406
Novičar iz raznih krajev.
Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m.T veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečan-skega kraljestva in vojaške granice, veleva, da službni raz-pori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (Iona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača po novi posebni osnovi ustanovljena;, najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 golil, razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dni precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da ho neki za-deržki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kjer nihče prav ne ve; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dne do dne bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitan-skem, — francozki pa terdijo , daje vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Svajcarji, drugi, da pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilo-stili.—Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želi, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želi tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada.—Naj važniša novica je pa ta , da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče , da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila P e rz i-janom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v wOest. Zeitsch. f. inn. Verw." — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zrai-raj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov , zraven pa dobi tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudi, ki služijo pri talcem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu , tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sod ni i, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdeli med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želi tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava?