"N*

Naša naloga: ^

J Probuja in napredek naroda! ^

««

u

E<U

5 't  V edinosti in slogi do cilja! >J<

> < _*


„ °t >

tU(J; \

P*ko

Naš nainen:

*

*

VESTNIK

%

\t  Največji sloven,^ H, /otednik 4<
v Zedinjenih'^ n.

NATIONAL HERALD.

|J The Largest Šemi
flF« the United States t

/ah.

'tly in
erica.

*

V>

g************ Y '****

URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

Jo. 14. — Štev. 14.

DULUTH, M1NN., MONDAY, FEBRUARY 16, 1914. — PONDELJEK, 16. FEBRUARJA 1914.

Voliime IV.—Letnik IV.

—■

STAVKARJI PRIČAJO
25,: 0 KRIVIČNIH RAZMERAH.

RUDAR OBDOLŽI DEPUTIJE NAPADA. — GUNMENI KRI¬
VI NEMIRA. — BAKRENI BARONI PRAVIJO, SOCIJA-
LIZEM JE KRIV NEPRIZNANJA UNIJE. — BERGER
HOČE BITI ZASLIŠAN.

Hancock, Mich., 15. febr- Stav-
Patrick Dunnigan, prejšnji
iaršal na Ahmeek, je izpovedal
Emisiji, da so oboroženi deputiji
[rišli preiskovati njegovo hišo, in
[o se je zoperstavil, so ga zbili na
la in aretirali. Krivdo nemira na
Ifakrenem okrožju je zvrnil na im¬
itirane gunmene, češ, pred pri-
[odom teh barab je bilo vse mirno
|a Ahmeek.

0. O. Hilton, glavni odvetnik za
Eestern Federation of Miners se
1  spadajoče N izrazil pred kongresno 'komisijo,
-> kovin r se urd i a  zadovoljno podvrže
' Ire-iskovanju, da pa tudi zahteva,
Posebnost. p se preišče tudi Calumet in He¬
len • i fla družbo in Citizens Albance.

*• . v , [Predsednik preiskovalne komi-
'* jamčimo [je, Taylor, je obljubil, da bo dana
;. tem strankam prilika, pokazati

tališče stavke skozi ves čas, in tu-
- J i vzroke, zakaj se je začela.

I Rudar Viljem Kilpela je izpo-ve-
al kot priča, da je delal leta 1903
el kontraktu v North

earsarge rudniku in koncem me-
■ ;ca se mu je povedalo, da nima
ie zasluženega, ampak da je še

a.

Rudar Izak Kukka je izpovedal,
ZASTOPNI* je 'bil dolžan družbi 75c potem,
l’ e  delal v Tamarack rudniku

NNESOTA' \  meSeC *

bife Mini ra danji, katere se je zašli -
1 1 W perushek, 80  izpovedali, da so zaslužili
ik, Eve leth, Jfc’a trdo in dolgourno delo komaj
-k, Eveietb, ^ 0 ij:]j 0  (j a sa se  skromno preživeli,
•h Oilbert, Bij ’ 1

Npw  Duluth, Mit Jakob Lustik, večletni uslužbe-
frank KocWj ec  Calumet in Hecla družbe je iz-

i'ri'iney, Mim l0Veda ^ kako ga je James Mac-
t, 'h. Virgish^aughton povabil k sebi kmalu,
Anrora. ^*j° se  j e  začela stavka in ga je na-
K^, jjjin, (ovarjal, da bi šel skebati. Lustik
ni podal, češ, da mu je W. F. of
lii,  Soudan. izplačala že $70.00 podpore, na-
m1CH I 0 AN ;  [ar mu je McNaughton ponudil
®*pOO.OO, da vrne uniji denar. Mc-
Imith R an * e ' langhton je tudi Lustika nago-
visCONSD ,:  'arjal, da naj gre k linijskemu
r>  wiS' .pavnemu stanu in naj dobi 25 ta-
!)  VVaufc^jj 0  krepkih mož kot je Lustik za

II

T m  -X--»—.vrt* -“-v

S>T 6banie - Zljubil mu je za to de-
(a ,fton, ";'P prosto stanovanje- Lustik mu je
„st Al* 5 ' pgovoril, da naj gre McNaughton

. t^o 1S ;  pm nabirati stavkolomce.

iLj  . vm

tii  -

George Szinka, ki je tremal za
C. & H. skozi 25 let, je izpovedal,
da je plačal nekemu bosu $100, da
je dobil delo.

Več tremarjev je izpovedalo, da
je tremanje tako težko delo, da je
tremar po preteku par let popol¬
noma onemogel. Rudarji so se pri¬
toževali, da je vrtalni stroj za ene¬
ga moža jako nevaren, da je delo
težko, in da so jame jako vroče.

Finski stavkar Gust Strenger,
katerega je družbin advokat A- F.
Rees prašal, če je socijalis-t, ni ho¬
tel odgovoriti to vprašanje.

Umjski odvetniki so ugovarjali
temu vprašanju, in ko je kongres¬
na an Taylor vprašal Reesa, zakaj
je stavil to vprašanje, je dejal, da
zato, da bo posmeje dokazal, da je
pripisovati socijaMzmu, da družbe
ne pripoznajo unije W. F. of M.
Kongresna komisija je nato odlo¬
čila, da se ne sme nobenega siliti,
da bi odgovoril tako vprašanje.

Filip Marks je izpovedal, da je
bilo njemu in Jožetu Miheliču od¬
vzeto delo pod pretvezo, da manj¬
ka tremarjev. Dela pa tudi ni dobil
v drugih rudnikih, ker je spadal k
uniji.

Jožef Mihelič, rudar in tremer,
v Mass rudniku, je izpovedal, da

je bil odpuščen od dela v aprilu
1913. z štirinajstimi drugimi de¬
lavci, ker so se pritožili, da se jim
ni dalo opoldne celo uro prostosti
in da se je lahkomišljeno ravnalo
z vspenjaeo, v kateri so se spuščali
v jamo in dvigali iz nje. Nobeden
odpuščenih mož ni mogel dobiti
dela v drugem rudniku, ker so spa
dali k uniji. Dva delavca sta bila
odpuščena, ker nista volila kakor
so jima ukazali bosi, je povedala
priča. Ko je družbin advokat pra¬
šal Miheliča, če bi fantje zopro-
vali, če bi se zopet poizkusilo z de¬
lom v Mass rudniku, je Mihelič od¬
govoril, da je to vprašanje težko
odgovoriti-

Poslanec Taylor je dobil od Vik¬
tor Bergerja, prejšnjega sociali¬
stičnega poslanca iz Mihvaukee
brzojavko, da bi se naj tuidi njega
zališalo. Želji se ni ugodilo, ker
se ne bo zaslišalo vnanjih prič.

DEKLE BO ŽIVELO

V GOZDU KOT EVA.

Boston, Mass., 14. februarja —
Gospodična Bana Douglas bo šla
nazaj v naravo —- popolnoma na¬
zaj do dnevov Eve.

Odločila se je, da bo prebila po¬
polnoma sama en mesec v gozdih
države Maine. A to je samo zem-
ljepisje tega potovanja, kajti ona
naznanja, da bo šla v gozd brez
obleke brez hrane in brez orožja.
Čez mesec dni namerava priti iz
gozda čila, čvrsta in zdrava bolj
kot -kedaj poprej, oblečena v ko¬
žuhovino od divjih živali katere
hoče vjeti ali usmrtiti brez vsake¬
ga umetnega orožja. S tem hoče
najbrže malo preveč sita punca
dokazati, da zamore ženka živeti
popolnoma samostojno in primi¬
tivno, in da je tudi ženska igrala
vlogo v borbi z naravo, da je pri¬
šel svet na današnjo civilizacijo.

Njene tovaršice jo bodo spremi¬
le do gozda, kjer se bo slekla in bo
šla v gozd kot mati Eva. Živela se
bo z jagodami, koreninami in me¬
som živali, katere bo vjela.

Bog daj norcem pamet!

MLADI ROCKEFELLER

SE NE VOZI Z AUTO.

New York, 15. februarja —
Mladi John D. Rockefeller ne za¬
pravlja svojega očeta gazolin s
tem, da bi divjal po new yorškib
ulicah v avtomobilu-

Kadar gre na “delo-’ ob deveti
uri zjutraj, se pelje s parom črnih
konj. Ob straneh njega švigajo
automobili, Janezek pa drži za va¬
jeti in se vozi v kočiji proti Stan¬
dard Oil trdnjavi, kjer čuva kako
rastejo , nikelni. v mil
larji v biljone.

11 *

.nnjEBi

TOLOVAJI RANIJO

GOSTA V JEDILNICI.

New York, 12. febr. — Gunmeni
so napadli tukajšnjo Tripoli ka¬
varno, ko je bila polna gostov, ra¬
nili so Anthony Celemtano-ja, ki je
sedel s svojo ženo pri neki mizi, o-
plenili so goste za okroglo $4,000
in zbežali.

Policija je pozneje vjela tri iz¬
med sedem napadalcev restavran-
ta. Anthony Celentano, ki je smrt¬
no ranjen, je nedolgo tega vstrelil
enega gunmena.

Chi

fll |UG IN VZHOD

IMASTA HUDO ZIMO.

st

S^ T

. Louis, Mo., 13. febr. — Po-

- pstna železnica na nekaterih pro

[n<l ,a  ni  L ^

>> |h

je začasno povsem vstavila z
žnjo radi velikega snega.

r Ppl Cleveland, O., 13. febr. Živo sre-

i 1,l! ’' : | r 1 ! ) bU r “ , p). ,ro  je -padlo šest stopinj pod ničlo

(' l C'' . 1 .10—1. D V ‘75, rln Uli OA  iit-oI  n-rvnoln TiO

tl’-

11  v zadnjih 24 urah je gorelo na
Arof P , J6 krajih.

‘'O** 1 * M**

.  u ..atO v

P

kNew York, 13. febr. — Osem o-
'p # ». je zmrznilo in 1850 oseb je pro-
M ; ,f »« c Vl l0 za  P reno čišče v mestnih preno-
" H'ttoiC^eih- Med temi nesrečneži je
j'je, f' 45 žensk in 15 otrok-

J Philadelphia > Pa -> 14. febr. —

a nK ^  |° Yse j državi Pe , nn'sylvania je za-
f r  -o«l'. ( r del  'dsok sneg. Y nekaterih kra-
f  j e  ' do  tri čevlje visok. Železni-

' 1 r  Promet je oviran in več tovarn

1  il e1< 0 ,  le vs led tega vstavilo delo.

P r .^iel' .

*  - ”

r , n \P* -  C "

ca

senska OBDOLŽI

SENATORJA NAPADA.

Oklahoma City, 12. febr. — Mrs.
(.jF nn i e  C- Bond toži slepega zvez-
°"c ^fl 4 - Senator j a za dr ^avo O-klaho

vll e ’

' »p

V>

V

r a v > Thomas P. Gore, za $50,000
F^kodnine, in navaja, da jo je na-
l’ lt  -p: ^ a ' de l v  nekem hotelu v Washin-g-
f n dne 24 - marca 1913 z namenom
o ,K ^<?f a  j° posili.

J Venator Gore je oženjen, in žena
k.  ji* | e  kila ves čas pri obravnavi.

PREMOGARJI IN LASTNIKI
ZAVRŽEJO PREDLOGE.

Philadelphia, Pa., 14 februarja.
Pri sejah zastopnikov premogar-
jev zapadne Pennsylvanijej Ohio,
Indiana in Illinois in lastnikov
premogovnikov niso sprejeli niti
prvi niti drugi stavljenih predlo¬
gov.

Sedanja pogodba poteče s 1. a-
prilom, in vodje premogarjev zah¬
tevajo, da se dene v novo pogodbo
točka, da se bo premog tehtal prej
predno bo presejan in da se bo pla
eevalo delavcem toliko premoga
kolikor so ga dejansko skopali.

Vse nesprejete zahteve bodo
predložene podoodborom, da jih
zmlaltijo.

ŽUPAN NA STAVKI.

Mendota, 111., 13. februarja' —
Župan Charles Rogers je zastav-
kal ker mu je mestni odbor znižal
plačo od 82e na 16c na dan. Ura¬
dovanje je povsem vstavljeno.

OSEM OSEB VTONE

S PARNIKOM VRED.

London, 13. februarja — Osem
mornarjev se je vtopilo s tovor¬
nim parnikom My Own, ki je šel
v globočino v kanalu Shoreham.

LINCOLNU SE POSTAVI

VELIK SPOMENIK.

Washington, 12. febr. — Ob sto-
petletnici slavlja rojstva Abraha¬
ma Lincoln, bivšega predsednika
Združenih držav, ki se je vršilo
tukaj, se je začel kopati temelj za
Lincolnov spomenik v West Poto-
mac parku, ki bo stal dva milijona
dolarjev.

Slavij e stopetletnice rojstva u-
morjene-ga predsednika je bilo ve¬
likansko.

FILIPINCI ŽELIJO

NEODVISNOST.

Manila, Filipinski otoki, 13. feb.
Napredna stranka je poslala na
vlado Združenih držav resolucijo,
v kateri se izraža želja, da bi se
dovolila Filipincem neodvisnost
pod varstvom Združenih držav. V
resoluciji se navaja, da je na oto¬
kih dovolj moči, da se zamore od¬
biti vsak napad-

WISKONSINSKIM TVRD¬
KAM PREPOVEDANO
HRANILNIŠTVO.

Madison, Wi's., 14. febr- — Dr¬
žavni glavni pravdnik je izrekel,
da ne sme nobena tvrdka jemati
denar od svojih delavcev na obre¬
sti kot banke. Wisconsin Bridge &
Iron Co. v North Milwaukee je
sprejemala od delavcev vloge.

TESARJI SO IZSTOPILI

IZ A. F. OF LABOR.

Indianapolis, Ind., 14. februar¬
ja —- Unija tesarjev in mizarjev
je potom splošnega glasovanja
sklenila, da se odcepi od Ameri¬
can Federation of Labor. Vzrok
je spor med to unijo in unijo kle¬
parjev in kositarskih delavcev.

Unija tesarjev in mizarjev je
ena najmočnejših in šteje okoli
200,000 članov.

DRUŽBA ZGUBI

IZGONSKO TOŽBO.

Wellsburg, W. Va., 13. febr. —
West Virginia & Pittsburg Coal
Co., katera je skušala potom sod¬
nije Vreči stavbarje iz svojih hiš v
Colliers, W. Va., na cesto, je zgu¬
bila dve tožbi. Porota ni ugodila
tožbi družbe-

V Follansbee, W.  Va., ne daleč
od Colliers, je nekdo obesil s sla¬
mo nabasanega kurenta na brzo¬
javni drog, in mu je pripel ime
sodnika A. G. Payton.

VELIKO SPREJETJE

ZA IZGNANE VODJE.

London,. 12, TebiO- Londonske
unije in londonski soeijalisti bodo
skupno sprejeli delavske vodje, ka
teri so bili- izgnani iz Južne Afrike
za časa stavke.

Sprejem bo tako velikansk, da
London še ni videl enakega.

MILWAUŠKI ČEVLJARJI

NA STAVKI.

Mihvaukee, Wis., 13. febr. —
Petsto delavcev Weyenberg Sboe
Co. je šlo na simpatično stavko v
pomoč stavkar jem iz IVeinbre-nner
Shoe Co., kateri so zastavkali v
torek dne 10. t. m. Weyenbergovi
-delavci nimajo nobenih teženj s
svojo -družbo, a šli so na stavko za¬
to, ker upajo s tem prisiliti Wein-
brennerjev-o tovarno, da -pripozna
zahteve njih -delavcev.

Stavbarji so čakali zvečer stav¬
kokaze, ko so šli iz dela, in sprem¬
ljala jih je do pocestne železnice
policija; mnogo so jih pa -spravili
domu v avtomobilih. Stavbarji so
napadli pocestne železnice in pri¬
petilo se je več izgredov in are¬
tacij.

ŠTRAJKAR MRTEV.

ŠERIF TEŽKO RANJEN.

Colliers, W.  Va., 13. febr. — V
izgredu med stavkar ji in stavko¬
kazi West Virginia & Pittsburg
Coal Co. je bil stavkar Jam. Moore
vstreljen in'deputy sheriff Harry
Lucas je bil težko ranjen.

Stavka se je začela meseca sep¬
tembra in Moore je živel v šotorih
s stavkar ji.

NEMIRI V TOKI JO

SE NADALJUJEJO.

Tokio, 13. febr. — Resni nemiri
se nadaljujejo, ker je kongres gla¬
soval, da se -davek zviša. Petsto po¬
licajev je naskočilo razne množi¬
ce ljudstva in so aretirali 200 oseb.
Vlada je tudi zaplenila več časni¬
kov in vječila je urednike. Ljud¬
stvo zahteva, -da poslanci odstopi¬
jo. Zbornični predsednik je re-sig-
niral.

ZION CITY ZAPOVE

NOŠO IN OBNAŠANJE.

Zion City, 111., 11. februarja —
Mestni odbor je Sklenil naredbe s
k-ojimi se marsikaj -prepoveduje-
Prvi člen prepoveduje tako obna¬
šanje in govorjenje, ki t»i bilo po-
hujšljivo. Drugi člen prepoveduje
ljubimkovanje in prašati žensko
za -spremstvo. Prepovedano je po-
ljubovanje in objemanje ter sede¬
nje ženske na moških kolenih med
vožnjo. Prepovedano je tudi žen¬
skam nad 12 let starim, nositi glo¬
boko izrezane bluze in krajše ro¬
kave kot do polovice med zapest¬
nico in komolcem.

TISOČE BREZDELNIH

V AVSTRIJI.

Dunaj, 15. februarja — Stati¬
stika človekoljubnega društva
‘ ‘ Warmestuben Gesellschaft ’ ’ na
Dunaju -kaže o velikem siroma -
štvu, ki vlada v cesarskem mestu
Dunaju. Namen omenjenega dru¬
štva je, da daje skrajno ubogim
streho in toliko živeža, da se duša
ne loči iz telesa.

V preteklem tednu hude zime
na Dunaju je -dala ta družba pod¬
strešje in hrano 6782 otrokom.
Skozi božični teden je spalo v po¬
slopjih teh milosrčnih društev
81,052 o-seb. Ceni se, da je na Du¬
naju čez pol miljona oseb brez de¬
la in jela in jih morajo podpirati
mesto in razna dobrodelna dru¬
štva.

'Socijali-stični mestni odborniki
so predlagali da usluž-bi mesto
brezdelne za popravo in napravo
cest, v parkih in pri občinskih
podjetjih, ter da določi mesto pol
miljona kron j za te reveže, a nem¬
ška naeijonalna in klerikalna
stranka ste glasovali zoper in
predlog je propadel.

SAMOMORSTVO RAZSAJA
V NEW ORLEANS.

New Orleans, La., 12. februarja.
V 'zadnjih 24 urah je -poskusilo tu¬
kaj osem mož in pet žensk samo¬
mor na razne načine.

Petim je samomr uspel, osem so
jih pravočasno rešili.

POSODI $800.00

DOBI NAZAJ $1.000.000.

Chicago, 12, februarja. — Dr. E.
S. Higley je dobil poročilo, da je
podedoval $1,090.000 po Charles
Froehlich-u, kateremu je posodil
pred 20 leti $800.00. Froehlich je
odkril bogate rudnike v Avstraliji.

OGNJEGASCI GASIJO

PETDESET POŽAROV.

New York, N. Y., 13. febr. —
Petdeset požarov med sedmo uro
zvečer in sedmo uro zjutraj je po¬
gnalo na mraz stotine oseb in je
dalo ognjegaiscem več opravka kot
ke-daj poprej. V več slučajih so be¬
žali ljudje na sneg samo v nočni
obleki.

KONGRES ODMERI
MILJONE ZA KMETIJSTVO

Washington, 13. febr. — Kon¬
gres Združenih držav je odmeril v
proračunu $25,000.000 za izbolj¬
šanje kmetijstva in za študije kako
zmanjšati tratenje kmetijskih pri¬
delkov.

STRANKA SPREMENI IME.

Brainerd, Minn-, 14. februarja.
Državna konvencija Public Ow-
nership stranke za Minnesoto, ki
se vrši tukaj, je enoglasno skleni¬
la, da se -imenuje ta stranka zana-
prej socijaliistična.

Minnesotska legislatura je pri
lanskoletnem zborovanju to spre¬
membo postavno -dovolila.

VODJE V HAITI

MISLIJO NA BOJ.

Cape Haitien, 13. februarja —
General Oreiste-s Zamor, novi pre-d
sodnik republike Haiti, je sklenil
napasti senatorja Davilmar The-
odore, vstaškega vodjo, ki je tudi
odločen za boj.

Zvezna vojska je na potu proti
Cape Haitien; tudi tri male bojne
ladje so odplule tja.

