev iz tovarne g. červenega v Kraljevem Gradci, kjer je prvi zavod glasbenih strojev v Evropi. (Na Reseljev grob) vzelo je odposlanstvo iz rodoljubuega Hrudima, kjer se je porodil Reselj, venec iz narodnih vizitnic s podpisi najodličnejših oseb hrudimskih, da ga položi tukaj na gomilo. To je prvi češki narodni venec, ki ga bomo tu videli. (Za dirko slovenskih biciklistov,) ki bo povodom »Sokolove" slavnosti, dobil je odbor za dirko krasna darila za najboljše tekmovalce. Prvi častni dar so poklonile za najboljšega domačega biciklista ljubljanske narodne dame. Dva krasna darova sta poklonila društveni predsednik g. dr. Gregorič in njegova gospa soproga. Društveni odbornik g. Leustek daroval je jeden dar za tujega biciklista, vrhu tega razdelil bo klub 4 večje in 4 manjše srebrne svetinje, lepo in okusno izdelane v Zagrebu. (Iz notranjske Bistrice) se nam poroča: Včeraj dno 4. t. m. se je pripeljal potovaje iz Postojine v Opatijo, v Bistrico srbski kralj Milan s svojim prestolonaslednikom. Spremljalo ga je 8 gospodov. Obedoval je v Jelovškovej gostilni ter se odpeljal malo pred 3. uro popoludne s spremstvom dalje proti Reki. Na vrtu zbrani domači gostje so pozdravili odhajajočega vladarja z »živio". Videlo se je, da je bila ta izjava kralju všeč; prijazno je odzdravljal ter se prav domače vedel. Nadejamo se, da bo našo lepo domovino in bratski narod slovenski v dobrem spominu ohranil. x j. (Na ljubljanski gimnaziji) prične se šolsko leto dne 18. t. m. Vpisovanje na novo vstopivših dijakov bo dne 15. in 16, in ostalih dne 17. t. m. Izpiti dne 17. in 18. t. m. (Na c. kr. novomeški gimnaziji) se otvori šolsko leto 1888/9 dne 18. septembra s slovesno sv. mašo in s prizivanjem sv. Duha. Učenci v prvi razred se bodo vsprejemali 15. septembra, v druge pa 16. in 17. septembra. (G. F. S. Vilhar,) rojak naš, dobil je te dni od tajnika črnogorskega kneza in pesnika J. S u n-dečiča sledeče pismo: Vrijedni in velecienjeni go-spodine! častim se javiti Vam, da je Nj. visočan-stvo, moj Knjaz i Gospodar Nikola I. vrlo rado do-zvolio, da mu Vi posvetite trecu knjigu svojijeh glasbotvora, koju nameravate skorim vremenom izdati. Dostavljajuči Vam ovu ugodnu vijest, veoma se radujem, što sem imao priliku, da Vam na uslugi budem. Sa odličnim poštovanjem —J. Sundečic, počastni tajnik Njegovag visočanstva Knjaza Crno-gorskog. (Iz Tridenta) se nam poroča: Dne 6. t. m. ob treh zjutraj odide peš-polk nadvojvoda Rainer št. 59 iz Tridenta k vojaškim vajam v Bruneck in po končanih vajah v novo posadko Solnograd. Mesto ome-njega polka pa pride semkaj v Trident peš-polk vojvoda Cumberland št. 42, kateri je bival do sedaj v Rivi na Gardskem jezeru. (Ljubljanski požarni brambi) daroval je pokojni c. kr. okrajni glavar V. D o 11 h o f f 200 gld. (Štiridesetletnico cesarjevo) praznovala bota Litija in Šmartno v nedeljo dne 23. septembra. Slavnost bode velika. Vabimo vse rodoljube, posebno iz okraja litijskega. Program naznanimo pozneje. (S Pivke") se poroča, da so pol ure od Trnja zasledili velikansko podzemeljsko jamo, katere kapniki se dado primerjati z onimi v postonjski jami. (V Ljubljanico) je pala včeraj na Poljanskem nasipu neka dekla, ko je prala. Vojak domačega pešpolka št. 17 skočil je za njo ter rešil jo smrti. Telegrami. Praga, 6. septembra. Cesar je naročil svojemu namestniku, naj naznani prebivalcem v Piseku za izjave lojalnosti, dalje prebivalcem v Piseku in občinam piseškega okraja, za posebno požrtovalno prijaznost do vojakov povodom vojaških vaj posebno cesarjevo zalivalo in priznanje. Peterburg, 5. septembra. Vest o Boulan-gerjovom potovanji v Busijo je ne,osnovana. Listi trdijo, da Boulanger v merodajnih krogih ne bo našel simpatij, kar mu jo dobro znano. Berolin, 6. septembra. „Nord. Allg. Ztg.": Poročilo, da jo grof Bismarck odpotoval v Anglijo, ni resnično. Sedaj biva v Ostende in je bil dne 3. t. m. od belgijskega kralja povabljen k obedu. Sredi septembra vrne so grof Bismarck v Friedriehsruhe. Umrli ho : 4. septembra. Frane Možina, ključarjev sin, l1/, mes., Marija Terezije cesta št. 4, katar v črevih. — Anton Povše, posestnik, 85 let, Kolodvorske uliee št. 22, Marasmus sonilis. 5. septembra. Jožef Fiisselberger, delavec, 46 let, Poljanska cesta št. 50, jetika. V bolnišnici: 31. avgusta. Terezija Kestel, [gostija, 17 let, Marasmus senilis. 