ŠTIRJE USMRČENI

V RAZSTRELBI.

Kemvill, N. J., 13. februarja —
Štiri osebe Hercules smodnišniee
so bile usmrčene v eksploziji, ki je
raznesla poslopje, kjer je bilo več
ton smodnika zloženega.

NAROD PLAČUJE V COLORADI
ZA STAVKOLOMSTVO.

LASTNIKI PREMOGOVNIKOV ZVIŠALI CENO PREMOGU.
ZA DOSEGO SKLADA ZA BORBO. — PRIZNA VPORA-
BO TOPOV. — ZA “MATI” JONES SE ZAHTEVA HA-
BEAS CORPUS.

Denver, Colo., 14. febr. — Last¬
niki premogovnikov po državi
Oolorado so naložili ob začetku
stavke en odstotek na ceno tone
premoga, katera svota se vporab-
1 ja za fond namenjen vničiti uni-
joTako se je izrazil pred preisko¬
valno komisijo C. L. Baum, pred¬
sednik Consolidated Coal & Čoke
kom-panije, katera ima premogov¬
nik v severnem delu države Colo-
rad-o. C. W.  Babcock, podpred¬
sednik in blagajnik Rocky Moun-
tain Fuel kompanije, je blagajnik
tega skla-da s katerim se uslužbu-
je gunmene, skebe ter se kupuje
orožje in streljivo.

A. C. Felts je priznal pred pre¬
iskovalno komisijo, da se je vpo-
rabljal isti top nad coloradskimi
stavkarji, katerega so vporabljali
Baldwin-Felts detektivi v West
Virginiji ko so streljali na stav -
karje v šotorih. Felts je priznal,
da je pripeljal v Colorado štiri
brzostrelne tope in množino stre-
jliva v svrbo, da bi zlomil stavko.
Tope vporablja sedaj milica.

Horace N. Haivfkins, odvetnik
United Mine Workers of Ameri¬
ca, je vložil pri najvišjem držav¬
nem sodišču v Denver prošnjo, da
-se zasliši tekom 24 ur “mater”
Jones, katero -ima milica že delj
časa zaprto v Trinidad.

MINISTRSKI PREDSEDNIK
RUSIJE NADOMEŠČEN.

Petrograd, Rusija, 13. febr. —
Ministrski predsednik Rusije, Vla¬
dimir W. Kokovcev, je resigniral
radi dolgega spora iz ministrom po¬
ljedelstva M. Krivošin-om. Kokov¬
cev je bil povišan v plemstvo. Na
njegovo mesto je bil imenovan M.
Goremykin.

V svojem imenovanju P. Bark-a
za pomožnega ministra v trgovstvu
je car naznanil, da je ob času svo
jega -potovanja po Rusiji opazil
revščino me-d ljudstvom. Pozvedel
je, da je pijanstvo najivečja krivda
bede, in je priporočal, da se naj
deluje 'za omejitev -pijančevanja v
Rusiji.

KRALJ BULGAROV

BO OBISKAL AMERIKO.

Sofija, 14. februarja — Kralj
Ferdinand je povedal komisarju
Panama Pacific rastave, kateri
ga je obiskal, da je namenjen obi¬
skati meseca aprila Združene dr¬
žave. S seboj 'bo vzel kraljico Ele-
onoro, in hčerko Eu-doxijo in več
plemenitažev.

Obi-sik bo imel namen proučiti
-se v ameriški veleindustriji, ter
k-olikor mogoče vpeljati ameriške
metode v Bulgarijo.

ITALIJANSKA BANKA
PRENEHA POSLOVATI.

New York, 13. febr- Naj-starejša
banka te vrste v m-estn Nev/ York,
katera je tržila z Italijani pod ime¬
nom A. Bolognesi & Co., je prene¬
hala s poslovanjem.' Banka je po¬
šiljala mnogo denarja v stari kraj
in je tržila s parobrodnimi listi.

VSTAŠI SE PRIPRAV¬
LJAJO NA NAPAD.

Mesto Meksika, 14. februarja
—Huerto-vi oficirji se bojijo, da
se ustaši tihoma pripravljajo na
naškok štirih posadk naenkrat,
in sicer na Monterey in Tarreon
na severu, Tanipico na vzhodnem
obrežju in Mazatlan na zahod -
nem obrežju-

Ustaši so vničili z dinamitom,
nelk osobni vlak, ter so usmrtili
vse železničarje, vojaško sprem -
stvo in ve-č potnikov.

SUFRAGETKE ZAŽGEJO

ČITALNICO.

Birmingham, Anglija, 12. febr-
S-ufragetke so zapalile Carnegie-
jevo čitalnico v Northfield blizu
tukaj. Vse knjige so zgorele in
ostale so le stene. Okoli pogorišča
so sufragetke raž-stlale mnogo su-
fragetske literature.

ZDRAVILSTVO Z RADIJEM
VELIKANSKA PREVARA.

Monakovo, Bavarsko, 3. febru¬
arja — Tukajšnji profesor Ernet
Sehweninger imenuje zdravilstvo
z radijem velikansko sleparijo.

Profesor 'Sclrvveninger je bil
privatni zdravnik Bismarkov sko¬
zi več let. On je mnenja, da je ra¬
dij -strup za človeški sestoj.

ŠTIRIDESET RANJENIH
V EKSPLOZIJI NA DUNAJU

Dunaj, 11. febr. — Pri nekem
avtomobilu, ki je vozil proti Baden
se je pokvaril motor. Med časom,
ko je šofer popravljal stroj,, se je
nabralo okoli avtomobila radoved¬
no ljudstvo. Naenkrat eksplodira
rezervor za bencin in okoli 40 oseb,
ki so stale najbližje, je zadobilo
telesne poškodbe.

VLAK ZAVOZI V SANI.

1 MRTEV. 50 RANJENIH.

Kingston, N. Y., 13. febr. To¬
vorni vlak je zadel v velike sani,
na katerih se je vozilo nad petde¬
set oseb 's plesa- Raym-ond Wood je
bil usmrčen, petdeset oseb je pa
manj ali bolj resno poškodovanih.

PREDSEDNIK WILSON

LAHNO OBOLEL.

Washington, 13. febr. — Pred¬
sednik Woodrow Wilson je prehla¬
jen, vsled -česar so vstavljene vse
kabinetne seje.

POŠTNA VREČA

S $5000.00 ZGINILA.

Billings, Mont., 13. febr. — S
postaje v Billings, Mont-, je zginila
poštna vreča, v kateri je bilo $5000
gotovine. Voznik zatrjuje, da je
-oddal -vrečo poštnemu klerku na
postaji. Denar je bil na potu v He¬
lena, Mont.

POPRAVEK.

V šestmesečnem računu S. K. P.
D- Sv. Barbare, v št. 13, se je vri¬
nila pri setavi lista pomota v od¬
delku “Število članov”. Prva ko¬
lona bi m-orala biti pod -poglavjem
“Možkih”, in druga pod poglav¬
jem “Ženskih”.

ZA STAVKARSKI SKLAD.

Jak. Muhvič, Gilbert, Minn. $12.10
(Imena na drugi strani)

Avst. Slov. Bolu. Podp. dru¬
štvo št. 20, Ely, Minn... .$ 8.00
'Skupaj .$ 20.10

2

NARODNI VESTNIK

SLOVENSKO KATOLIŠKO

PODP. DRUŠTVO

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. fanuarfa 1902 v državi Pennsylvanla.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.

VVvonung.

Tainik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joli

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa
III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.

II upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”.

Iz urada predsednika upravnega odbora S. K. P. D.
Sv. Barbare.

Cenjenim glavnim uradnikom, članom in članicam S. K. P. D. Sv. Barbare
se tem potom vljudno naznanja, da, kar se tiče listin, knjig, kakor tudi pravil,
katera se imajo rabiti pri poslovanju v organizaciji, bode vse v kratkem urejeno.
Gotovo je, da bi vse to že moralo biti na svojih prostorih ob začetku leta 1914;
toda čas od konvencije do pričetka novega poslovanja je tako kratek, da ni mo¬
goče imeti vse v redu, da bi se takoj pričelo pravilno poslovanje. Posebno se je
stvar zavlekla, ker je bilo sklenjeno na zadnjem glavnem zborovanju, da morajo
biti tiskovine izvršene pri unijskih tvrdkah. Nato smo se ozirali in uredili, da
bode vse delo slavne organizacije S. K. P. D. Sv. Barbare unijsko.

Naj zagotovim cenjenim elanom in članicam, da, kakor hitro bodo tvrdke
i: vrševale svoja dela, tako hitro bodo prišle na postaje listine, knjige in pravila.
Priporočal bi, naj cenjeni postajni tajniki in uradniki dobro pazijo, kako so po-
llralne knjige urejene, ter naj vsako svoto zapišejo v za to določeno rubriko,
<ia se bode tako imelo knjigo vedno v lepem redu.

Poleg te knjige bode tudi vsaka postaja prejela knjigo “Imenik in zapis-
i ik oporok ”. V to knjigo naj postajni tajnik izpolni kolikor mogoče vsa imena
članov in članic postaje, kakor tudi naj zapiše oporoko dotičnega člana ali čla¬
nice, v zadnji del knjige, ki je zato vrejen.

Poleg teh knjig bode tudi postaja prejela razne listine, katere bo treba
labiti. Listine so urejene tako, da ostane duplikat (stub) vsake listine, katera
bode dana enemu ali drugemu članu ali članici, v knjigi, in se bode vedno na¬
tančno vedelo, kedaj se je list prejel ali koliko je kdo plačal.

Poleg tega tudi priporočam postajnim tajnikom, da naj dobro pazijo, ko
bodo izvrševali mesečna poročila. Duplikat teh ostane pri postaji, in na podlagi
tega poročila bode glavni tajnik sesiral vsako postajo, kakor je zadnja konven-
i i ja sklenila.

S točnim poslovanjem se bo ognilo sitnosti in tako postajam, kakor tudi
glavnemu tajniku in glavnemu odboru sploh.

Razven teh listin bodo tudi postaje prejele pisalni papir in kuverte, in še
nekoliko drugih listin. Postajni tajniki naj svelej izpolnijo vprašanja na listi¬
nah, katere pripadajo v njihovo področje, ker vse listine so urejene za vsako
poslovanje.

Cenjenim članom in članicam priporočam, da, ko bodo pravila prejeli, naj
iste dobro prečitajo, ter dobijo njih pravi pomen; priporočam tudi najtopleje, da
se po istih ravnajo, ker to bode prineslo pravo bratsko slogo v našo slavno orga¬
nizacijo.

Končno prosim cenjene uradnike, člane in članice, da, dokler se še vsa ta
zadeva ne uredi, posluje kolikor je mogoče pod temi razmerami in naj malo potr¬
pijo. To bode velik pripomoček glavnemu tajniku, kakor tudi ostalim glavnim
uradnikom.

Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam udani sobrat

ANTON HOČEVAR, predsednik upravnega odbora.

Bridgeport, Ohio.

IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.

PRISTOPILI ČLANI IN ČLANICE:

K postaji štev. 1, Forest City, Pa.: Jožef Dobež, rojen 17. sept. 1897; John
Gerčman, rojen 18. sept. 1872; Anton Ostanek, rojen 20. jan. 1895; Jožef Gliha,
rojen 15. febr. 1882; Louis Widovic, rojen 24. jun. 1894; John Klemenc, rojen
26. dec. 1895; Mary Dobež, rojena 2. febr. 1895.

K postaji štev. 2, Jeny Lind, Ark.: Frank Kral, rojen 4. marca 1895.

K postaji štev. 3, Moon Run, Pa.: Frank šivie, rojen 4. oktobra 1880;
Franc Pristavec, rojen 2. aprila 1889; Leopold Turk, rojen 13. nov. 1887; Neža
Močni];, rojena 4. junija 1895.

K postaji štev. 4, Luzerne, Pa.: Anton Petek, rojen 21. nov. 1886; Simon
Matjan, rojen 19. oktobra 1889.

K postaji štev. 6, Cleveland, O.: Jožef Vavpek, rojen 14. marca 1897.

K postaji štev. 8, Johnstorvn, Pa.: Valentin Skorja, rojen 16. febr. 1868.
K postaji štev. 14, Blacton, Ala.: Jožef Kiš, rojen 22. marca 1897.

K postaji štev. 17, Broughton, Pa.: Andrej Abram, rojen 10. nov. 1889;
Jožef Taučar, rojen 10. decembra 1894; Julija Dolinar, rojena 24. avgusta 1886.
K postaji štev. 16, Willock, Pa.: Frances Peternel, rojena 1887.

K postaji štev. 22, Imperial, Pa.: Jakob Jenko, rojen 5. aprila 1887; Tomaž
Mrcina, rojen 21. decembra 1893.

K postaji štev. 26, Collinrvood, Ohio: Anton Planinšek, rojen 15. aprila
1885; Anton Stopar, rojen 3. jun. 1887; Anton Jerič, rojen 18. febr. 1885.

K postaji štev. 28, South Lorain, Ohio: Ljubo Matoš, rojen 16. avg. 1888.
K postaji štev. 29, Rock Springs, Wyo.: Jožef Capuder, roj. 14. marca 1885.
K postaji štev. 31, Calumet, Mich.: Frank Iskra, rojen 2. aprila 1885;
John Gradišek, rojen 15. oktobra 1889.

K postaji štev. 32, Braddock, Pa.: Jožef Gimpel, rojen 23. marca 1887.

K postaji štev. 34, Vandling, Pa.: Ana Bučer, rojena 15. avgusta 1881.

K postaji štev. 35, Ralphton, Pa.: Mihael Cimžar, rojen 25. sept. 1877;
Adam Benany, rojen 15. aprila. 1877; Paul Les, rojen 12. junija 1890.

K postaji štev. 41, Mulbery, Kans.: Anton Slapar, rojen 2. nov. 1894.

K postaji štev. 42, Winterquarters, Utah: Frank Poderžaj, roj. 13. no¬
vembra 1892

K postaji štev. 87, Iselin, Pa.: Valentin Voznik, rojen 3. dec. 1887; An-
zelm Voznik, rojen 22. aprila 1890, Martin Alberto, rojen 10. avgusta 1892; Ma-
ksimo Guerino, rojen 17. oktobra 1886.

K postaji štev. 88, Ilerminie, Pa.: Anton Klavara, rojen 10. maja 1882;
Peter Kenda, rojen 29. junija 1879; Peter Sulin, rojen 29. junija 1877; Matija
Mihelič, rojen 3. februarja 1886.

K postaji štev. 90, Gross, Kans.: Ignac Rugelj, rojen 8. avgusta 1885; Jožef
Kmet, rojen 18. sept. 1893; Andrej Možina, rojen 30. novembra 1879; Jožef
Rugel, rojen 3. oktobra 1890.

Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam

JOHN TELBAN, glavni tajnik.

DULUm

— Ravnokar sem prejel žalostno
poročilo iz moje rojstne domovine,
da je dne 21. januarja 1914 ne¬
mila smrt pokosila mojega edine¬
ga brata Jožefa in ga položila v
prezgodnji grob.

Mladenič bil je 21 let star. Jaz
ga nisem veliko poznal, ker ob ča¬
su, ko sem se ločil od njega in mo¬
je rojstne domovine, bil je še o-
trok, sedem let star-
V stari domovini, vas Črešnje -
vec, fara Semič, na Dolenjskem za
pušča žalujoče stariše in eno se¬
stro. Pogreb se je vršil dne 23.
januarja 1914.

Ker mi ni bilo mogoče biti pri¬
čujoč, ko so položili ostanke mi
dragega brata k večnemu počit¬
ku, me srce tembolj boli. Svojo
žalost in sočutje napram svojim
žalujočim starišem in sestri v sta¬
ri domovini ne morem drugače iz¬
raziti, kot, da izkipim iz žalostne¬
ga srca:

Na gomilo, kjer moj edini brat za
vedno spi,
Mu njegov brat v duhu rože po¬
sadi.

Bodi mu lahka mati zemlja.
Žalujoči brat John Movern.
— Meseca januarja se je vložilo
v poštno hranilnico v Duluth
$13,050. Vse vloge znašajo $185,-
000. Lansko leto koncem januarja
so znašale vloge $136,937. Prira¬
stek je torej za $48,000. Vlagate¬
ljev je 1219.

— J. A. O. Preus je oglasil svojo
kandidaturo za “State auditorja”
;-.a državo Minnesota. Kot državni
zavarovalni komisar je bil vesten
uradnik.

— Anton Mahne iz Chisholm,
Minn., se je oglasil v našem uradu
grede k državni konvenciji sooija-
listiene stranke, ki se vrši v Brai-
nerd, Minn., te dni- Na konvenciji
se bo med drugim spremenilo tudi
ime stranke, ki je bila znana v
Minnesoti pod imenom “Public
Ovvnership Party”, a lanskoletno
zasedanje postavodaje je dovolilo,
da se sme imenovati stranka “So¬
cialist Party” Pri konvenciji se
bodo imenovali tudi kandidati za
jesenske državne volitve.

—Po Duluth se zadnje čase ugi¬
ba, kdo so Slovenci, kdo so Hrvati,
kdo so -Srbi, kdo so “Austrians”
itd.

Mi apeliramo zategadel na vse
Slovence in Slovenke, da se povsod
izdajate za to kar ste — za Sloven¬
ce ali Slovenke.

Če ste v sodniji, povejte kaj ste;
isto v trgovini, sploh povsod.

Uredništvo in upravništvo.

a

K postaji štev. 43, Dodson, Md.: Andrej Mihelčič, rojen 30. nov. 1893;
ožef Mahnič, rojen 7. februarja 1894.

K postaji štev. 50, Burdine, Pa.: Blaž Guzelj, rojen 2. febr. 18/8; Ignac
ehar, rojen 28. julija 1885.

K postaji štev. 55, Conemaugh, Pa.: John Lenarčič, rojen 27. dec. 1888.

K postaji štev. 58, Chisholm, Minn.: Jožef Mehle, rojen 4. febr. 1884.

K postaji štev. 59, Jacksville, Kans.: Jakob Kosmač, rojen 13. aprila 1886.

K postaji štev. 63, Superior, Wyo.: Jožef Urbančič, rojen 31. jan. 1892;
alentin Remc, rojen 2. febr. 1872; Karol Grahar, rojen 1. nov. 1889; Ljudmila
'ehar, rojena 24. avgusta 1886.

K postaji štev. 64, Grayslanding, Pa.: Ilija Cvirjanovič, rojen 3. maja 1883.

K postaji štev. 65, Joliet, 111.: Frank Struna, rojen 4. febr. 1887; John
'rine, rojen 10 julija 1879; Jožef Muren, rojen 12. julija 1894; Marjeta Zagorc,
»jena 25. decembra 1880.

K postaji štev. 68, Indianapolis, Ind.: Jožef Reli, rojen 18. marca 1890;
Gojzij Žnidaršič, rojen 14. jan. 1897.

K postaji štev. 69, Madrid, Iowa: Jožef Pire, rojen 12. februarja 1875.

K postaji štev. 71, Johnstown, Pa.: Mary Grandi, rojena 13. februarja 1887.
lartin Jelenc, rojen 26. sept. 1887; Frank Fiket, rojen 28. nov. 1892; Jakob
leslovnik, rojen 25. julija 1875.

K postaji št. 72, Hostetter, Pa.: Martin Kral, rojen 9. oktobra 1887.

K postaji štev. 73, East Helena, Mont.: Mary Kalčič, rojena 26. maja 1879.

K postaji štev. 77, Nev? Alexandria, Pa.: John Penko, rojen 23. dec.
L883; Nikolaj Penko, rojen 6. decembra 1889; Jožef Verhovšek, rojen 5. febru-
,rja 1883.

K postaji štev. 79, Leadville, Colo.: Nik. Belopavlovič, rojen 2. febr. 1881;
rohn Kerže, rojen 29. avgusta 1888.

K postaji štev 85; Bryant, Okla.: Anton Keber, rojen 17. jan. 1889;
ohn Potokar, rojen 24. junija 1891; Martin Maskatevc, rojen 20. nov. 1872;
L nton Skaberne, rojen 28. decembra 1889.

K postaji štev. 86, Delmont, Pa.: Frank Jereb, rojen 12. decembra 1889;
Uton šercelj, rojen 27. oktobra 1893; Jožef Kohne, rojen 15. marca 1895; Anton
ikerlj, rojen 12. januarja 1889.

AURORA.

— Veselica, katero je priredil
‘“Jugoslovanski socijalistični klub
št. 54” meseca januarja, se je do¬
bro obnesla. -Poslalo se je $43.60
za štrajkarje na Michigan. Posne¬
manja vredni so Pinci. Navadno
računajo najemnino od dvorane
od $10 do $15. Za koristi štrajkar-
jev pa -so jo odstopili brezplačno.
Tudi Slovenci so se odzvali še pre
eej povoljno s posetom. Iskrena
hvala, bratje, za požrtvovalnost.
Posnemanja vreden je tudi rojak
•J. Persich, ki je daroval potrebno
meso za prigrizek. Tudi njemu
hvala.

— Društvo “Delavec” št. 17, S-
S. P. Z., priredi dne 22. februarja
plesno veselico v finski “Delavski
dvorani” (novi). Začetek ob 2. tiri
popoldne. Vstopnina za možke
25c, za ženske lOc. Polovica čiste¬
ga dobička je namenjena za štraj¬
karje v Michigan, polovica pa za
društveno blagajno. Člani in čla¬
nice društva so prošeni, da se zbe¬
rejo v omenjeni dvorani ob 1. uri
popoldne, da se vse potrebno ure¬
di. V slučaju odsotnosti članov in
članic bo merodajen sklep zadnje
seje. Ob enem vabimo vse tukaj¬
šnje in okoliške Slovence in Slo -
venke za obilno udeležbo. V slu¬
čaju, da katero društvo priredi ve ■
selieo, se tudi naše društvo odzove.

— Volilna kampanja za “Town

of W-hite” se je že pričela. Prigla¬
šenih je že nad pol ducata kandi¬
datov, med njimi tudi par Sloven¬
cev. Kakor kaže, bo volilna borba
precej vroča, ker vsakdo računa,
da ima “ veliko prijateljev”.

— Članek, katerega je prinesel
“Narodni Vestnik” pod naslovom
“The Foreign Bom and Educa -
tion” je izročen tukajšnjemu an¬
gleškemu listu “Aurora News” v
ponatis. Bo priobčen ali ne, je se¬
daj vprašanje? Ako ga ne priob¬
či, potem vemo kje sm-o, in koliko
nas cenijo- Mikulich.

— Društvo sv. Brbare št. 19, S.
II. Z., je imelo sejo dne 8. t. m. —
Namesto odpovedajočega delegata
Mat. Turka je društvo izvolilo J.
Ohersterja delegatom. Društvo se
je zavzelo za unijo in unijski list
mora biti glasilo. “Narodni Vest¬
nik” je po našem prepričanju naj-
pripravnejši. Calumetski s-kebi v
sedanjem glasilu napadajo sobra -
te, in glasilo deluje zoper delav -
stvo. Oj, presrečni Ely, ki boš vi¬
del skebe! Upamo, da ne bomo sa
mi -zoper skebstvo!

— Naš rojak Frank Miklič kan¬
didira za cestnega nadzornika, kot
je bil pred enim letom. Ga pripo¬
ročamo volilcem.

— Rojak John Koščak je dne 7.
t. m. zvečer -odšel nekoliko vinjen
proti domu- Ležal je skoro -dve uri
n a hudem mrazu. Ko se je prebu ¬
dil, je bil ozebljen v prste obeh
rok, ter mu jih bodo najbrže mo¬
rali odrezati. V kratkem je misli]
odpotovati v staro domovino. Ne¬
srečnež, za delom sem hoditi je ne¬
smiselno; je že itak prenapolnje¬
no. Vreme je mrzlo.—Poročevalec.

- Bliža se zopet volitev mest¬
nega -odbora. J?remisliti je treba,
kaj se bode volilo. Delavci, ki ima¬
te pretežno večino pazite, da boste
izvolili v mestni odbor može, ki za¬
stopajo in bodo zastopali skozi njih
poslovno dobo le delavske koristi,
or katerih bodo izvoljeni, in da ne
bodo delali le v svojo korist, v ko¬
rist njih volilcev pa ničesar.

Lansko leto je nam priljublje¬
ni list “Narodni Vestnik” prine¬
sel med novicami, kaj se je storile
novega na Aurori. Ni bilo pa pri¬
občeno, Koliko je imela Aurora do¬
hodkov; bili so samo nekateri st Iv¬
ški površno omenjeni. Še bolj tiho
PH je bil pi; atr ij dotičnega dopisa
koliko je bila Aurora tačas dolžna.
Radoveden sem, bodo-li občinski
očetje'letos povedali, koliko je bilo
storjenega narodu v korist?
Lansko leto v tem času so se hva¬
lili z novim vodnjakom, katerega
sc baje prav ceno -zgradili. Kaj
nam koristi še tako ceno zgrajen
vodnjak, ako je vode premalo, da
jo dobimo le gotove ure na dan!
Luči tudi primanjkuje- Delali so
že za novo elektrarno in postavili
so nekaj lesenih stebrov. Pa samo
ci-der -sam od sebe neče in ne more
dati nobene svetlobe. Seveda, čas
bi bilo že enkrat take stvari dobro
urediti, da bi zadostovale narodu,
ki plačuje davek, kateri je vsako
leto večji. Pa bo kateri izmed vo¬
lilcev rekel, saj jaz ne plačam nič
davka, ker nimam nič svojega-
Prijatelj, motiš se. Kdo drugi kot
delavec plača -davek! Mesarji in
trgovci vse dražij-o. Zakaj ? Zato
ker so preveč obdavčeni. Kako bo¬
do trgovci plačevali davek, ako ne
bodo prodajali po takih cenah, da
bodo mogli zadostiti sebi in mestu?
Stanovanja so draga. Saj tudi mo¬
rajo biti, ker je davek od zemlji¬
šča in poslopja velik. Kje naj hišni
posetnik dobi denar, ako ne pri
najemnini? Hrana je draga. To
tudi mora biti, ker treba je vse
drago plačati, najemnino in živila,
in pritožbe so skozi celo leto v vseh
vrstah. Ali kadar pride volilni dan
pa nikdo ne premisli, da je to dan
pomena, dan, ki ima odločevati za
celo leto. Takrat je treba dobro
premisliti, komu se da glas.

Torej volilci, oddajte glasove
možem, o katerih ste prepričani,
da so vaši prijatelji in da bodo de¬
lali vsem v korist. Varujte se pa
dati svoj glas za kozarec piva ali
debelo smodko, ako je tudi iz sena.

_1 6 - februarja

Največja napaka je med sloven¬
skim narodom, da je vsak zadovo¬
ljen vzeti le malo, takorekoč za
trenutek veljavno dobroto, na pri¬
mer gledati premikajoče se slike
le eno uro, a pri tem pozabi, da je
dal veliko vrednost, ki je veljavna
za eno leto, kar brez premisleka,
ne glede na to, ali je njemu in dru¬
gim v korist ali škodo. Torej volil-
ci, le previdno in premišljeno vo¬
lite, da boste 'zadovoljni potem z
izidom volitev,-kajti uspeh je od¬
visen od vas delavcev.

Končno pozdravljam vse čita-
telje in čitateljiee “Nar. Vest.” in
želim mestu Aurora, kakor tudi
delavcem istega zadovoljen uspeh
pri prihodnjih volitvah.

Frank Keržič.

CHISHOLM.

— Jugoslovanski socijalistični
klub št. 22, priredi v nedeljo, dne
22- t. m. v Finski dvorani igro
“Prvi maj”. Začetek bo ob 8. uri
zvečer. Vstopnina 50c za družino,
35c za posamezne osebe. Čisti do¬
biček se bo porabil 'za delavsko iz¬
obrazbo. K obilni udeležbi vabi
odbor.

— Cenjenim volilcem tovraship
New Balkan se priporočam, da me
podpirate pri prihodnji volitvi, ki
st vrši dne 10. marca, ker kandidi
ram za “tovvnship supervisor-ja”.
Ge bom izvoljen, hočem skrbeti za
napredek našega okraja, posebno
za dobre ceste. John Požar, kandi¬
dat za tovraship -supervisorja.

—• Frank Žagar, slovenski kro¬
jač, v Chisholm, Minn., priporoča
se vsem rojakom, kateri hočejo
imeti po meri izdelano obleko. 'V
delavnici imam tri krojače ter iz¬
delujem obleke po najnovejšem
kroju. Či-stim in gladim moške in
ženske obleke po mižki ceni. V pro¬
dajalni imam veliko zalogo vsako¬
vrstnih moških oprav. Svoji k svo-

um.

— Pozor rojaki! Dne 2. febru¬
arja bila je dvignjena drugič šte¬
vilka 39, katero je imel Josip Gru¬
den, ter je dobil obleko vredno tri¬
deset dolarjev za $2.00. — Frank
Žagar, krojač, Chisholm, Minn.

— Cenjeni volilci na Chisholm
in. v okolici! Volitve v občinski za-
stop na' Chisholm se bodo vršile
dne 10. marca 1914 od 9. ure zju¬
traj do 5- ure popoldne. Volilo se
bo mayorja (župana), recorder-ja
(zapisnikarja) in tri trustees (od¬
bornike) .

Usojam se naznanjati rojakom in
volilcem, da sem kandidat za ‘ ‘ tru-
stee” (odbornika) ter se obračam
na. vas s prošnjo za naklonjenost.
Vsak rojak naj se zaveda svoje
moči volilnega glasu, in volilni dan
je edini dan, da se zamore poka¬
zati moč in zavednost delavstva.
Vsi me poznate, in vsem zagoto¬
vim uporabiti vse svoje moči za
koristi delavstva, če me izvolite
Moja skrb bo, da se bo Slovence
vpoštevalo pri uradih, da bodo
za Slovence in Hrvate veljale iste
postave kot veljajo za druge.

Osebnih obljub ne morem in ne-
delati. Moje načelo je delati

POZOR!

PLAČAJTE
ZEMLJIŠKI
DAVEK ZA

1913

NA

Miner s State Bank

Chisholm, Minn.


^#i,i p

mi**  s>°

-•')» i,.;-

P ‘ s ]^ c ’

K  „ t i se

Vf

f  . u<d ejS  , a i)i


a o cl -

Gef

ene


-iti' 1

ShlHlVir'

P; ,


tuj 1 * 1

vij«” 1 ’

p<: 0 ,dbo.

0lJ a

ki

W. J. BIETOW, predsednik.

O. POESTE, blagajnik.

Glavnica in rezervni skladi

GEOBGE HEZiIiEB,'  podpre!«^
O. KAPrMAKN, pomožni

$365,000.08

GERMAN BANK

Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis,

: e  .da J e

: &1" 11  polabski s
*%i, so l ° n ] e  narod'

ito

L dJ* nl  J držav»° z '
venci- (

L*.  P r ' ?Lliv ri'« s
lr-;š lip 0 -ii P Fran !o
5Lp° tn]C1 'i Goli- 1

Lsli Bo®* j| n d S t'VO:

*<"» 1

!•*”

— -^{1111)

v''narodi so

brez

; kultu«.

tu

plačuje od
hranilnih vlog

V

Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNi

KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjk

cem

■■■

Duluth Breming & Mailing ti



DULUTH,MINNESOTA.

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor
tudi pivo v sodčkih.

f  j/bilo vendar
Palmaciji i

*^; n dar ostali Slovi
^ mesta pri »as i

J t0 rej slaboten n ar0(
šibili» od P or  •

? Pos

rratnega odpora k

e  res, lahko marsiki

...: Volrnr Ofli dl U‘

BO,


Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia Mk

za dobrobit vsega delavskega raz¬
reda, in nekaj obljubljati temu ali
onemu, kar bi ne mogel izpeljati,
ne bi bilo pravilno. Bodimo od¬
kritosrčni — to naj bo vseh prin¬
cip. Vsem ni mogoče vstreči, in
tudi jaz ne morem vstreči, vsem
Imam svoje nazore, od katerih se
ne umaknem niti za colo, zato ker
sem prepričan, da so prav, in da
bodo končno zmagali in vpeljali
bolj pravične razmere med člove¬
štvom. Naravno, da imam vsled
tega tudi nekaj nasprotnikov, in
i .•isprotnike ima vsakdo. Iste, ka
teri nečejo uvideti resnice, obža
lujem.

Vsi volilci, kateri ste za preo¬
brat sedanjega krivičnega reda,
n ’ eležite se volitve in naredite križ
(X) pred imenom Anton Mahne.
Vsak glas, oddan Mahne-tu, bo
deloval za koristi delavcev. Se
priporočam Anton Mahne.

— Cenjenim volilcem! Nazna¬
njam, da sem kandidat za blagaj-
uika (Treasurer) za township New
Balkan. Obljubljam volilcem, če
'lom izvoljen, da bom uradoval po
»vojih močeh v prid in razvoj na¬
še okolice in nje prebivalstva. To
ie vse kar morem obljubiti in kar
hočem izpolniti, če bom izvoljen v
t. urad. — Lovrenc Paškvan, kan¬
didat za tovraship treasurerja.

O

>

c/l

O

>

c/l

SVOJI K SVOJIM !

SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON

Range Hotel Vila Velebit

vec kakor oni

jjj, ;e  je umaknemo, m
vedno taki, kako

fojenauk naše 'zgodovi

k* D ado v boljšo hod
Jobanca v Londonu. (
W London je prodrla
Lele. Tam je bilo nan
tebn javno predavanje
'yem se je govorilo o mo
kip katoliške duhovšč
toliških narodov. V p
je bila tudi omenjena V
hanc-a. Žal, dani nikjer
»je povedali o tej dul
pariji. 0 nas Sloveneil
v Londonu najbrž ni še
ker nas vseh skupaj ni
kor v enem londonkem
Ip Prebivalcev, a zdaj s
1  kj o nas izvedeli, in na
'da sodili p° teh “božj

Er ,ki i im  gre zaslir
“ e  škandale.

JOSEPH TALKOVICH, lastnik

627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN

(BLIZU SOO LINE KOLODVORA)

TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO
VINO IN RAZNE LIKERJE.

!il9l3vr e u er ° i2poved£

1 1813 v  Ljubljani. V pr

' Biubijani 16 oseb n;

® 0B 1 lo.vedanje. Na
opilo iz rimsko-kai
® rec  13; največ,
Da]i» ange * S k° cer ki

stopili - 12raelitj

PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISKrL^^d 1; b rez  ^

Pa s °: 'katoli,
'62

itti. t; F Bar(>c taosti

80  Postali

n

ELY.

— Poročila sta se rojak Jakob
Skala z gospodično Ano Barič.

V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI
ODŠKODNINSKI ZAKO«

’ med . . S1 °ven
ki

_.. 0f enec nJ T  Je bi l 1 2

e p ;; a <j" POi!n
Ju topila I v


tli C~ Slo ' Vene c

ati

, ry at ln

1° bili

ior

en <

tKirU PreSt f

ie

er

ZA DRŽAVO MINNESOTA

(Minnesota Workmen’s Compensation Act)

;>C'

Kan«*

Cena 30 Centov


Navodila kako

postati državlj

‘Mri
11

lca - dvj
‘tc e

J'

2 Mb n ;„ ,a  Mgo

m

E 1 ]

so V{

S

N.

hi

lf ep j/ služb; e . mvi

.kod  ^di j, ^'hi;

:>lJ e  19. "M sv,
V a  fw er  s e ie

h

Cena 15 Centov

Ji totiH. \t ^ T

5 SSSS

1  'K',.,| ■>
u  Sv

i 1

J

t

k

NARODNI VESTNIK

Iz stare domovine.

. :p  v Ljubljani znam go-
. in posestnik na Tržaški

s tiln ’ c ‘f ton Novak.

fostt. ^ Slovani res slabiči? V

A1  Tagblattu” čitamo na-
“ AgraE1 z aniTniva in prav poučna
sto-p» a  . . <i Nismo sinovi slabega
j^i^Sodbe, ki 'hočejo po krot-

par'

oda-

našega

narodnega

značaja
pač pr e
Nasproti sedanjemu e-

da smo slabiči, so ]

;lde ? „e Nasproti sedanj
S ® g  -Lmu udejstvovanju Nem-
' 3ierg  zdimo Slovani vobče kot

cet

slabl  v 0 t pozitivna energija v na-
?laV1 . 0 tiu s slabostjo 'Slovanov. In
naših ljudi črpa znanost m
to fLbo" iz tujih virov in ti so
lK 'L r  pripravljeni, da potrde
t;, navedeno sodbo. Zgodovina

Skaraje, da je ona sodba kn-
P  ' pdini Slovani, ki so bu; po -
go Polabski Slovani. Vsi
5n smo svoje narodne posebno-
J ohranili, cesto ne da bi živeli
5  p e  lastno državno življenje, ka-
tr n. pr- Slovenci. Germani, ki
išli pod vpliv rimske kulture,
' potujčili. Franki so v Galiji
rtn+i nfllnristnoi-

zatiranci.

Germanstvo se

vsi'

»odpt,

$ 365 ^

IK

ygan,Wi Sl

Romani, Goti, najpristnej-

ovrstne i

nano pivo
kakor

aloon

UTH, M«®

IKA)

roM

ka i e

so se.

> Germansko ljudstvo, so takisto
nostali na Španskem in v Italiji
Romani, Vandali in drugi german¬
ij narodi so se brez sledu poto-
’i|i v rimski kulturi. Vse okrog
Bas  j e  bilo vendar tudi rimsko:
Timsko ali bizantinsko. Mi v Pa¬
noniji, Dalmaciji in Hrvaški pa
smo vendar ostali Slovani, dasi so
b ila vsa mesta pri nas rimska.-Ali
smo torej slaboten narod, ali nismo
sposobni za odpor? Posebno vrsto
trdovratnega odpora kažemo mi,
je .res, lahko marsikaj pretrpi¬
mo. več kakor oni drugi, in ven -
dar se ne umaknemo, marveč osta¬
nemo vedno taki, kakor smo bili.

To je nauk naše zgodovine, ki nam
daje na-do v boljšo bodočnost... ”
Johanca v Londonu- Celo v dalj¬
ni London je prodrla slava naše
dežele. Tam je bilo namreč minoll
teden javno predavanje, na kate -
rernse je govorilo o moralnem ni¬
voju katoliške duhovščine in ka¬
toliških narodov. V predavanju
je bila tudi omenjena, Vodiška Jo-
hanca. Žal, da ni nikjer citati, kaj
se je povedali o tej duhovski sle¬
pariji. 0 nas Slovencih se doslej
v Londonu najbrž ni še nič vedelo,
ker nas vseh skupaj ni toliko, ka¬
kor v enem londonkem predmest¬
ja prebivalcev, a zdaj so vsaj ne¬
kaj o nas izvedeli, in nas bodo se¬
veda sodili po teh “božjih namest¬
nikih”, ki jim gre zasluga za Vodi¬
ške škandale.

Menjave veroizpovedanja v letu
1913 v Ljubljani. V prošlem letu
je v Ljubljani 16 oseb menjalo sv o
je veroizpovedanje. Največ ljudi
je izstopilo iz rimsko-katoliške cer-
n:ye, namreč 13; največ jih je vsto-
.puo v evangelsko cerkev, namreč
V Dalje o izstopili: iz evangelj-
® * eer kve 1, iz izraelitske vere 2.

1  hstopili pa so: katoliški veri 2;
Pravoslavni 1; brez konfesije sta
jdala 2. Po narodnosti je 'bilo med
ki so postali evangeljski, 10
,e  nemške, in 1 slovenske narod-
° s  *; med onima, ki sta ostala
Mesije je bil 1 Nemec in 1
^venee (ki pa je pozneje presto-
, T  Pravoslavje); v pravoslavje
Prestopil en ; Slovenec v rim. kat.

klic 6 ' en .® rva ^ rn en Čeh. Po po-
go bili med prestopivšimi po

kanu° -? SOr ’ P od častni>k, gledališki
tir 6  r ’ gledališki igralec, inže-
C? Cltator > železniški uradnik,
ška v 6 *’ 2a f eb)n ^, dalje ena o tro¬
ji^ t aar ^ ca ’ dva  trgovska urad-
W; '? zase bnice in en otrok pod

letl  starosti.

blet P °f en Va ^ enec - Fran  brejac,
.oien ! '^ vši  pekovski vajenec,
ienee . e ^inah, je služil kot va-
Pn  Pekovskemu mojstru Fr.
'. * službi je bil zelo -malo-
si j e  ! n tud i nepošten. Pridržal
Pa f ant t raznih  strank 60 K, kar
teg a 2  a b in trdi, da je polovico
s,f n. pj eS a  i zr °čil svojemu moj-

^ 19- novembra m. 1. je
bdim Va l en ®ko spalno sobo z od-
%Va] e n ° 2e ^’ ter se  d e  hotel lotiti
din j e  ° a Fra nceta Tomažiča, ki
Z  'dprtf ' Seb ' v  b^ato je obdolženec
^arii,v m n °žeai sunil dvakrat v
'irl S  ^ na  steni in jo pre-

Slo

na Vodnikovem trgu, ko je proda¬
jala jaslice, padla 871etna vdova
Antonija Škrjančeva, ter si pri
padcu zlomila roko, vsled česar je
morala ostati v postelji. Te boleči¬
ne so pa na staro ženico tako upli-
vale, da jim je pred dnevi pod -
legla.

Umrli so v Ljubljani: Ana Res¬
nik, žena mestnega delavca, 72 let.