2. septembra. Anton Sakmnr, pek, 23 let, vročinska bolezen. T u j c i. 4. septembra. Pri Maliiu: Rudolf Lindner, svetnik, iz Berolina. — Stalicki, Puwlata in Fischer z Dunaja. — P. Laj, trgovec, iz Kočevja. — Hobn, inženir, iz Kočevja. — lavtižar, s soprogo, iz Trsta. Pri Slonu: A. Stoli, Klees in Gayer, e. kr. majorji, z Dunaja. — Gregor Cisarek in Pilpach iz Trsta. — Potocky, soproga trgovca, iz Gorice. — Med. dr. Karol Banee, s Tirolskega. Pri Bavarskem dvoru : Mirting in Brešnik, iz Celja. — Janez Jeglič iz Begunj. — A. Debelak, klobučar, s soprogo, iz Slovenjega Gradca. Pri Avstrijskem caru: Marija Krjave, z družino, s Krškega. — Debelak, iz Tržiča. Vremensko sporočilo. ? čas D Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija j 7. u. zjut. 5.j2. u. pop. |9. u. zveč. 7422 7417 7421 116 240 18-0 si. svzh. sr. szap. si. jzap. del. jasno jasno oblačno 000 Srednja temperatura 17'9°C., za 1 9° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 6. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 80 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% 82 n 35 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 50 „ Papirna renta, davka prosta...... 97 n 80 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 833 Kreditne akcije .......... 315 — London ............. 122 .. 30 " Francoski napoleond.......... 9 jj 651y'2 Cesarski cekini .......... 5 « n Nemške marke .......... 59 - 60 „ * 15.83, razglas. (1) Podpisani magistrat naznanja, da se po naročilu visoke e. kr. deželne vlade, zaradi s m r k a v o s t i, ki se je tukaj pokazala pri domačih in vojaških konjih, na SOllieilj ki se v Ljubljani prične 10. da« t. 111. in — do preklica — tudi na druge tukajšnje živinske sejme konji goniti ne smejo. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 5. dan septembra 1888. A\ Št. 14589. Razglas. (3) Ker so bili š tir j i tukajšnji konji dlje časa hudo smrkavi in je mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča se vsem lastnikom konj, d a 11 e m u d o m a objavijo mestnemu magistratu, če p r i k a t e r e m k o n j i o p a z i j o k a k o s u m n o z n a -m e 11 j e. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s t e m , da se živali začne cediti iz n o sn i c , ali da jej z a t c k 6 p o d č e 1 j u s t n e žleze, ali da s e v 11 o s 11 i c a h spuščajo mali trdi m a z u 1 j i. Sumno je tudi, če konj jame težko s o p s t i, zamolklo p o k a š 1 j e v a t i in hujšat i. Kdor gosposki ne oznani o p r a v e 111 času, da mu je živina zbolela za sumno ali očitno boleznijo, tega je po postavi za 29. dne februarija 1880, št. 3 drž. zak.. kaznovati z zaporom do 2 mesecev ali globo do 300 gld. Mestni magistrat ljubljanski dne 28. avgusta 1888. Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesorezninu podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino. Priredil užitolj. Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni Šolski svftti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličeu zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I. Cena spisu jo 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov so znatno cena zniža. (19) Razprodajalcem dovoljuje se rabat. \l pl. Kleinmayr & M Bamlierg. Janez Dogan. mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne D® politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečeno z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi In dolgimi fi-anžami iz blaga, izdeluje po — S8 gold. a. v. — zajamčeno dobro in. solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v I^jubljani, Šoleuburgovo ulico žt. -A, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa. v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem-najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO tfl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altnrue preproge. Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-htevanje. XXXXXXXXXXXXXXXXX X X Brata Ebcrl, x g izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov J X in napisov. X 5 Pleskarska obrt za stavbe in meblje. S S 5 za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. K priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve tt v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenike na zahteranje. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxx A M A C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov "v Zilski dolini ua Koroškem priporoča svoje patentovane vštiicne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlikovani nn keramični razstavi v Parizu. Slove že daleč po svetu, ker so laliki, solitlni, ličili, ]><> coni in ker najmanj trpe <>