— Anton Novak, gostilničar in po¬
sestnik, 48 let.

Umrl je v Novem mestu sodni o-
ficijal Fran Darovec, star 56 let.

Volkovi v novomeški pkolici? V

nedeljo, dne 22. m. m., dopoldne,
se je po Novem mestu raznesla
vest, da so se v bližini mesta po¬
javili — volkovi. Irčani in Bro -
jani, ki so šli k prvi maši v Šmi¬
hel, so na Rusenski cesti blizu po¬
staje Kandija, videli velikega vol¬
ka. Nadalje se pripoveduje, da so
več volkov videli že dan poprej v
vaseh blizu Gorjancev. Naj so
ljudje tudi zamenjali volka s ka -
kirn večjim psom, gotovo je vsaj,
da če ne volkovi, vlada zdaj strah
pred volkovi po novomeški okolici.

Ubilo je 22 let staro Katarino
Bahor iz Dragovanje vasi, fare
Dragatuš. Ponesrečila je v gozdu,
kjer ji pri sekanju drv priletela
veja s tako silo na glavo, da je ob¬
ležala na mestu mrtva.

Polževa naglica ali skrivnostna
pota razglednice- Dne 12. junija
1912 je napravila družba iz Vač iz¬
let v Zagorje — dobre tri ure peš
hoda. Pisali so seveda tudi raz -
glednice ter jih oddali še isti dan
na pošto. In ena teh je prišla na
svoj naslov srečno na sv. Neže dan,
21. m. m. Srečno, ker je razločen
naslov in datum oddaje (12.-6.
1912.) in tudi sicer dobro ohranje¬
na. Kako pa tudi ne, saj je hodila
iz Zagorja na Vače — kdo ve kje

— le malo čez poldrugo leto! Za¬
služi pač odlično mesto v albumu!

Požar, Iz Črnomlja poročajo:
Pred kratkim je pogorela baraka
Tomaža Konjediča v Prelogah. —
Železniškemu delavcu Rudolfu
Kahlhammerju je uničil ogenj 468
kron v gotovini, delavcu Benja -
minu Dellapicoli pa 55 K. Baraka
ui bila zavarovana.

Huda burja. S Pivke, iz Vipav¬
ske doline, iz Lokavca in iz drugih
krajev prihajajo poročila o stra -
šni burji, 'kakoršno pomnijo komaj
najstarejši ljudje. Burja je napra¬
vila po vseh imenovanih krajih
silno škodo. Pometala je dimnike
in opeko raz streh, polomila sadje
in odnesla celo več streh. Več lju¬
di, ki jih je zalotil vihar v samoti,
pogrešajo- Boje se, da jih je vihar
pometal v jarke ali pečine, kjer
so ponesrečenci zmrznili. Tako so
našli pri -Črniču enega zmrznjene¬
ga človeka in pri Komnu enega. —
Ponesrečencev ne poznajo.
Žumberak in Hrvatje. V prašanje.
Žumberaka je zopet razvil zagreb¬
ški “Hrvat”, ki pravi, da ima
Žumberak pravico voliti dva za¬
stopnika v hrvaški sabor ter se
sklicuje na neke prejšnje preče-
dense. “Hrvat” poziva bana, naj
razpiše volitve. Žum-berčani, da ho¬
čejo nekaj časa se čakati, potem
bodo pa zastopnika na način ob¬
činskih volitev sami izvolili in po¬
slali v hrvaški sabor. Tako “Hr¬
vat”. Nam pa se zdi, da tako eno
stavna ta stvar ne more iti. Kranj¬
ska dežela se svoje pravice do te¬
ga kosa zemlje še ni odpovedala in
bo pri tem vsekakor morala imeti
tudi svojo besedo,.

protokola, k večjemu, če mu je iste
ga diktiral kateri slovenskih za -
stopnikov. Ni čuda, če stranke ne
vedo, kaj se želi od njih, delo za¬
ostaja in zgubljajo celo nemške
stranke zaupanje v svoje lastne
sodnike- Temu gospodu priredili
so v pomoč nekega avskultamta,
dr. Pollana, kateri je prej brodaril
nekje po Istri, sedaj pa prišel po¬
magat reševat spodnještajersko
nemštvo. Ta gospodek govori boj¬
da vse mogoče jezike, le slovenšči¬
ne ne razume in zato je ravno spo¬
doben za ptujsko sodišče, v katerem
prebiva 98% Slovencev. Samo za
danes en primer o znanju in spo¬
sobnosti teh dveh gospodov. Za¬
slišana priča izpove določno in ja¬
sno, da je slišala in videla, ko je
obtoženec oddal dva strela sredi
polja, oddaljena eno uro od svo¬
jega doma. V dotičnem protokolu
pa se glasi ta izpovedba sledeče:
“ ....  Schon in der Nahe des Hau-
ses der beiden Streittheile, als mir
die Klagerin entgegengelaufen
kam und mir mitteile, dass sie vor
ihrem Manne fliichten miisse, da
er auf sie geschossen habe. Tat-
sachlich habe ich den Beklagten
zwei Schiisse abgeben gesehen;
damals befand sich allerdings die
Klagerin noch im Hause.” Da
bode čitateljem še bolj jasno, ome¬
nim le še, da je priča izpovedala,
da tožiteljice niti blizu ni bilo. —
To So menda tisti najbolj sposobni
sodniki po mnenju Hochenburger-
ja in Pittreicha. Toliko za sedaj.
Če se pa ne bode obrnilo na boljše,
bodo prišle na dan še gorostasnej-
še stvari, ki bodo smrdele do neba.
“Svaka sila do vremena!”

Gornja Radgona. Sodnik dr.
Mesehitz, pri katerem sta se po -
slanca dr. Verstovšek in Roškar
opetovno pritoževala, je discipli¬
narno kaznovan in bo kmalu pre¬
stavljen. Ljudstvo se bo oddahni¬
lo. Nič pa se ne čudimo, da se je
dr. Strelec, notar iz Ormoža, pred

graškega nadsodišča, da na ta na¬
čin sodnikom - domačinom odje
kruh. Nimamo dovolj revnih prav¬
nikov na Štajerskem, Koroškem in
Kranjskem, ki bi radi prišli na vr¬
sto in do kruha? Seveda je bil ime¬
novani avskultant “vitez”! In ta¬
ki justični upravi bi se naj človek
klanjal in v njo zaupal? Ne! Ker
to so sramotne razmere.

Ponesrečen zavirač- Na maribor¬
skem koroškem kolodvoru je sko¬
čil z voza zavirač Ivan Tango tako
nesrečno, da je padel pod kolo, ki
mu je odrezalo desno roko. Pone¬
srečenca je obvezal železniški
zdravnik. Prepeljali so ga v bol¬
nišnico. Tango je oženjen in oče
enega otroka.

PRIMORSKO.

V Gorico so pripeljali Josipa
Marka, ki so ga aretirali na Du -
naju zaradi nekega hudodelstva,
ki ga je izvršil v okolici Gradišča.

— V Biljah se je vnela pri ognji¬
šču obleka osemletni hčerki po¬
sestnika Josipa Ambrožiča Erne¬
sti. Kljub takojšnji pomoči je do-
dilo dekle take opekline, da je u-
mrlo kmalu po nesreči.

Aretirali so pomorščaka na par¬
niku “Laura” Stanka Koliea, ker
je izvršil na parniku več tatvin.
Preiskava je dognala, da tat ni
Količ, marveč neki Janovič iz Bo¬
sne, ki je kupil od Količa potne li¬
stine za 20 K.

V kamnolomu pri Sesljanu so
razstrelili veliko mino, v katero so
položili 8000 kg dinamita. Mina je
bila 25 m globoka. Dvignila je za
okroglo 40.000 ton kamenja.

Znižana kazen. Pred okrožnim
sodiščem v Gorici je bil obsojen na
dve leti ječe Viljem Feliks Fischer
ker je ogoljufal bosansko-herce-
govinsko deželno vlado na ta na¬
čin, da je dobil s ponarejenim spri¬
čevalom mesto inženirja pri grad-
bi železnic. Fischer se je pritožil
zoper sodbo na kasacijski dvor in

kratkim še vozil rano v jutro iz j e  p OVl( j ar jaI v svoji obtožbi, da je

ŠTAJERSKO.

O ptujskem sodišču. Že večkrat
so bile bičane razmere, ki vladajo
pri ptujskem sodišču, samo, da i-
majo gotovi gospodje tako trdo
kožo) da si iz tega store zelo malo
ali pa čisto nič. V prepričanju, da
jim graje v slovenskih listih pri
današnji justični upravi le poma¬
gajo pri njih avancementu, delajo
s  slovenskimi strankami čisto po
svojem razpoloženju. Radi tega
pustili bi jih tudi še sedaj pn mi¬
ru, ali to, kar si dovoljuje m po¬
čenja vodja izvršilnega oddelka
dr. Wressnigg, presega res z e vse
me -i e  Ne samo, da se začenjajo za
njega uradne ure šele v najbolj -

slučaju ob 10. uri dopoldne m

src ; e - v 0bs °jen je bil pri

i j- em  deželnem sodišču na
1  Mesecev ‘

ječe

h v P a dca. Pred božičem

Jani pred svojo stojnico

— ...
popoldne v obče ne^ eksistirajo
mora človek imeti srečo, da tudi v
tem času najde gospoda sodnika v
nišami Vsi sklepi so seveda nem-
fki in v celi svoji praksi se menda
ta gospod ni naredil slovenskega

gostiln v družbi z dr- Meschitzem,
tem nasprotnikom slovenskega na¬
roda v sladkem objemu.

Ker je napravil slabo kupčijo,
se je obesil. V Lučah se je obesil
651etni posestnik Anton Prosek.
Obesil se je na vratih sobe. Živel
je v prav dobrih razmerah. Pred
kratkim pa je prodal nekaj lesa,
ker se mu je pa zdelo, da je napra¬
vil s prodajo slabo kupčijo, se je
obesil.

Dva dni je bil mrtev. 701etni po¬
sestnik Janez Leitner pri sv. Vol-
benku je pred kratkim zaspal in se
ni zbudil dva dni- Ker ga domači
niso mogli zbuditi, so poslali po
cerkovnika, ki je tudi mrliški o-
glednik, in ta je konstatiral, da je
mož res mrtev. Ker pa ob dolo¬
čeni uri ni bilo pogreba, je šel cer¬
kovnik v hišo, kjer je bil mrlič.
Kako pa se je prestrašil, ko je vi¬
del Leitnerja živega. Leitner je
imel po dvadnevnem spanju veli-
kansk tek.

Nepošten zavarovalni agent. V

Mariboru so prijeli zavarovalnega
agenta Alojzija Pliberška, ker je
pri zavarovanju sleparil stranke.

Umrl je v Spodnji Polskavi go¬
stilničar in posestnik Jožef Mur -
šec, star 39 let.

Triletni fantiček Simon Boh je
19. minolega meseca pri Sv. Ožbol¬
ti ob Dravi, med tem, ko starišev
ni bilo v sobi, splezal na ognjišče,
kjer je padel na razbeljeno ploščo.
Ubogi otrok se je hudo ožgal- Radi
pekočih ran na obrazu, trebuhu,
rokah in podplatih, je 20. jan. v
mariborski bolnišnici umrl. Sta-
riš se bodo še morali zagovarjati
pred sodnijo.

Nemški uradniki pri spodnješta¬
jerskih sodiščih. Še vedno se vsi¬
ljujejo Slovencem uradniki, ki slo¬
venščine niso zmožni. Ta sistem
sega že tako daleč, da se celo urad¬
niki, ki se branijo in sami prizna¬
jo, da niso zmožni in da ne morejo
med Slovenci služiti, proti lastni
volji vedno le v slovenske kraje
pošiljajo. Na mesto preiskovalne¬
ga sodnika dr. Žiherja v Celju, ki
je bil premeščen od okrožnega k
okrajnemu sodišču v Celju, prišel
je iz Koroške neki dr. Rud. Ram-
sauer, ki ne razume čisto nič slo¬
venščine. Tak človek naj vodi
preiskave proti slovenskim obdol¬
žencem? Dasiravno imamo v Ce¬
lju še enega av-skultanta, ki slo¬
venščine ne razume, poslalo nam
je te dni nadsodišee v Celje spet
človeka, ki popolnoma nič sloven¬
ščine ne razume. Naši pravniki pa
morajo čakati celo v Ljubljani do
dve leti, dokler ne postanejo av¬
skultant j e. Še celo iz področja du¬
najskega nadsodšča bil je te dni
imenovan avskultant za področje

bilo njegovo delo povsem zadovo¬
ljivo in da je goriško sodišče zavr
nilo priče, ki naj bi dokazale, da
je on najboljši inženir na svetu.
Kasačijsko sodišče je Fischerjevo
pritožbo zavrnilo, pač pa je -zni¬
žalo kazen na 18 meseeev ječe.

Oproščen prijatelj Črnogorcev.
Rovinjsko sodišče je kmeta Ivana
Sinošiča iz Sv. Ivalia Šterne, ki je
bil obtožen, da je rekel: “če bo
vojska, Hrvati ne bomo streljali na
Črnogorce, naše brate!” oprostilo,,
ker ise ni moglo prepričati o nje¬
govi krivdi.

Slovenska šola v Istri. Deželni
odbor istrski je sklenil, da se otvo
rij o v Istri štiri -nove slovenske šo¬
le, in sicer v Sobonjah in Podgra¬
du, V Št. Petru pri Piranu, v Pod¬
peči pri Dekanih in v Sočergi pri
Buzetu. Obenem se otvori deset
hrvaških iu dve italijanski ljud¬
ski šoli. Obenem se je sklenilo, da
se opuste -šole, ki imajo hrvaške in
laške paralelke in da se osnujejo
samostojne hrvaške in laške šole
V okolici Poreča so razkrili ve¬
liko, dobro organizirano tatinsko
družbo, ki se peča s tem, da krade
živino in jo pošilja živo ali zakla¬
no v Italijo. Preiskava po okoli
kih vaseh je dognala, da je ta
družba jako številna, žan-darme-
rija je aretirala že veliko sumlji -
vih oseb in zaplenila -celo skladišče
različnega orožja.

Tržaško smetišče zgorelo. Dne
22. m. m. zjutraj je nenadoma na¬
stal -ogenj v 25 m dolgi in 15 m ši¬
roki jami p-ri Skednju ob morju,
kamor se izvaža tržaško smetje. —
Čeprav je prišla požarna hramba v
najkrajšem času na lice mesta, se
ji je vendar posrečilo ogenj udu-
šiti šele po dveh urah. Zgorela sta
dva magacina; v enem je bilo vse
polno -oblek, čevljev, orodja in
drugega blaga spravljenega. Ne¬
varnost je bila velika zaradi -burje
in blizu ležečih hiš. Zgorelo je do
100 ton smeti.

Ogenj. Dne 22. m. m. zjutraj sta
pogoreli ne lesnem trgu pri Sked¬
nju dve veliki skladišči le-sa- Eno
skladišče je bilo 25 m dolgo in 10
m široko, drugo je bilo nekoliko
manjše. Škoda je velika, toda je
krita z zavarovalnino. Kako je na¬
stal ogenj, še ni znano. — Skoro
istočasno je pogorel v prosti luki.
vagon oglja. Ogenj je zanetila brž¬
kone iskra iz lokomotive mimovo-
zečega vlaka. Škoda znaša 400 K.

Puljska policija germanizira. —
Poveljnik policije v Pulju je hud,
trd Nemec in zato zahteva tudi, da
morajo znati vsi policisti nemško.
Ker seveda vsi niso nemščine zmo¬
žni, kar se v Pulju nikakor ne mo¬
re zahtevati, je poslal puljski poli¬

cijski ravnatelj vse policaje, ki ne
znajo nemško, v Berlitz-ovo privat¬
no šolo za nemščino kot šolarje,
toda ne morda na erarične, mar¬
več na lastne stroške. Tako ima
puljsko prebivalstvo novost, da vi¬
di policaje, ki letajo k Berlitzu kot
šolarji, s knjigami pod pazduho.
Smešno, toda resnično!

Zopet velik vlom v Trstu. Ne¬
znanci so vlomili v manufakturno
trgovino Marka Conforti v ulici
Campanile in odnesli s se-boj za
25.000 K perila; blagajne niso mo¬
gli vlomiti-

KOROŠKO.

Umrl je v Trati pri Glinjah v
visoki starosti eden najuglednejših
koroških rodoljubov, g. Lovro Za-
blačan. Rajni je bil, dokler so mu
moči dopuščale duša narodnemu
gibanju v Glinjah in daleč okrog.
Najpomembnejše njegovo delo je
bilo v-s-tanovitev Hranilnice in po-
ojilnice v Glinjah 1.1883., kateri je
bil -načelnik od nje vstan-ovitve. —
Vsled svojih zaslug je bil tudi ča¬
stni občan domače občine.

Stavka krojaških pomočnikov,
bo izbruhnila v Celovcu 1. apri¬
la, ako mojstri ne zvišajo kroja
škim pomočnikom tarife -za 15 od¬
stotkov- Tudi v Ljubljani se nekaj
kuba med krojaškimi pomočniki.

Pri Sv. Ivanu je vlomil neznan
tat v trgovino posestnika Josipa
Valentinčiča in je ukradel 80 K.

Pustolovko Emilijo Hofmanu in
njenega spremljevalca Nathana
Loewyja, ki so jih aretirali v Be¬
ljaku, so odpeljali na Dunaj. ■
Hofmaninova je, -kakor je znano,
okradla po veseli noči nekemu gra
škemu trovcu na Dunaju 3000 K.
Preiskava je dognala, da je živela
Hofmannova zadnji čas kot arti-
stinja v Budimpešti, kjer je izvr¬
šila tudi več goljufij in tatvin. —
Vrbsko jezero je popolnoma za¬
mrznjeno, po celi deželi je zavla¬
dal nenavadno hud mra-z, kakr¬
šnega ne pomnijo že dolgo.

V Šmarjeti v Rožu so vstano-vili
novo orožniško postajo Kljub zad¬
njem ljudskem štetju našteli v ceh
občini 10 odstotkov Nemcev, je do
bila orožniška postaja samo nem-
i napis. Prebivalstvo je vsled te
ga postopanja zelo ogorčeno in u-
vedli so se vsi koraki, da se orož-
uiško poveljništvo pouči, da orož¬
niške postaje niso n-ikak ponem -
eevalen zavod, marveč uradi, ki
morajo v prvi vrsti -skrbeti za ved
mir v svojem okolišu.

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clotfung Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primemib in poštenih cenah.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

COPENHAGEN

DUHAN ZA NOSLANJE

MI JAMČIMO

dan je COPENHAGEN SNUFF
bil vedno in je tudi sedaj vedno
popolnoma pristen.  Mi  ga

v

hočemo prodajati povsod. Ce
ga vaš trgovec nima, ga vam
mi pošljemo po pošti po na¬
vadni ceni 5 centov za škatlo,
dokler ga ne dobite pri vašem
trgovcu. Sprejemamo  tudi
poštne znamke. I j

Copenhagen Snuff za čikanje
je najboljši tobak na svetu za
cikati.

WEYMAN-BRUTON C0.

50 Union Square New York

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”.

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00

Rudeče.25.00

Tropinovo Žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z velespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distiiacija žganja,
16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta.

CLEVELAND, OHIO.

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo

)[| Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn.

Društveni odbor:

Predsednik: John  Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Box 716.
I. tajnik: Prank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton X.avri&.

Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto.

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Prank Štrukelj, John Kapus. .

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a
Prancelj.

Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za naše podporno dru¬
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Najboljši In najnovejši

GRAMOFON samo

Pozor!

ge si Žalosten ali otožen

poseti naš

Ely Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

Naročite si Narodni Vestnik,
aka želite dobro čtivo.

*?. 5 (l

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar.

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse
druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _
poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo¬
dete z njim jako zadovoljni.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo,
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki.

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza.
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred"
plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj.

B enko rus &

11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.


narodni vestnik

16. februarja

“Narodni Vestnik

99

National Herald.

Slovenic Sami-Weekly.

Owned and publlshed by tbe

Slovenlan Printlng &  Publishlng Company

a Corporation.

Plače ot Business: Ouluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._

National Herald

Issued every Monday and Tbursday; subscrlptlon yearly $2.00

Tbe best Advertlslng medluc among Slovenians In the Nortlmest,

Rates on appllcatlon

Tntered as second-class matter May it. 1911 at tbe post oftlce
Ouluth, Mlnn., under the Id March 3,1879.“ _

»NARODNI VESTNIK"

Izdan

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.

»hala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stane:

Za Ameriko In Canado za celo lete
za pol leta

Za Evrope za celo leto ■ ■

12.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov:

»Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth. Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

OSEBNA SVOBODA.

Kadar zahtevamo za posameznika pravico,
da se sam zase odloči, ali bo vžival alkoholič¬
ne pijače ali ne in če na podlagi tega napada¬
mo prohibicijo, nam pridejo prohibicijonisti, z
argumentom, da je prostost posameznika ome¬
jena toliko, v kolikor vpliva njegovo dejanje
na splošni blagor ter da nima posameznik no¬
bene pravice uda jati se navadam, ki škoduje¬
jo njegovemu zdravju, kvarijo njegove eko -
nomske zmožnosti. Ugotavlja se, da ima vse te
posledice pri normalnih ljudeh celo zmerno
uživanje alkoholnih pijač. Da podprejo ta do¬
kazovanja, citirajo navadno prohibicijonisti
izjave znanstvenikov ter se sklicujejo na eks¬
perimente v laboratorijih, ki okrepujejo baje
po njihovem mnenju to stališče.

Vse te izjave pa so 'brez vsake temeljite
podlage. Kar se tiče izjav strokovnjakov, so
t >, dasiravno številne, vendar posledice nazi -
T anja malega odstotka učenjakov celega sveta
fr s par izjemami naziranja ‘ljudi, ki niso av-
S ritete v znanosti in ki nimajo vsled tega no-
fene kvalifikacije, da bi oddajali avtoritativ¬
ne izjave glede tega predmeta. To se je docela
dokazalo ko je takozvarni Committee of Fifty
(komite j petdeseterih) predložil Women’s
Christian Temperance Union protest proti na¬
pačnim izjavam glede alkohola v šolskih knji¬
gah, opremljen s podpisi merodajnih 'znan¬
stvenikov Amerike. Na ta protest se je odgo¬
vorilo z izjavo, opremljeno s podpisi številnih
ljudi, ki so pač znani, ki pa nimajo potrebnih
kvalifikacij, da bi se izdajali za avtoritete na
tem posebnem polju znanosti. Dejstvo, da so
izjave znanstvenikov proti alkoholu primero¬
ma tako številne, je pripisovati dejstvu, da so
ljudje, ki oponirajo uživanju alkohola, v splo¬
šnem polni misijonarskega duha ter se nepre¬
stano borijo z vsemi sredstvi, dočim gre velika
večina onih, ki ne nasprotujejo zmernemu u-
zivanju alkoholičnih pijač, mirno svojo pot
ter živi v prepričanju, da je njihovo stališče
pravo.

Kar se pa tiče eksperimentov v laboratori-
jah, s katerimi se je skušalo dokazati, da ima
celo zmerno uživanje alkoholičnih pijač slab
upliv na prožnost duha, je pa stvar taka kot
jo je ugotovil dr. Charles S. Dana, splošno
znani špecijalist za živce: “Alkohol nima; ne
na ta ne na drugi način upliva na zmožnost
do dela, ako se ga jemlje dnevno v zmernih
množicah.” Dr. Rivers iz Cambridge, Anglija,
je konečno dokazal, da so bili eksperimenti
prejšnih znanstvenikov napačni radi pomanj¬
kljivih eksperimentalnih metod.

Je pa še en negativen argument, katerega
se navadno navaja proti prohibiciji. Ta kaže,
da skuša prebivalstvo v krajih, kjer prevla¬
duje prohibicija ali kjer je prevladovala,
kljub temu dobiti opojne pijače ter je bolj
razpoloženo uživati jih do ekscesa, ne upošte¬
vaje dejstvo, da zavživa manj vredno blago,
ki je več ali manj škodljivo. Iz te navade iz¬
virajoče kršenje postave ima povsem umevno
slabe posledice na moralno stanje posamezni¬
ka in občine.

Pustimo vse te argumente na stran ter
skušajmo premotriti kake posledice bi imela
prohibicija, ako bi se jo moglo v resnici izve¬
sti. To pa je najlažje storiti na ta način, da se
v kratkem premotri dobre učnke, katero ima
zmerno zavživanje alkoholnih pijač in katere
bi se iztrebilo, ali bi bila prohibicija v resnici
uveljavljena. Treba je poleg tega še premisli¬
ti, da bi se izkazala probhibicija 'kot popolno¬
ma brezuspešna tudi v slučaju, da bi se jo po¬
polnoma izvedlo. Fizično bi bilo nemogoče
preprečiti izdelovanje pijač na domu. Znano
je, da so bili produkti domačega izdelovanja
manjvredni in nepopolni, predno se je posta¬
vilo produkcijo alkoholnih pijač na industri-
jalno podlago. Kar se pa tiče domačega izde¬
lovanja v prohibicijskih državah, naj velja tu
ono, kar je reklo na konvenciji družbe “So-
ciety of Equity”, fa.rmerske organizacije, v
Mihvaukee. Neki član, ki je izdajal prohibi-
cijski list je rekel: ‘‘Prohibicijonisti vam bo¬
do pritrdili da bodo imele njih postave za po¬
sledico “dive”, “hlind tiger”, speak easy” in
“boot legger”. Ne bodo vam pa razkrili naj¬
bolj škodljivega fakta celega sistema in ta je
splošna navada proizvajanja opojnih pijač v

kleteh, ki ‘bo neizogibno sledila prohibicijskim
postavam.

Kdor je količkaj nepristransko proučil ta
problem, ve, da je to najslabši faktor v tem
vprašanju ter da se ga ne bo moglo nikdar re¬
šiti. Dokler bo živelo človeštvo, si bo nekaj
ljudi želelo narkotikov. Ako ne more dobiti
lahkega vina ali piva, bo zavžival močnejše
pijače. Ako mn odrčeš tudi te, bo segel po na¬
domestilih. Vsa ta nadomestila pa -so slaba, a
še nič v primeri s smrtnonosnimi produkti iz¬
delovanja v kleteh, o katerih ne more niti
najbolj optimistični prohibicijonist trditi, da
se jih bo dalo kedaj regulirati, še manj pa pre
povedati.”

Dobri učinki zavživanja alkoholnih pijač
so v glavnem dvojni. Prvi je zgolj fiziologični
učinek, ki prihaja iz stimulacije teka ter po¬
spešuje vsled tega prebavo jedil. Tesno zvezan
s tem pa je psiho-fiziologični učinek, ki v ena¬
ki meri pospešuje popolno prebavo in izrabo
živil. Nastane pa iz tega, ker alkoholične pija¬
če zvišujejo užitek s -tem, da vzradostijo duha
in pospešujejo družabnost. Modemi fiziologi
splošno priznavajo, da je veliko večje važno¬
sti KAKO jemo kot pa KAJ zavživamo ter da
je slast do 'jedi največje važnosti. Vsakdo pa
-more potrditi -to iz svoje lastne skušnje.

Na drugem mestu pa je psihologični uči¬
nek, ki nastane vsled pomirjajočega upliva al
koholnih pijač- Ravno dotieini fakt, katerega
prohibicijonisti vedno navajajo proti uživa¬
nju alkoholnih pijač, oziroma dejstvo, da to
uživanje pospeši ali prekine do gotove meje
delovanje gotovih duševnih procesov, tvori
njega največjo dobroto.

Začasno oproščenje je vsakdanjih skrbi,
povzdig v sfere domišljije in čustva in obe¬
nem oproščenje iz spon monotonije. To opro¬
ščenje krepi živce kot jih ne more niti spanje.
Z drugimi besedami: zmerno zavživanje alko¬
holnih pijač je važen in splošen pripomoček
do veselja do življenja in to veselje do življe¬
nja ne dviguje le morale potom pospešen j a
sreče, ampak tudi direktno pospešuje ustroj.

Glede vrednosti stimulacije pravi profesor
Hugo Miinsterberg, slavni psiholog Harvard-
vseučilišea: “Prip-rosta v-zdržnost od stimu-
lamtov ni v resnici nobena prava rešitev pro¬
blema ; ravno psiholog je oni, 'ki predobro ve,
kako slabe posledice imata monotonija in
praznost, ki razume, da ima želja po narko¬
tikih in stimulantdh svoje globoke, p-sihologi-
čno utemeljene vzroke ter da dovaja popolno
vzdržan j e do duševnih eksplozij, ki dovedejo
človeka do usodnih impulzov in do hudodel¬
stev. Eksperimenti v laboratoriju lahko poka¬
žejo kako se izpremenijo fiziologični pogoji,
ako se polasti duha tako žalostno stanje priča¬
kovanja in monotonije, kako stradajo gotove
duševne funkcije in kako so druge nevarno
naipete. Ustvari se stanje pričakovanja in po¬
zornosti, vsled kojega hrepenenje po kontra¬
stu lahko tako ojači poželjenje, da je reakci¬
ja veliko silnejša- kot hi bili pod uplivom ka¬
teregakoli stimulanta. To je duševno stanje,
ki posplošeno v mase ljudstva, lahko zavede v
perverznost, povzročeno po razburjeni domi¬
šljiji, ki premaga enakoličnost in praznoto
življenja.”

Moralnost je odvisna v prvi -vrsti od zdrav
ja. Nadalje je otrok sreče. Vodja nekega klu¬
ba dečkov v New Yorku, katerega je podpiral
pokojni E. JI. Harriman, je rekel, da je raz¬
vedrilo najglasnejši element pri tvorjenju
značaja. Profesor James, Harvard-vseučilišča
svoj čas največji psiholog sveta, pravi glede
delnega prekinjenja gotovih duševnih zmo¬
žnosti kot jih ima za posledico zavživanje al¬
koholnih pijač: “'Prekinjenje ni le slučajen
dogodek; bistven in ne pogrešijiv element je
v našem cerebralnem življenju.’

Ekonomski uspeh je odvisen od fizične du¬
ševne in moralne čilosti. Pri produktivnem
-delu, kot v vsakem drugem slučaju, je člove¬
ški element veliko večje važnosti kot pa ma-ši-
nerija, -sistem, organizacija ali specializacija.
O tem je pred nedavnim časom razpravljal
Walter M. McFarland v “The Engineer Ma¬
gazine”. Ako pripomore uživanje alkoholnih
pijač k zdravju ter duševni in moralni sili, je
s tem tudi rečeno, da pospešuje ekonomski
uspeh.

Ako hi se uničilo vse te dobre posledice
kot bi to storila uspešna prohibicija in ako bi
se za vedno preprečilo zadoščenje poželjenja
ki je tako splošno, da je sfcoro -instinkt kot
pravi prof- Patrick državnega vseučilišča
Iowe, potem bi imelo to gotovo zelo slabe po¬
sledice za zdravje, moralo in uspešnost na¬
roda.

Louis N. Hammerling.

‘ ‘ American Leader ’ ’.

prišel zopet' na površje in v veljavo.

Javna d-iskuzija o vzrokih strašne katastro¬
fe, ki je zadela Bulgarsko, je imela na bulgar-
sko javnost naravnost blagodejen vpliv in je
znatno pročistila težko ozračje, ki je dušilo
po u-sodepolnih dogodkih ob Breganci vse bul¬
garsko javno življenje.

Patrijotični politični krogi v Bulgariji so
jeli polagoma nvide-vati, da bulgarske nesreče
niso bili toliko (krivi Srbi, kakor v prvi vrsti
Bulgar-i sami, ki v svoji nerazumljivi zaslep¬
ljenosti niso znali spraviti v sklad svojega ma¬
kedonskega idealizma z rezultati suhe in gole
realnosti. Po -treznem preudarku in vsestran¬
skem razmišljanju so ti bulgarski krogi prišli
do prepričanja, da bi bila Bulgarska dejansko
vendarle neprimerno na boljšem, ako bi bila
ohranila svojo zvezo s Srbijo in bi se 'bila z
njo mirnim in prijateljskim potom poravnala.

Nekateri politiki pa gredo še dalje in pra¬
vijo, da je za Bulgarijo edina naravna in za
bulgarski narod koristna zveza ona s Srbijo,
češ, da ti dve državi družijo ne samo skupni
gospodarski interesi, marveč tudi plemenska
sorodnost in obema narodoma skupna pravo¬
slavna vera.

Ti politiki so mnenja, da je treba preko
grehov preteklosti napraviti križ ter se otresti
vsake sentimentalnosti: gordijski vozel ma¬
kedonskega vprašanja je orožje odločilo na
korist Srhom, s to odločitvijo je treba raču¬
nati in se ž njo tudi načeloma sprijazniti.

Vsa Makedonija je za Bulgarijo definitiv¬
no izgubljena, ako bodo bulgarski državniki
snovali zgolj načrte o politiki oborožene re
vanže.

Ako pa spremene -svojo politiko nasproti
Srbiji in skušajo ž njo stopiti v prijateljsko
razmerje, ni izključeno, da bi Srbija 'za ceno
prijateljskih odnošajev s svojo vzhodno slo
vansko sosedo ne žrtvovala lep -del svojega
makedonskega ozemlja, zlasti ako bi bila pro-
ticena. za to žrtev trdna, proti vsem možno¬
stim zasigurana aliansa z Bulgarsko.

Tako kalkulirajo vsi trezno misleči bul
ganski politiki, ki jim slepa strast še n-i otem-
nela razuma.

In ni se čuditi, da so že sondirali v Belgra-
du, kakšno stališče bi zavzela srbska vlada v
slučaju, -ako hi Bulgarska stopila prednjo s
predlogom, naj bi -se sklenila nova zveza med
Bulgarsko in Srbijo.

Kakšen je bil odgovor na to previdno son-
dacijo, seveda ni znano pozitivno, vendar pa
je toliko znano, da je bil odgovor -zelo dvo ¬
umen, in da se je skrbno izogibal povedati kaj
pozitivnega.

No, kljub temu pa je znano, da tudi v srb¬
skih krogih obstoji razpoloženje, ki je dokaj
ugo-dno kombinaciji, o kateri smo zgoraj raz¬
pravljali.

Javna tajnost je, da sq -Srbija nič prav ne
počuti dobro v zvezi in objemu Grške, in da bi
bila pripravljena tudi nekaj žrtvovati, ako bi
se dalo vzpostaviti trajno prijateljstvo ali celo
m-očna, proti vsakemu razpadu zavjaravana
zveza z njeno bulgarsko sosedo-

Da, morda bi Srbija že sedaj radostno pro¬
žila roko v spravo z Bulgarsko, ako bi vero -
vala v odkritosrčnost in poštenost ne toliko
bulgarsikih državnikov, kakor predvsem bul-
garskega vladarja carja Ferdinanda.

Te vere pa ni in zato bo cesta do bulgarsko-
srbske sprave še prava trnjeva pot.

A do te sprave mora priti, ako ne preje,
pa čisto gotovo tedaj, ko bo iz Bulgarske izgi¬
nil njen zloduh — car Ferdinand.

BOJ ZA ŠOLO.

Boj za ljudsko šolstvo, pred
vsem za ljudsko šolo, je-postal po¬
sebno hud in oster na Koroškem.
Šolsko vprašanje je stopilo sedaj v
deželi popolnoma v ospredje in je
eno najakutnejših kulturno-poli -
tičnih vprašanj na Koroškem. Ka¬
kor znano, je izdelal Steinwender
za Koroško šol-stvo reformo, baje
po vzorcu solnograške šolske re¬
forme, ki je vse prej kot napredna.
S to reformo se ubija ljudsko šol¬
stvo, s to reformo se nudi prilika
izobrazbe samo gmotno boljšim u-
čencem, 'otroci revnejših pa imajo
komaj priliko, da se nauče brati in
pisati, kar potem zopet lahko po¬
zabijo. In to reformo, ki je napra¬
vila že dolgo trnjevo pot, so nem¬
ški naprednjaki sprejeli. Kako bi
se označil ta kulturni škandal ko¬
roške dežele, pravilno in po zaslu-
ženju, ni težko uganiti. V tem 'bo¬
ju prebivalstva nižjih slojev v de¬
želi za svoje šole in za izobrazbo
svojih otrok, je priskočilo na po -
moč zatiranim društvo “Freie
Schule”. To društvo je sicer nem¬
ško, toda ravno v tem vprašanju
zasleduje zgolj kulturne namene
in upamo tudi, brez razlike narod¬
nosti. To društvo je izdalo pred
nedavnim na tisoče okrožnic, ki te¬
meljito pobijajo dr. Steimvender-
jevo koroško šolsko reformo in ki
jasno kažejo, kaj hočejo doseči na¬
sprotniki ljudske izobrazbe in v
kateri tabor so zašli takozvani
nemški naprednjaki. Poleg tJega
je priredilo to društvo 22. m. m.
devet velikih shodov v prilog raz¬
voju koroškega ljudskega šolstva.
Ti shodi so se vršili v Celovcu, v
Beljaku, v Spitalu, v Velikovcu,
na Beli, v Volšperku, v Trgu, v Št.
Vidu in v Tržiču iin so bili povsod
nepričakovano številno obiskani-
Na teh shodih se je stavilo nemške
naprednjake pred alternativo, da
se pokažejo res 'kot taki, ali pa da
izjavijo, da so vsaj glede tega v
prašanja že v klerikalnem taboru.
To 1 odo pokazali nemško-napredni
deželni poslanci pri glasovanju za
šolsko reformo. Da se ubijajo s to
reformo pred vsem Slovenci na
Koroškem, ni treba še posebno o-
menjati. Znano je, da ima Strin -
vender za slovensko ljudsko šo’o
na Koroškem vedno le eno oko., in
t,o slabo vidi. Dalje se je po-

JO Cigarettes

Zakaj ne kadite najbol JSo

1SJEBO

A ^ CORK TIP

TIP

CIGARETTES

Ni boljših

»»So izvrstni”

inlioNSuMAffi

610-611 Alworth Bld fl
»uluth, mi Nn

Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VERvt
SUMMER  HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VERSfjj^V

GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VER\nt ^4
Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti* “^10$

.. /,  n /i -nrišaTA _ "Prvo! ali Vam lartmn n/ania iti tamlia..: J . _ I PTfilKi

ALBANSKE HOMATIJE.

TEŽNJE PO NOVI SRBSKO-BULGAR-
SKI ZVEZI.

Ni nobena tajnost več, da se je pričelo in¬
tenzivno zakulisno delo-, ki ima namen zgla¬
diti med Srbijo in Bulgarijo obstoječa nasprot-
stva, povzročena po nesrečni bratomorni vojni,
ter uravnati pot novi srbsko-bulgarski zvezi.

Pred tremi, štirimi meseci pač še ni nihče
niti -mislil na to, da bi se v doglednem času
sploh dalo sprožiti, ako tudi samo aikademično
vprašanje o možnosti nove srb Sk o J b ul g arsk e
zveze.

Takrat so še prevladovale strasti: Srh je
govoril le o bulgarski tartarski zahrbnosti in
potuhnjenosti, Bulgar pa je klel srbske izda¬
jalce češ, da so se zvezali z Grki in Rumuni v
svrho, da razkosajo bulgarsko državo.

Sedaj so se razburkani valovi strasti že
kolikortoliko polegli in trezen prevdarek je

V ospredje vseh albanskih dogodkov je sto
pilo potovanje Izumil Kemala. Zelo neinte
resantno je, kar je povedal Izmail Kemal raz¬
nim poročevalcem listov in človek bi mislil,
da je 85-letni starec res že utrujen od vladnih
poslov, da nam sam ne pove, da se bo vrnil v
Albanijo in se novemu knezu poklonil. O svoji
sokrivdi pri zadnji zaroti seveda noče ničesar
slišati. Če ga vpraša 'kdo, kako je bilo z nje¬
govim odstopom-, naglasa samo, da je patriot,
povedati pa noče, kako je prišel 'do tega, da ni
predsedn-iik provizorične vlade. Nekako

se

udarjalo na shodih, da je odpor
proti tem napadom na ljudsko šo¬
lo narodnostna in socijalna dolž -
nost vsega prebivalstva. Zastopni¬
ki Koroške se pozivlje.jo, da se o-
proste diktature dr. Steimvender-
ja in dajo prebivalstvu , davko¬
plačevalcem to, kar jim v urejeni
državi po vsi pravici tudi gre. In
to zahtevajo tudi Slovenci na Ko¬
roškem.

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ!

ve c

v zaslugo -si šteje celo, da ima sedaj kontrolna
komisija vso moč v rokah. Tudi se bo vrnil v
Albanijo, ko bo princ Wied enkrat albanski
knez in samozavestno pravi, da bo on dovršil
albansko mirovno delo. Sicer Izmail Kemalu
-s 'človeškega stališča res ne moremo zameriti,
če se dela lepšega, kakor je v resnici, s svojimi
besedami pa vendar ne more izbrisati svoje
sokrivde na zadnjih dogodkih. — Dunajska
poročila pravijo sedaj, da so se razmere v Al¬
baniji izboljšale tako, da ni treba več misliti
na demonstracijo vojnega brodovja, vsled če¬
sar so bila tudi tozadevna pogajanja med ve¬
lesilami prekinjena. Tudi vprašanje glede 75-
milijonskega posojila za Albanijo- je baje v
principu že rešeno in tudi glede Albanske ban¬
ke je prišlo do sporazuma. Za božjo voljo, za¬
kaj pa potem knez Viljem I. še vedino ne -gre v
Albanijo? Tako željno ga pričakujejo Al¬
banci, z odprtimi rokami ga bodo sprejeli, na
rokah bodo nosili novo kneginjo, albanske
godbe že znajo nemški “Parademarsch”:
“ Gumielastikum”! Denarja je kot peška,
Škanderbegova krona je popravljena in s
šmirgelnom oee-dena, samo kneza ni. Če bo
še dolgo čakal, bodo rakete in žabe in soln-
ena kolesa splesnila in fajerVcrk, ki je stal
lepih 7000 lir, bo za nič.

Izmail Kemal bo baje obiskal tudi princa
Wieda, o katerem pravijo, da je še v Pots¬
damu, drugič, da je v Berolinu, in zopet, da
je v Rimu! Naj mu vse to pove!

Cenjenim rojakom Slovenecem
in Hrvatom naznanjam, da imam
v zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro belo po 75c črno 70c,
novo belo po 65c črno 60c galon s
posodo in voznino (freight) vred
po Rangu. Manj kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo priporočam za obila
naročila

cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove

LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY
610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Minn.

M. F. SKALA, agent za

£

Bi

s “Pabst“ Milvvaukee
| “Peoples“ Duluth pivo.

■3nl

Bi Fina zaloga domačih in importiranih pijač y^j
Bi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt

Bi

Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v

in



■k«



j e , V lc



je n

i>f, ki 3°

4 teki

nf-spi° s '

a vS  -m,

Ma »J 1

, ^'giova 0 ^ 6 ’

»P 11  ;■

'<> sl
^  „ o J k

^ fd olg° teg ž ensk'

s»p ri ;>r

Kt> ka  žeiis k °
L>“ lireS aopodo«f e

ki F

arijska

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

ELY, MINN.

Telephone No 52.

fstfljt

- „ žensk®’

■nastaroslavm

I 1903

, bii»

[Iie, J . . —-Sme t

ki i0V rsU -i e

Sfarri

žena se odlik'U'
Tl j„i energij 1 ; P°

'teč i

Češka s

V

s na jugu-

Najbolj h'

da najdemo v vseh

t

¥

V

i'4

¥

a»4

A

v

i»4

X

v

FIRST NATIONAL BAN

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $29.318
Osebna odgovornost $5,000.000,

Obrestuje denar po 3 (

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!


Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn

DENARJE v STARO D0M0-

Poštarina je všteta pri teh svotah.
.Doma. se nakazane svote popolnoma iz¬
plačajo brez vinarja odbitka.

Naše denarne pošiljatve razpošilja na
zadnje pošte c. kr. poštno-hranilnični
urad na Dunaju v najkrajšem času.

, ■ D ®“ a fj e nam  poslati je najpriličneje
do $50.00 v gotovini v priporočenem ali
registriranem pismu, večje zneskepa po
Postal Money Order ali pa po New York
Pank Draft.

_ ^ Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropino«

5 pristnih

pijač in le so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak g«

stilni-čar, kateri hoče napredovati, morapi
Okušati in kateri ne poskuša tudi ue nap»
duje s svojo trgovino. Prava pristna pij a ®|
se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, b
portira naravnost iz Kranjskega Brinje«
Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje
zdravilno Grenko vino in Highlife Bitt elS ,
Naročite si en zaboj te ali one piJ ace
posku-šnjo; samo da bo eden zaboj, 12 s e-
klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite pOj
cenik.

iih ženskih slojih izr'
p smisla u  orgamzai
javna vprašanja. Zdruz'
fcaovrstnejša, obcekor
-trodelna in -prosvetna (
sogle Čehinje izgotovit
kem času velik del kulti
' k Mus narodna zave
vsak korak matere in |
it uprav požrtvovalna
v društvih, to je vodilu k
»irava organizacija je ]
k slabih-

K tej organizaciji pri
več šele deset let star
>!> češki” s tem, da ;

češke ženske brez r
nov in prepričanj. Ut
,ZDa ije, kako -potreb
,IU  izobrazba, išče in
k izobrazili in
- svo jo hišo v J'

dvorana za i

,dt Wte ’ ŽiMnic «’

časopisov in n-\
klubu - k “ jiŽnica - V

A. HORWAT,

N. CHICAGO ST.

JOLlETj:

lKa  knjižnica
iee eeške ®” imajo s

frCif ŠteVilina  ^

^ogo® m Clljem 111

»je

%bn 0

»s!' 1 !" 10 ''"'

*a

^ko voin Du >ia.jsh

^"»echtsk! ^ ravicf >

^0® o-Jj k ° m 'te

Pl-

;r Ko Miu Ali  “če
SrekJ P^vi

co’

ueln


Se  dan e 7 wsk > ^

! a z akoni.t aragr '

kf>»,h

v aQ ta p, -v

m VZf ;“ eg£

ž °Hl0

C°V a

M

iiov a



Fitger Brevving Co-

Duluth ■* Mino.

i

d-


FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
PODRUŽNICA:

6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.

Vifiina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih
cah varjeno iz pristnih snovij.

Gi. k ® te t
■e i, " n- 0  Volj

b.

k;

%

Josip Geržin

zastopnik za ELY,



K

Miofl' 5

t-

že

»hrt. V 0iilv. b Ga

%] h .


^ti,

^ hi

Si,

l C(


NARODNI vestnik


Za naše gospodinje.


iaVNO DELOVANJE ČE¬
ŠKEGA ŽENSTVA.

• ,i a c P2 1o  ženstvo ozkosrčne
D a je  -Avstrije kolikor toli-

uspehe, je v prvi vrsti za-

A  / t n  . 1 - X Tr.ci4-r»"i

Ih

r H,

Bia

8.

m »Nn.

? EWrU!Uou

11  ^§s
rr‘*;15
»C-5i

tln n .

ee i„
Pivo.

Pijač vsak«
ško ovrt.

rojakom v

S*SSS#J

. BANU

k $29.316.

10 . 000 .

po 3°|o

asilja denar

»lovencem.

i vati i° orap)

40  ne rf e '
hi tu<l> n e  .j,

nr i)Stiia PH

** P ,,. ti»'
jnkega *  pra «o

idi m
Ilighif ija že®
ali o»e ? ste-
J en  zaboj v  ■
debel 0

jn  filistrozne^

b° lep lSne ‘‘ Splošne avstrijske
slUg t P  zveze”, ki jo je ustanovila
žen  dunajska prvoboriteljica
zaa Tl Hainischeva. Nemke so v
ga ' trii e prve spoznale moč m silo
-varne  “Bund der osterrei-
° r Chen  Frauenvereine” združuje
0  bi okoli 50 ženskih društev

V i avstrijskih kronovin. -

X  “Splošno slovensko zensko
TU ttvo” v Ljubljani je član tega
Eda”, ki predstavlja delo žem-
1 društev vse Avstrije, torej
3  Iče tudi slovamsikh žen. Ven-
Jr minevajo polagoma časi, ko so
Ejačile v avstrijski javnosti
p  no Nemke. Na njih mesto sto¬
pajo počasi Slovanke, predvsem

Čehinje.

Ni še dolgo tega, odkar se pn-
na Češkem ženskemu vpra¬
šanju primerna važnost. Leta 1890
' * TS tanovila češka pesnica Eliška
Krasnohroska žensko gimnazijo.
Pred njo m 'bilo podobnega zavoda
n iti v Avstriji, niti v Nemčiji. Prva
avstrijska ženska, ki je dobila v
Avstriji, na staroslavni praški u-
»iverzi leta 1902 doktorski diplom
medicine, je bila Čehinja dr. Ana
Honzakova, ki izvršuje danes svo-
•; j 0  zdravniško prakso v Pragi. Da¬
nes imata Češka in Moravska že
več zdravnic in profesoric.

Češka žena se odlikuje po nena¬
vadni energiji, po vztrajnosti in
delavnosti, ki je ne najdemo enake
ne na severu pri Nemkah, še rnanje
pa na jugu. Najbolj hvalevredno
je, da najdemo v vseh, tudi v naj-
nižjih ženskih slojih izredno mno¬
go smisla za. organizacijo in za
javna vprašanja. Združene v naj-
raznovrstnejša, občekoriistna, do¬
brodelna in prosvetna društva so
mogle Čehinje izgotoviti v krat -
kem času velik del kulturnega de¬
la. Trdna narodna zavest, ki vodi
vsak korak matere in gospodinje
in uprav požrtvovalna delavnost
v društvih, to je vodilo k uspehom ;
zdrava organizacija je podprla si¬
le slabih.

K tej organizaciji prispeva naj¬
več šele deset let stari “Ženski
klub češki” s tem, da združuje v
sebi češke ženske brez razlike sta¬
nov in prepričanj. Utrjuje njih
spoznanje, kako. potrebna je tudi
ženi izobrazba, išče in pripravlja
jim pota k izobrazbi in delu. Ta
klub ima svojo hišo v Pragi. Tam
,ie velika dvorana za predavanja
m koncerte, čitalnica, ki obsega
nad 200 časopisov in revij ter veli¬
kanska knjižnica. V “Ženskem
klubu češkem” imajo svoje sredi-
® ce  v mn °goštevilna češka ženska

ruštva iz vseh slojev ženstva, vsa-

® s sv °jim ciljem in svojim de-
lokrogom.

Posebno pa se odlikujejo Čehi-
? e . v sv ojem neumornem, navdu¬
ši 11 ' 14  polnem boju za žensko vo¬
jno pravico. Dunajski odbor za
gensko volilno pravico (“Frauen-
^^fflrechtskomitee”) pod načel-

iOSTe

gospe Nini pl. Fiirtbove je

tička ni dobila od češkega kra¬
ljevskega namestnika Thuna vo¬
lilnega pooblastila, resnica pa ven¬
dar ostane, da so volilci mladobo-
leslavskega volilnega okraja z vo¬
lilnimi listini skoraj enoglasno izra¬
zili željo, da bodi ženska njih po¬
slanka.

Slovenke so v stari domovini v
stalnem stiku s Čehinjami ter so-
podpisujejo vse njihove akcije. Že¬
leti bi bilo, da bi se razvilo tudi na
Slovenskem tako živo zanimanje
in tako živo delovanje za ženske
pravice, kaikor ga razvijajo sestre
Čehinje, ki naj nam bodo vsikdar
vzor in svetal vzgled!

KUHINJA.

sme biti preveč nasoljena, ker je
že sardelno maslo slano, ter jo po¬
livaj med pečenjem s smetano.

S sardelami pretaknjene. Pote¬
gni ali nareži s karpa ali kake dru¬
ge velike ribe kožo, pretakni jo
potem z rezanci od sardel in jo pe¬
ci na surovem' maslu in čebuli; po¬
livaj jo spočetka s surovim ma ¬
slom, pozneje s kislo smetano. Ako
hočeš, prideni tudi limonovega
soka.

Preslaninjene. Pretakni kos ve¬
like ribe z rezanci slanine, katero
posipaj prej s papriko ; potem peci
i ribo na surovem maslu in na če¬
buli ter jo polivaj s kislo smetano.

V različnih zeliščih. Obloži ostr¬
gano, očejeno in nasoljeno ribo z
narezano čebulo, peteršiljem in
korenjem, pokapaj jo z oljem in li¬
monovim sokom ter jo pusti tako
par ur. Potem jo peci na olju ali
surovem maslu in jo polivaj s so¬
kom, ki se je natekel od marinade
ali pa z zeliščnim maslom.

žf°u delaven ' Ali  “češki klub
ds  o \olilno pravico” ga je da-

A •  — j pr v ekosk - Na čelu tega kluba
$ ti i. rustvo  £ a n e smemo imenova-
" er v v naza dnj'aški Avstriji žen-
štve 1 Se danes  Paragraf 30 dru -
stajE? -  zakonika prepoveduje u-
biti n ^ politična društva ali
na ^ aniea,m  Političnih društev —
v Se  U kklka  torej in pa čelu
n eu ° st  c  v e " a  ženskega gibanja so
p ra  , as f° i Q  vzorno delavne ge.
va v l aiMi i in kova, Marie Tumo-
ljiea * a  ^ ac kova in Zdenka
“Pr Ze * ke § a  Političnega tednika
ki i-zmaja v Brnu.
je 0  * a  .^ ensko  volilno pravico”
:  k 0 y seim Češkem ter

ž e nsko G  - 11 -' P ° ^ oravs kem celo
^°niov>i V °‘ 1 ^ 0 .’.ki prireja križem
i c ijske T Petične in manifesta -
. s  ode ter oddaja na vlade

J

23  ^ ensko  volilno pravico.
dip a 2 e  v v e  P. ar krat same kandi-
Ceniti č xi eZe .^ na z kor. — Kako zna
kako 2s e a  5 av ^ ,0 st žensko delo in
Je 2a ak 't^ >a V  ^ ens| ko sposobnost,
l' 2v °ljen °’ da . laDsko leto

V °^ nem  okraju mlado-

^ e2 dni žr E za  P os l an ko v češki
4°v a  r-  01  ženska, pisateljica Yi-
* e ticka. Sicer ga. Kune-

(Dalje.)

Kuhano ribo deni na dolg krož¬
nik, zreži jo na kosce, a pusti jo
skupaj in jo okrasi z aeletnim pe¬
teršiljem in na listke izrezano limo¬
no Lahko deneš ob robu krožnika
tudi trdo kuhanih, na kosce zre¬
zanih. jajec, kapar, z oljem in ki¬
som zabeljenih špargljev, karfi-
jole itd. — Poleg tega pa daj na
mizo še olja in kisa.

Dobre so tudi gorke, kuhane ri¬
be, oblite s kalko gorko omako, n-
pr. z omako od ostrig ali iz zelišč,
ali pa mrzle ribe v mrzlih omakah,
n. pr. v zelenjavini omaki ali v o-
maki št. 157.

Zabeljene ribe. Zreži kuhano ri¬
bo na kosce, katere potresi z drob¬
tinami in sesekljanim peteršiljem
ter jih zabeli s surovim maslom.

495. Višnjevo, kuhane ribe.

(Blaugesottene Fische).

Višnjevo skuhati moreš le ribe,
ki imajo majhne luskinje, tako lo¬
sose, postrvi, ščuke, jegulje, i .dr.
V ta namen jih ubij, iztrebi jim
drdb, luskin jim pa ne odstrgaj.
Deni jih potem takoj v slan in oki¬
san krop ter jih kuhaj tako dolgo,
da dobe višnjevo barvo. Daj jih z
oljem in kisom na mizo.

Mrzle ribe z omakami iz surove¬
ga masla. Operi in zreži peterši¬
lja, pehtrana, luka, kislice in drob¬
njaka; stolči to v možnarju z žli¬
co kapar, tremi trdokeihanimi ru¬
menjaki in petimi sardelami, ter
pridevaj polagoma surovega ina -
sla, toliko, da ga porabiš 14 dek,
in 7 dek olja- Naposled primešaj
še malo pehtranovega kisa in po¬
stavi omako na led ali v mrzlo vo¬
do. Ko je prav mrzla, namaži ž njo
kuhano, na koščke zrezano ribo.

S sardelami. Motaj na žerjavici
6 surovih rumenjakov, tri žlice
vindkega kisa in sedem dek sar -
delnega masla tako dolgo, da se
zgosti. Potem odstavi posodo in
motaj omako, dokler se- ne ohladi,
nakar pridevaj po kapljicah olja.
To omako, ki mora biti gosta, na¬
maži na mrzlo ribo.

Razun teh omak pa uporabljaj
za kuhane, mrzle sladkovodne in
morske ribe tudi vse majoneze, (gl
št. 160), omako k ribam (št. 157),
zeliščno omako (št. 161.) itd.

496. Pečene ribe.

Ostrgaj ribam luskine, iztrebi
jim drob, operi jih dobro ter jih
peci nasoljene v pečici na surovem
maslu ali na dobrem olju. Peči pa
jih moraš hitro, t. j. na hudem
ognju, ker sicer meso rado raz -
pade.

Z limonovim sokom. Peci ribe, n
pr. postrvi, krape ali ščuke, kakor
prej na surovem maslu ali olju ter
jih pokapaj mej pečenjem z limo¬
novim sokom.

V smetani. Speci nasoljeno ri¬
bo na surovem maslu, na katero
nareži malo čebule in zelenega pe¬
teršilja; naposled pa prideni par
žlic kisle smetane in limonovega
soka.

S papriko. Pideni čebuli in pe¬
teršilju še malo paprike; speci na¬
soljeno ribo na tem, polivaj jo med
pečenjem s kislo smetano ter po -
kapaj 'z limonovim sokom.

S sardelnim maslom. Deni v ko¬
zo sardelnega masla, čebule m pe¬
teršilja, peci na tem ribo, ki pa ne

IZ NOVE DOMOVINE.

(Nadaljevanje druge strani.)

Pozdrav vsem, kateri hočejo sa¬
mi sebi dobro. — Zaveden volilec.

— Danes Vam pošiljam money
order v znesku $12.10 za strajkar-
je na Michigan. Darovali so slede¬
či pri društvu št. 82, S- S. P. Z.:
John Bonča $10.00, John Francel
50c, Frank Gimpel 50c; po 25c: A.
E.Gnjezda, Jakob Muhvič, J. B.
Perusich, Geo. Jerovšek; Anton
Rihtarieh, skupaj $12.10. — Jakob
Muhvič.

TOWER.

— V odgovor na več vprašanj
od rojakov iz Soudan in Tower,
glede lil ganja denarja, tem po¬
tom naznanjamo, da istega lahko
pošiljajo po pošti na naše stroške
če sami nemorejo ali ne vtegnejo
sem. Banka plača obresti po 3 od
stotke od prvega dneva uloge in
denar se lahko vsak čas dvigne.
Pojasnila glede posojil; in druge
važneje stvari se dajejo pismeno
na zahtevo. Priporočamo se vsem
cenjenim rojakom in jamčimo za
popolna tajnost vseh nam zaupa¬
nih zadev, kakor tudi za hitro in
pošteno delo.

First State Bank of Ely, Minn.

GILBERT.

— Cenjeni volilci v okolici Gil-
bert in Sparta! Pomislite, kaj bo¬
dete storili 21. februarja 1914,
ko bode volitev za pridobitev no¬
vega ozemlja “annesation’ za me¬
no Gilbert- Ali boste volili ] za me
sto ali proti mestu? Na vas je le-
ieče vse. Gilbert je edino mesto na
Mesaba Range, ki nima rudnikov,
kateri bi pomagali plačevati dav¬
ke. Samo mora plačevati vse dav¬
ke 'brez vsakih pomoeij, dočim dru¬
ga mesta dobivajo veliko podporo
v obliki davkov od rudnikov. Tako
tudi lahko vidimo, da se druga me
sta lahko ponosno obračajo na svo¬
jo stavbe, svojo elektrarno, čiste
ir> lepe ceste, večjo vrednost lot
itd. Vsega tega manjka na Gilbert.
Družba naganja delavce sedaj z
^ šemi močmi, da bi volili zanjo. In
t;, delavec, kaj bodeš dobil, ako
voliš zanjo? Brco, drugego gotovo
ne. Da je to resnica, vemo izza
zadnjih volitev na Gilbert. Dve leti
nazaj, ko se je šlo za slično stvar,
so obljubile družbe delavcem na
parti in Gilbert Looation, vodo,
dobra pota, električno razsvetlja¬
vo, Ali ste obljubljene stvari do¬
bili? Mislim, da jih niste in jih tu¬
di ne boste, dokler vam jih ne da
mesto v slučaju, da pridejo ome¬
njeni location pod mesto Letos vas
delavce zopet strašijo, ako volile
zoper jame in za mesto, boste mo
rali zapustiti njihovo ozemlje, da
iodo zaprli jame in bogsigavedi
kaj še. Da na tem ni nijcakepesni¬
ce, to vvak otrok dobro ve. In ako
i bila resnica, kaj bi bil./ potem.
Ako dobi mesto Gilbert jame pod
svoje ozemlje, potem naj ie družbe
zapro •••se jame, ako jih hočejo. Mi
se tv' borno prav nič jokali. Na¬
sprotno, še veseli borno. Z davKi.
kateri bodo prišli k mestu, bode
mestna vJada imela tri leta dosti
dola ;;a vse delavce, kateri sedaj
živijo tu. Torej ako j a ine pride¬
jo pod n.es.to. imeli bodemo osem¬
deset tisoč dolarjev vsako leto v
napravo vodovoda, elektrarne, do¬
brih cest in drugih naprav v ko¬
rist prebivalstvu v naši bližini.

Drugič, ako pridejo jame pod
mesto, uslužbeni bodo vsi delavci
naše okolice, in imeli bodo osem¬
urno delo z $2.50 plače, katere pa
ne dobite pri družbah. Nadalje ra¬
bili bomo več policajev in drugih
mestnih uslužbencev. Vodo, katero
vam družba že obljublja štiri leta,
bodete imeli tekom enega leta in
ne bode vam potreba iste nositi ali
voziti v hudem mrazu miljo daleč
kot sedaj. Imeli jo bodete v vaših
hišah za mal denar.

Kar se pa tiče zemlje, na kateri
živite, ista zemlja po večini ne spa¬
da družbi in vas tudi iz iste spo¬
diti ne more. Da bodo 1  vaši davek
večji, kakor pravijo, je gola laž,
ker kako hočete vi plačevati dav¬
ke na koscu zemlje, katera sploh
vaša ni. Pamet, pomislite volilci!
Volite za mesto in v svojo lastno
korist in ne hodite kot nekateri po¬
milovanja vredni ljudje, kateri
prodajo sami sebe in svoje otroke
v sužnost trustu.

Vsak slovenski delavec z volilno
pravico v omenjenem okraju dne
21. februarja k volitvi za mesto
in zoper človeške pijavke, katere
sesajo kri ubogega trpina toliko
časa, dokler je zdrav, ko je pa ne-
poraben, proč ž njim.

NASELNIŠKA DRUŽBA
“ILIRIJA”

Naznanjamo vsem onim, ki se
zanimajo za farme, da smo pre -
vzeli večji del sveta v Lincoln
county v bližini industrijelnega
mesta Merrill, kakor tudi po ne -
katerih drugih krajih Wisc'onsina
in sicer naravnost od lastnikov.
Za to nam je mogoče isto po izre¬
dno nizkih cenah prodajati, kakor
tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja
je povsod rodovitna in leži blizu
železnic in mest. Cene abru so po
12 do 16 dol. Imamo tudi več ob¬
delanih in na pol obdelanih farm.
Pišite po pojasnilo. — Iliria Colo-
nization Co., 908 Michigan Ave.,
Sheboygan, Wis.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

— Pittsburg, Pa. — Poročila sta
se rojak Louis Tršnik in gospodi¬
čna Mary Tičar. Živela bosta v
Brownsville, Pa.

Poročila se bosta tudi rojak Ja¬
kob Gronee z Mr s. Marv Kolan.

— Conemaugh, Pa. — Združena
Conemaughska društva prirede 21.
febr-1. 1. veliko veselico, katere či¬
sti dobiček je namenjen v podporo
trpiinom-štrajkarjem v okraju Mi¬
chigan in Colorado. Na tozadevni
posvetovalni seji je bilo zastopa¬
nih pet podpornih društev in pa
delavsko pevsko društvo “Bled”
ter “Slovenski orkester”. Zadnja
dva bodeta sodelovala s petjem in
godbo, da bode veselica tembolje
uspela.

Poročil se je rojak Ignac Groz¬
nik z gospodično Minko Starič, o-
ba doma iz Višnje gore,. Svatba se
j c vršila v Delavskem domu v Co¬
nemaugh. Obilo sreče !

Rojak Ivan Zgonc podučuje ro¬
jake v pisanju in čitanju angle¬
ščine. Izvrstna in prekoristna mi¬
sel, in želimo, da bi obrodila mno¬
go sadu.

— V Cambria City, Pa., se je ob¬
strelil desetletni sinček rojaka
Stražišar. Igral se je z revolver¬
jem, ki pa je bil k nesreči nabit ter
se je nekako sprožil in strel je za¬
del malička v glavo. Bori se s smr¬
tjo v bolnišnici, ako je še sploh
med živimi.

— V Moxham, Pa., je priredila
14. t. m. slovenska Victor godba
veselico v prid 'blagajne za nadalj-
ni pouk v glasbi. Godbo oskrbela
je Victor orchestra iz Conemaugh,
iz prijaznosti pa je sodelovalo tu¬
di slovensko delavsko pevsko dru¬
štvo “Bled” iz Conemaugh.

Poročevalec. .

— La Salle, 111- — Poročila sta
se rojak Josip Majcen in gospodi¬
čna Josipina Miklaučie.

Rojak John Spostar se je težko
poškodoval v rovu na levi nogi.

— Grand Forks, B.., Can. — Po¬
ročila sta se rojak Žitko John in
gospodična Ana Grdina.

— Cleveland, O. — Umrl je ro¬
jak Josip Struna, elan društva
Lunder-Adamič.

Starišem Vesel je umrl sedem¬
letni sinko Louis, starišem Samič
štiriletni sinček za Škrlatico, stari¬
šem Zgonc je umrla hčerka Ivan¬
ka. Vsem naše sožalje!

Društvo “Naprej” št. 5, S. N.
P. J., priredi 21. februarja veliko
■maškeradno veselico v Grdinovi
dvorani.

Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

Stari telefon: Cole 264-A..

Novi telefon: Calnmet 436-1..

Frank Brand

—: TRGOVEC

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za

Baltimore and Ohio železnico

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : E. C. HAASE,

Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN.

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do
parnika.

:m m *

KOVALL & SON, ely, minn. ■

7  fiH

GROCER1JSKA  IN
MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.

John Bartol

CHISHOLM. MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJSI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI

PRIHRANIM VAM . DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH
PREPRIČAJTE SE!

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

ffi Svoji k svojim S 1

Hi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim ifi

S gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- m
m j eno in bogato založeno

s grocerljsko trgovino, ijj

Hi

m

K

Hi

Hi

Hi

Hi

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi
daje krmo za živino, kakor; oves, koruzo, mrvo in slamo Hi
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja-
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA* Hi

Hi
Hi
Hi
Hi

Lfi BIWABIK, MINN. Telefon 63. ^

Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi

Za mnogobrojen poset in naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

— M. Z., McKinley, Minn- -—
Roosevelt s Afričan Trip” se dobi
pri M-acMillan Co., 56—5th Ave.,
New York, N. Y. Ostalo odgovo¬
rimo prihodnjič.

— F. Ž., Ohisholm, Minn. — Col-
nina od 50 litrov brinjevca bi stala
okrog $30.00. Koliko stane tovor-
nina mi ne vemo, vendar bi tovor¬
nima ne stala mnogo.

— Dopisniku, Aurora, Minn. —
Dopisov brez podpisa ne priobču¬
jemo.

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

Obrnite se k

NAVY

in našli boste, da ste na pravi poti kolikor
se tiče tobakovega zadovoljstva. Z NAVY-
ja se zvije tako pristne, mile, sveže in
zdrave cigarete, da se jih lahko kadi vsak
dan kolikor se jih enemu zljubi, zraven
tega se pa počuti človek vesel in zdrav.

GAIL & AX

NAVY

Long Cut Tobacco

‘NAJBOLJŠI TOBAK V NAJBOLJŠEM ZAVOJU”

k Bil M!' |i

Ijf mmmmm

Prijazna miloba in sladkoba  in čudežni okus
NAVY se doiseže s skrbnim mlaj en jem, katero mi damo tem
Burley tobaku, predno go režemo v dolge, svilene niti, katere
je tako lahko zviti v okrogle cigarete.

NAVY pride v tvoje roke v svežem, sladkem, dišečem
stanu, zato ker NAVY zavoj, ki obstoji iz štirih ovojev, brani
pristop prahu, vlažnosti in suše do tobaka.

i^moktnglolmccGj
tW. 6 AIL&AX.I

BALTI MORE. MD.

NEVY je tudi fin za fajfo in za žvečenje
je za vse.

NAVY

PDfKTO Zahteva '5 te od  P rod ajalca knjižico cigaretnega
rlVUjlU  papirja, katerega Vam bode dal brezplačno z
- -——  vsakim zavojčkom NAVY za 5 centov.

THE AMERICAN TOBACCO COMPANY

narodni vestnik


Dopisi.

.Eveleth, Minn.

Dragi rojak in urednik: Pro -
sim te malo prostora v cenjenem
listu Narodni Vestnik. Edino mo¬
je veselje je časopisje. Svoje dni
Bern bil naročen na več slovenskih
časopisov, sedaj sem pa obdržal
le štiri, katere sem pronašel kot
najboljše med celim ducatom slo¬
venskih časnikov v Ameriki, in
brez da bi hotel koga hvaliti ali
grajati, izreči moram, da je Na¬
rodni Vestnik med vsemi najbolj¬
ši. To ne rečem zato ker sem na
Eveleth, toraj v Minnesoti, am¬
pak zato ker je to resnica, katero
potrdi marsikateri rojak.

Ni dolgo tega ko sem čital v
Narodnem Vestniku dopis iz Kee-
\vatm, Minn, od nekega člana pe¬
karskega kluba. Ta rojak je po¬
tožil, ali bolje rečeno se je pohva¬
lil, da nima več nadlog s svojo
boljšo polovico, ker mu je jo, ka¬
kor piše, nekdo vkral. Res srečen
pečlar, kateri se je tako lepim po¬
tom iznebil ‘svoje žene, svojega
jarma. Oh, srečen mož, kateremu
je bila talka žena ukradena in
odpeljana! Jaz imam pa vse kaj
druzega. Meni se je prigodila
mnogo hujša stvar kot tatvina.
Moja žena, oh, ta me stane denar¬
ja! Še mlad sem zlezel v zakonski
jarem. Srečnega sem se štel, da
sem dobil tako dekle kot je bila
moja žena- Ali srce me boli pri
priči, ko se zmislim, da je jako
vagana stvar, če jo -ne bo ke-d-o v-
kradel. Toliko me je stala denar¬
ja in ljubezni, sedaj pa naj me pu¬
sti za veke! Te žalosti in sramote
ne bi mogel preboleti.

Če me stane še $500., naj, samo
da jo obdržim. To bi bil grozni u-
darec za me, če bi me pustila.

Ker si čutim v dolžnost dati po¬
duk rojakom, opozarjam tem po¬
tom vse one, ki se mislite ženiti,
nikar ne glejte na lepoto, kakor
sem gledal jaz. ženka je tako le¬
pa, da sem v vedni nevarnosti, da
bi jo kedo odpeljal. No, pa tega
se jaz nisem bal, dokler je bila
moja žena pri meni tu na Eveleth.
To sem vedel, da se ne bo zaljubi¬
la v kakega revnega rudokopa,
■kateri mora trdo delati za malo
plačo. Ne, tega se ni treba bati.
Bil sem brez Skrbi dokler je bila
pri meni. A sedaj je pa vse kaj
druzega, ko je tako daleč od me¬
ne preč, notri doli v južno C ali -
fornijo se je šla zdravit.

Lansko leto meseca oktobra
mi je tožila, da jo po bedrih trga;
jaz prinesel sem ji “pajnekspe -
lerja”, da bi jo mazal ali da bi se
sama mazala. Pa kaj mi je rekla,
da naj se mažem sam. Priporočal
sem ji gorke kopeli, ona pa je re¬
kla, da se ne bo kopala v mrzli
Minnesoti. Par tednov sem jo mo-

sv. zakon srečen! Vse utehe iščem

v dopisih. Pozdrav vsem citate -

ljem N. V. Naročnik.

South Range, Mich.

Cenjeno uredništvo “Narodni
Vestnik”, Duluth, Minn.

Priobčite ta dopis v prihodnji
številki, če vam je mogoče, ker
sem primoran, da odgovorim na
dopis Frank Božiča v “Narodnem
Vestniku” št. 11, ker vidim, da na¬
pada v svojem dopisu slovenskega
vinotržca iz South Range, Mich.
Ker sem tukaj samo jaz Slovenec,
ki se peča z vinsko trgovino, zato
si mislim, in tudi mogoče drugi,,
kateri so brali dopis, da gre to me¬
ni mar. Torej, če ste vi rojak Bo¬
žič, ta dopis napisali z namenom,
da se mene tiče, sem res presene¬
čen, ker od kar je tukaj stavka,
sem že velikokrat bil v vaši oko¬
lici in sem se seznanil s tamošnjim
narodom. Tudi jih je tam veliko,
katere še od tukaj poznam, in ne
more nobeden reči, da sem jaz ka¬
teremu kedaj rekel ali vabil za
skebat v Michigan. Seve, veliko
jih je povpraševalo, kako stavka
obstoji, in sem jim povedal, kar
sem sedel. Veliko jih je, da iz ene
besede napravi deset, da napravi
iz moškita slona. Poprej, ko ste
dopis pisali, morali bi se prepri -
eati, kaj je resnica in kaj ne. Ne
vem. če vi poznate mene; jaz vas
mogoče poznam, ker vidim in po¬
znam po osebi več rojakov, a za
ime ne znam. Jaz pridem okoli
večkrat in se ne skrivam pred no¬
benim, in če ste kaj od mene ve¬
deli, zakaj mi niste osebno pove¬
dali, ko sem bil tamkaj- Rojak Bo¬
žic, kar se tiče pomagati delavcem
tukaj v tej okolici, jaz mislim, in
lahko dokažem, da sem pomagal v
vsaki reči Slovencem in Hrvatom
■po svoji moči, več kot kateri dru¬
gi Slovenec ali Hrvat. Jaz nečem,
da bi se mene napadalo za nekaj,
kar ni resnica. Jaz zahtevam, da

vi svoj dopis, ako se mene tiče,
kakor hitro mogoče prekličete, ker
če tega ne storite, kadar jaz pri¬
hodnji mesec tja pridem, bodem
primoran sodnijsko dokazati, da
ni res, kar ste mene obdolžili. Jaz
nočem, da sem za kaj takega ob -
dolžen, kar ni resnica. Ali sem mo¬
goče vas nagovarjal, da greste ske¬
bat? Jaz vam za vsakega v Min¬
nesoti, kateri mi zamore dokazati,
da sem jaz kateremu rekel ali ga
nagovarjal, da naj gre skebat v
Michigan, dam $500. Minnesota
ie velika; če je resnica, kar ste vi
mene obdolžili, zaslužite lahko lep
denar na prav lahek način.

‘Slovenci in Hrvati po Minnesoti
in okolici, upam, da si ne boste kaj
takšnega mislili, ker moje geslo je
vselej, če morem komu kaj pomo¬
či in dobro storiti in nobenega pre¬
zirati ali mu 'škodovati.

Z bratskim pozdravom in Hrva¬
tom po širni Ameriki.

John Barieh.

McKinley, Minn.

ral oblačiti in obuvati. Ko sem
bil gotov, ko sem jo popolnoma
opravil in ji pomagal tudi lepe
lase spletati, je pa lahko hodila
m kvartala je celi dan. Neko ju¬
tro ni mogla vstati. Rekla je, da
jo revmatizem drži- Ko sem jo iz¬
praševal kje da je revmatizem, mi
ni mogla povedat. Ko sem ji pri¬
peljal zdravnika še ni dala preis¬
kati pričo mene. Zdravnik mi je
povedal, da ima neke vrste bole¬
zen, kateri se pravi domišljavost,
in res, moja žena je postala čeda¬
lje bolj domišljava; vedno je go¬
vorila v vročih studencih. Lansko
jesen je bilo ko sem ji dal tri sto
■dolarjev in šla je v Yellowstone
park na meji držav Montana,
Wyoming in ldaho. Dne 15.
movombra je prišla na cilj; tam
so ji pa povedali, da je park že en
mesec zaprt. Nekdo ji je nasveto¬
val, da naj gre v Pasadona, Cal.
kjer je baje jako lepo čez zimo.
Res, šla je v Californijo. Mesec
dni po odhodu mi je pisala kod
je hodila, da je ves denar potro¬
šila in, da naj ji pošljem druze-
ga.Takoj sem ji poslal tri sto do¬
larjev. Od tega bo že kmalu dva
meseca. Med tem časom mi je en¬
krat pisala kratko pismo, da se ji
dopade v Calaforniji.

Zbudila se je v meni nekaka
sumnja, da ima moja žena kva -
terne muhe. Vsled tega sem nar-
ročil par škaipulirjev in svetinc
pri A. M. Ko te škapulirje dobim,
jih bom njej preč poslal, če že ni
kam pobegnila iz Pasadene. Ka-
košen konec bo ta stvar vzela
vam bom poročal, če me skrbi ne
spravijo pod grudo- Tako je zame

Mi delavci v Minnesoti, posebno
rudarji, mi gremo v temno noč ;
kaj bomo v temi brez luči? Treba
nam je luči in luč je delavska or¬
ganizacija. Mi gremo v bodočnost
brez vseh sredstev, ki bi nam po¬
magala k boljšim delavskim raz¬
meram in k boljšemu življenju. —
Poglejmo na primer Habart Iran
Co. in Steel trust. Kljub velikim
naročilom 'za rudo odpuščajo de¬
lavce. To pa največ zato, da bi pri¬
morali minnesotske delavce v Mi¬
chigan skebat. Neki štrajkar je
pisal, da bi jim veliko koristilo v
zmago štrajka, če hi po železnih
rudnikih prenehati z delom. Nič
mu ne bodem oporekal, vendar u-
poštevati je, da mi nismo organizi¬
rani, da smo brez vodjev, da nima¬
mo nobene opore. Po mojem mne¬
nju bi bilo bolje, da bi se sklical
splošni delavski shod, pri katerem
bi se delovalo v prvi vrsti 'za orga¬
nizacijo delavstva. Za tak shod bi
bil primeren Chisholm. ker je naj¬
več delavstva tam- V drugem slu¬
čaju naj bi se organizirali proti ve¬
liki draginji. To naj bi vpoštevali
isti, ki držijo ljudi na hrani in tudi
oženjeni. Vstanovila naj bi se cen¬
tralna zadruga za ves Range, ka -
tera naj bi imela po večjih nasel¬
binah svoje podružnice, po manj¬
ših pa dovažala z vozom. Vsak de¬
lavec naj bi vzel nekaj delnic za
tako delavsko podjetje, kjer bi se
kupovale potrebščine. Podjetje
moralo bi priti v vestne roke, in če
bi se pravilno vodilo, bilo bi v ve¬
liko korist za vse. Glejte, kako
vzorno se Finci gospodarijo! Ima¬
jo več trgovskih zadrug in vse us¬
pevajo in koristijo svojemu naro¬

du. Tudi Slovenci naj bi se malo
potrudili za napredek.

K sklepu opozarjam delavce, da
se ogibate in varujete kompanij-
skih vohunov, katerih kar mrgoli
zadnje čase v teh železnih krajih.

Pozdrav Slovencem!

Ivan Cvar.

Chisholm Minn.

Cenjeni urednik; — Sprejmite
ta moj dopis v naš vrli list, list, ki
bi moral biti v vsaki slovenski hi¬
ši, ker je potreben za poduk kot
sol za gospodinjstvo.

V št. 18 A. S., sem čital, da so
dobri časi tukaj na Chisholm. Fi¬
lozof Gršič je namreč tega mišlje¬
nja, zato ker on je z vsem zadovo¬
ljen na tem svetu in je mnenja, da
čim več trpi tem boljši sedež bo
imel tam kjer se bomo iz obličja
v obličje gledali in neskončno ve¬
selili. Ta drobnoglavež je predzad
nji mesec v Clark rudniku nala¬
gal vozičke za en dolar in devet¬
najst centov na šilit; to so toraj
tvoji dobri časi, Janez. Dejstvo je,
da so po vsem 'železnem okraju in
tako tudi tukaj na Chisholm jako
slabe razmere to zimo. Brezposel¬
nih kateri hodijo od rudnika do
rudnika 'za delom je cele trume,
kdor toraj piše v dobrem delav¬
skem položaju se laže. Kadar se
zboljša bom poročal, za sedaj bi¬
lo bi pa nesmiselno, da bi hodil
kedo sem za delom-

V Leonard odprtem rudniku se
je ponesrečil rojak Ferdinand Ži-
votnik. Padel je pri vrtanju rude
v globočino pet in dvajset čevljev
ter se je težko pobil. Nahaja se v
cpasnem stanju v bolnišnici na
Hibbing.

'Pozdravljam vse naročnike in
naročnice našega priljubljenega
lista Narodni Vestnik. Rojaki in
rojakinje razširjajmo ga povsod
in plačujmo naročnino točno, da
bo list tem ložje deloval za prak¬
tični poduk in izobrazbo med Slo¬
venstvom v Ameriki.

Naročnik vseh dobrih listov.

Chisholm, Minn

Natisnite teh par vrst v naš
delavski list. Že več časa sem na¬
menjen da bi se kaj oglasil, pa do¬
pisi iz naše naselbine so precej
gosti, tako, da pride človek težko
na vrsto. Iz Chisholma se vse po-
zve, le malo več delovanja za
združenost bi bilo tudi treba po
listih, da bi tudi dejansko kaj do¬
segli.

Sliši se med rojaki in bere se v
časnikih, da smo delavci sto let
zadaj za napredkom sveta. Kar se
tiče orodja, to ni res. Kar se pa
tiče vporabe tega orodja je pa to
več kot res, ker delavci smo jako
malo napredovali od časa sužnjev.
Res, da smo bolj svobodni, a na¬
ša plača, če ploh delamo, zadostu¬
je komaj za nabavo istih potreb¬
ščin, katere je imel suženj za¬
stonj. Mi se potimo pri najtežjem
delu kar ga je na zemlji za borni
kruh, kapitalistom pa . polnimo ‘že¬
pe, da pohajajo v denarne skri¬
nje. Vzrok vsemu temu je pa neiz
obrazba, nezavednost skupne de¬
lavske moči, in nezaupljivost na
prani istim delavcem, ki imajo
nekoliko jasnejšo glavo kot pov¬
prečni trpin. Dokler bomo neizo¬
braženi toliko časa bomo podlaga
izobraženim; zato je v prvi vrsti
potreba, da se izobražujemo s po¬
močjo naprednih časnikov in
knjig. Kadar bomo izobraženi, uvi
deli bomo našo skupno moč, in
prišli bomo do združenja.

Danes smo raztrgani in vsled
tega trpimo. Raztrgani pa nismo
le na industrijelnem in političnem
polju,, kjer bi morali stati v vrstah
naših sobratov družili narodnosti,
ampak raztrgani smo tudi v do¬
mačem krogu na polju zavaroval-
nosti- Kakošne bratske zavaroval¬
ne organizacije so to, ee tvorimo
Slovenci in Slovenke nad ducat
jednot. in ‘zvez? Zares, to je čudno
bratstvo! Jaz ne vidim v tem no¬
benega bratstva, ampak le preka¬
njeno dobiekolovstvo nekaterih,
ki vlečejo previsoke plače za na¬
vadno knjigovodsko delo. V Ame¬
riki menda ni podjetja, ki bi pla¬
čevalo svoje uradnike tako libe¬
ralno, kot jih plačujejo ravno slo¬
venske jednote in zveze, katere
obstojijo pretežno iz samih vbo-
gih delavcev brez vsake eksisten¬
ce. AmerikanSka velepodjetja ob¬
stojijo iz petičnih oseb in plačuje¬
jo uradnikom po $2, $3, $4, malo-
kedaj več na dan. Mi smo pa sami
revčki, plačujemo pa ‘za slično de¬
lo najmanj $4, na dan, mnogokrat
pa $5, in več. Čemu je vsega tega
treba? Združimo se, pošljimo te


visoko plačane rodoljube v pokoj,
in trg bo ž njimi tako preplovljen
bot je danes z delavstvom, in pri¬
jeti bodo morali za ‘kramp, ali pa
uradovati na suhem toplem snaž¬
nem prostoru za nižjo plačo, kot
jo vlečejo danes.

Danes imamo po slovenskih na¬
selbinah mnogo brezdelnih, ki pa
morajo vzdrževati toliko jednot in
zvez. Ali ni to skrajna neumnost?
Društva imamo, ki štejejo 15; 30,
60, 100, malokedaj več članov in
članic. Teh društev ali podružnic
je v enem in istem'kraju 3, 4, 5,
6, ali še več. Zakaj vse to? Zakaj
ne samo eno ali dve društvi s 300,
400, 500 elani ? Ali bi ne bilo to v
vsakem oziru boljše in cenejše?
Pomislite rojaki in delujte za
združenje, in kadar pošiljate de¬
legate na konvencijo izberite de¬
lavca za to, ker delavstvo tvori
večino, in delavstvo tudi ve, kje
ga čevelj žuli.

Pozdrav vsem zavednim delav¬
cem, tebi list pa obilo predplačni¬
kov. Opazovalec.

Ely, Minn.

vor, ki zadržuje prodiranje orga¬
niziranih delavskih regimentov,
dokler smo ovce brez pastirja, do-
hler smo junaki brez vojskovodja.
Po železnem okrožju imamo danes
med delavstvom prebrisane glave.
Delujmo torej za politično orga¬
nizacijo, za zmago delavske stran¬
ke, ker vsi drugi reformatorji nam
: e bodo pomagali. Mi imamo za
agitiraja na razpolago izvrsten list
boljšega ni treba; naša dolžnost
pa je, da deluje vsak in vsi za na¬
predek tega našega lista, ki izhaja
pod imenom “Narodni Vestnik”.
Ta naš list je opetovano pokazal
svojo nevstrašenost, razkrinkal in
zahteval j>e že marsikaj s pomočjo
angleškega jezika, ker je vedel, da
je slovenščina v angleški javnosti
bob ob steno, , in vsak slovenski
ie jak naj bi bil predplačnik na ta
d, na katerega smo posebno Slo
venci in Slovenke v Minnesoti la¬

hko ponosni. Na zdar!

M. S.

Dragi urednik: — Prosim pri¬
občite teh par vrstic v naš priljub¬
ljeni list Narodni Vestnik.

Naj prvo se hočem dotakniti tu¬
kajšnjega društvenega življenja.
Vzlic. temu, da so delavske razme¬
ra nepovoljne, napredujejo društ¬
va menda brez izjeme, najboljše
se pa razvija društvo vsete Bar¬
bare št. 2. Vzrok temu je, ker je
ta naša jednota, ‘koje glavni urad
je v Forest City, Pa,, ena najbolj¬
ših, najstarejših in najmočnejših
slovenskih zavarovalnih organiza¬
cij v Ameriki, in ker je, kar se tiče
naprednosti, na prvi stopinji vseh.
Društvo sv. Barbare je bilo prvo
izmed vseh jednot in zvez, ki je
poštevalo in vpeljalo zavarovalne
zakone raznih držav, zato ker se
je zavedalo, da kdor hoče držati
obligacije napram elanom, podvre¬
či se mora zahtevam držav v tem
ozira, ne glede na lestvico naklad-
Kdor je torej zavarovan pri dru¬
štvu sv. Barbare, je v resnici za¬
varovan, ker je temelj te jednote
zidan na postave držav, in tak te¬
melj je močen in nezrušljiv. To je
ena prednost, katero naj vpošteva
vsakdo, ‘kadar se zavaruje za slu¬
čaj bolezni, poškodbe ali smrti. —
Druga prednost društva sv. Bar¬
bare pa je nje praktična osnova..

Pri nas ni tistega “red tape”, ka¬

teri je pri večini jednot in ‘zvez in
kateri dela pravila tako čudna. Pri
vsakem društvu, podružnici, po¬
staji, ali kakorkoli že hočeš že ime¬
novati lokalne skupine članov, čla¬
nic in otrok po raznih slovenskih
naselbinah križem 'Združenih dr¬
žav, smo vsi direktni člani dru¬
štva sv. Barbare s sedežem v Fdk-
rest Citv, Pa. Pri dragih jedno-
■tah in zvezah je to bolj okorno u-
rejeno. Člani in članice tvorijo
društva z raznimi svetimi ali ne-
svetimi imeni, in ta društva, in ne
člani, tvorijo jednoto ali zvezo. Da
je enotnost povsod uvaževati in ji
dati prednost, ni potreba povdar-
jati, ker enostavnost je podlaga
praktičnosti, in praktičnost igra
največjo vlogo v življenju. Dru¬
štva sv. Barbare je tudi v tem ozi¬
ra dati prednost, in jaz, kot elan
crušta sv. Barbare in drugih dru¬
štev, ki so podrejena raznim jed-
rotam, moram rojakom in rojaki¬
njam najbolj priporočati društvo
sv. Barbare. Pravila te organiza¬
cije so napredna v vsakem oziru;
ena zahtevajo kar se mora plače¬
vati in storiti napram društvu, ona
pa tudi določujejo podpore, ki se
sploh zamorejo plačati z ekono¬
mičnim gospodarstvom v slučaju
bolezni, poškodbe ali smrti člana
ali članice, odraslega ali otroka.

Ni pa dovolj, da smo Slovenci
organizirani na zavarovalnem po¬
lju. Ravno iste ali še večje važ¬
nosti je indus-trijelna in politična
organizacija. Prašal ho ta ali oni
kaj nam ho taka organizacija, češ,
saj delam vsak dan, in le Bogu za¬
hvalimo, da nam pustijo delati. —
Tako mislijo le kompanijsfci peto-
lizci in nazadnjaki v vsakem oziru-
Zavedno delavstvo pa se zaveda
svoje moči, se organizira v močne
diizije in ne prosi, ampak zahteva
kar mu gre. Mi tu po Range smo
neorganizirani, zato ker smo bili
razbiti na vse strani v naši zad¬
nji bitki s kapitalom. Vendar ‘zato
še ni za obupati za vselej. Zbrati
se moramo ponovno, organizirati
se moramo z nova, in sicer na po¬
litičnem in industrijskem polju,
ker prišel bo čas, da bomo prisilje¬
ni stopiti v borbo zoper krivice, ki
se nam gode. V ostalem pa smo za-

AUSTRO-AMERICANA
PAROBRODNA DRUŽBA,

Direktna črta med New Yorkim in
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vine brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodih

KAISER FRANZ JOSEPH I.

MARTHA WASHINGTON.

Na ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka

DR. RICHTER

Pain_Expei|

Prežene bolečine

kostnice, mišični revmati

gijo ali trganje po čeljust

_ _J-jL

bolečine in trdosti v členih'■%

Izvrstno zdravilo, ee se
ne, za hromost ter

j!«

ozdravi prehlajenje, gr ]p“
in nahod. Zabrani vneti
ščanje v prsih. 1%

Ozdravi glavobol i n
4—5 kapljic v koza
vrstno sredstvo za
vnetja grla.

Če se užije (4 kaplje v v
de) je izvrstno zoper krč v
neprebavljisti.

Pristni expeller pr i de
kakor ga kaže slika.


is o>

z °boboi
ar °u VM.
S r granj e

Ao  ’ 0 vo P .

tc

PAZITE NA NIčVRPhK
EHRi? •

PONAREDBE.

25 in 50 centov steklenica' v  [

F. Ad. Richter«)

74-80 WASHINGT0N '

<K Z


^ r> pl ,c.

fc,-» O

to

da

t-rSb
(lV 1 -

l S  K ^  fpra v °

Ig 0^-1  bogat-
V 9  ->!<>* Lilo. *
„ je P rlt 'e V 0 **

* ■  '-t«  41  ogflj *y. a .

Ja \ eC . sV oje t!

- .,cj Iirl  -i -daM 1
jn*', .„rn reG

newvork. S %-;

/5

KAISER FRANZ JOSEF 1.,
MARTHA WASHXNGTGN, ,
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaijna pojasnil st
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & CO., General Agents,

z Washington St., New York,
ali na njih pooblaščene zastopnike
v Zedinjenih državah in Canadi

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence In Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vozne liste.

31„ obresti od

NAZNANILO

vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec

- . ie  zitiože®

.rszj^.Ls! 1° s '
“ T ° t»i Bl0r

Opravi- da  - 1 J °
F - tri v* ecel  ‘
#i 1 8 J  , tako! lT1
w •‘ Pra n bo

ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter gW- j^pdj‘’ , a  u  ohra D
stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem]
m pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljic ?  kaje» im
vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko “ <*?*,«* p»”“ ni

«££» p**« :•

ljubem ;

sploh vsa notarska opravila

Max Volčanšek

Telephone

509 Grant Ave«

104

mi jo P
šeči-P°

ds

k* 5.

zagr;

Bi-a, je

sentimenta® 1 '

SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA

Eveleth, 2 navdui e njem

EjeSenicem P 1,vl  P

-‘Jaivohl,” Je je

sveto prijateljstv

SO ZAVODI smmenbalten!

OJ, VSTANOVLJAMO JIH.

ntrebili bomo vse . -
we  v Južni Afriki

CENTRALNA LEGA.

SOBE S

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

TOPLO IN MRZLO VOK „„„

UREJENE PO NAJBOLJ K * r(ljega d,ene ° a

RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANIvCiST*”’”

/-'IT f H ro np A TATZ-M rt TA It ltf~\  TTf I 1  m! L rt.ivi a T7SP. . .

vse bo dei

3 porremo ie vas .. • 11
Heil Krast ie ... dol
parno kurjav:  Birbantinija še 1

DERNEM NAČIN.

Park Hote

ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 1673.

— Ne plakaj, i
-Osveta jem
Kokem se, -da od
bTa « obsodbe na o

DULUTH, MINI* r miprero15

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

, "Hočemo
Ve te besed,

e vse'
H°di naš i

2a  nekaj h
° a  P ov eljnika,

f ' Za nek aj tr

»aaBeš

Kalifi- 6 '’ 81 in '

rekeD° ZVeSer  t


ad aia

v staro domovino 1

LISTKE

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno.

ii

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi-

•S5S;


•nSI'

Ne ^ Je n a




, a !er a  i

H«?«

V

Oh.

V

°*iat

, u ' b o




“e.

!*i>« - Ih i

bile

hi


Jo

juJS,  h

sk'SM

H« i 1  Ijj

!»!



2 °bo

z ^y.
’ r « ra CS

Hj« v  , ^

• k* ;° ž n

z s

'■"‘S

:dbe Re,) he

''"'»V

! ,ep  4 r

ORK. ^

r? 11 "", 1 "**

,f "* ni » ‘‘

i» E>„

AVODI Stt
ilSTJANI V J

»RNO KURJAVO,
VI MRZLO VODO,
) NAJBOLJ MO'
R N E M NAČINU,

»te

nik

fE AVENUE

ITH,

minn

februarja 1914.

NARODNI VESTNIK

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

• ROMAN Z BALKANA.

Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

“Visok turški državni uradnik in bogataš po rodu. Velike dobave
za

V nauko

P u  ra  peg’avitna tolažba v dolgem, času Oženjen ni, da bi se reklo
« e? ;; 8  prav. toda v svoji palači ima prelestno zbirko takih nežnih
pI ?\i zdravil — za vsak dan v tednu drugo.... In ljudje ki ga po-
srcn ' ied0  povesti o nečuv >l  li orgijah, ki si jih izmišlja ta izrnoz-
zll3J  |jj aZO f s pravo orientalsko rafiniranostjo.”

paDl “JIož je bogat,” je menil von Sehratten zamišljeno. “Lahko bi
c  še pritisnilo. Rajši bi videl, da plača on tvoj delež.”
seg “To ti ne pomagalo, dragi baron,” se je namuznil Birbantini

hudomušno.

‘Saj sva se zmenila pravkar da dobim polovico vse svote.

tudi tak navdušljivec ni Halil hej, da bi se dal Bog ve kako odreti;
^ a  plača mnogo, ker je poznavalec in ve blagu pravo ceno Očarati
ne da več tako kakor mi mladeniči, hehehe! Zenske ima zato, da
f  ži z njimi svoje trudne, zaspane živce—no, da, mojster je v tem.
if* e j sem reči, da mu ni varno nagajati s ceno; fotografija tvoje
olobice, ki si mi jo- poslal, še preden si jo smel imenovati svojo, mu je
Via zelo povsem—poprašal je že parltrat, kdaj jo lahko dobi—in če
'razjari, je zmožen najti sredstva, da si jo nabavi brez denarja.. ”
Se  “To je res! In svota res ni majhna . . . Žum Teufel, te nepokvar-
■ e Slovenke bi morale biti po pet piastrov, kakor so neumne in lah¬
koverne. A kdaj mu jo izročiva—proti gotovemu plačilu, to se zna?”

“Pravi, da si jo hoče prej ogledati. x \!ko ti je všeč, ga dam pova¬
biti za jutri zvečer....”

“Prav tako! In zdaj pojdiva pit na dobro kupčijo; pa v tak kraj
me  pelji, da bo tudi kaj ženskega videti- 'Saj veš, da si človek celo v
našem poklicu ohrani čustvo in potrebo ljubezni ...”

Pol ure nato sta sedela v zakotnem veSelišču z  mešanim ob¬
činstvom, zakajenimi stenami in vegastim odrom, na katerem se je
zvijala prav pomanjkljivo oblečena rjavokožna pleselka v bujnem
“trebušnem plesu”. Toda von Scliratten je bil potreben krepčila še
hoiji kakor ljubezni; s takim navdušenjem se je zaglobil v svoj ‘Bier ”
da ga .je prašal Birbantini, ali misli zlezti ves v kozarec.

“Bi-a,” je zagrgral vrli Nemec v svojem trdem jeziku, zatezaj e
besedo sentimentalno kakor ime nepozabne ljubice. In pil je talno
svetim navdušenjem, da je kazal čes dve uri vse znake tistega stanja,
ki je Nemcem prvi pogaj, ako se hočejo zabavati.

“Jawohl,” je jecljal, majaje se z desne na levo,-“drag Birbantini
—živelo prijateljstvo Nemcev in Italijanov! Le zvesti si bodimo—
zusammenhalten! — bomo že ugnali to slovansko drhal. Se vee 'bomo
storili zoper njo ... kakor smo v Belgradu! ■ . . In potem pride dan . .
Rusijo zbijemo na kose . . . avstrijski polki bodo korakali v Srbijo . . .
iztrebili bomo vse ... razdelili med seboj . . . kolonizirali kakor Hoten¬
tote v Južni Afriki ... in razširili deutsche Kultur! Kulturr! Vse bo
naše.... vse bo deuteeh.—identsch... . deutsch! ... .In naposled ..
požremo še vas .. . italijanski mačkojedci, kainalja—heil Deutschland!
HeilKrastic ... dol s Slovani in Italijani! ...”

Birbantinija še ni preveč užalilo, ko je poslušal domoljubne besed
svojega dičnega kumpana. Očividno je bil že vajen takih prizorov.

ga

Vrhu tega pa. si je bil ohranil treznost—s posebnim namenom, ki
bomo takoj spoznali.

“Tako, da!” je potrdil blagodušno. “Živela trozveza! — Samo
nekaj, dragi von Sehratten; pijan si, in maješ se kakor bilka v vihar¬
ju—pa denar imaš pr sebi . . . Saj praviš, da si nekaj priženil!—No,
vidiš, daj mi listnico, da je ne izgubiš. Kje jo pa imaš.

Nemec je seigel instinktivno s pijario roko v prsni žep. Zdajci pa
je zaklel in pogledal okrog sebe. Zapazil je, da sedi poleg njega deb¬
elo človeče v špehasti črni suknji, ki je bilo prisedlo aned njegovim
patriotskim govorom, spogledavši se z Italijanom.

“Verflucht!” je kriknil von 'Sehratten, “saj sem vedel! Grk pri
mizi ... pa listnica v mojem žepu—to se ne ujema z naturo. Listnico
nazaj, grško prase!”

Hotel je zgrabiti novodošleca za vrat; toda Birbaniti je stopil
vmes in zadržal razjarjeno “kulturo”, obrnivš se hkrati k prišlecu:

“Caro mio Pyguris ... ali niste morda—našli kake listnice?
Dajte, dajte, spomnite se, da je ne bo treba iskati!”

Vrli “oče nepreskrbljenih otrok,” ki se ga bralec gotovo še spo¬
minja, je napravil začuden in užaljen obraz.

“Prase!” je zarohnel Scliratten, tresoč mu pest pred očmi. “List¬
nico semkaj ... ali par—”

Grk je pomislil; spoznal je očividno, da se je prenaglil v svoji pod
jetnosti. Segel je pod umazano suknjo, vlekel, vlekel—in isvlekel
Nemčevo listnico.

“Ce je morda tale . ■ .,” je dejal z negotovim glasem in jo položil
pred Sehrattena na mizo. “Ležala je pod mojim stolom, pa sem mislil,
da je nemara . . . zamenjal sem jo s svojo lastno ...”

Ležala je v mojem žepu, 'kujon!” je zagodrnjal von Sehratten.
“Prokleto mora človek odpirati oči v teh krajih! Kar čudim se, da
žlahtni potomci Homerjevi ne pokradejo sami sebe.... Kreuzdonner-
\vetter —že zopet je ni!” je zarobantil, hoteč spraviti svoj zaklad. Kje
je zdaj—zum Teufel! Birbaniti, take šale si prepovedujem enkrat za
vselej. To ima človek od te preklicane trozveze!”

Birbantini je ravno spravljal listnico v žep.

“Alo, daj jo sem, če nočeš, da ti zdrobim butico !”

“Caro mio! . . . Saj je vendar ne boš nosil pri sebi—v tej pijanos¬
ti! . . ■” je oporekal Italijan z ljubeznivim glasom.

“Ti si pravi, da bi mi jo shranjeval!.. Her damit! Če sedi človek
med tikšnimd doloprstniki, ga mine najlepša pijanost!” je dejal von
Scliratten, iztrgal prijatelju predmet njegove skrbi, spravil ga na
staro mesto in si zapel suknjo z vsemi znaki demonstrativne previd¬
nosti.

“Vot, batjuška, smotrite, kakšni prijatelji ste med seboj,” se je
začul zdajci glas od sosednje mize. “Pa zabavljate Slovanom in se
bahate s svojimi požrešnimi nemškimi apetiti! V Srbiji ali Črni gori
bi lahko pustili svojo listnico sredi ceste: nihče vam je ne bi prinesel
nazaj—ker bi ležala tam, dokler je ne ‘bi prišli sami iskat.”

Bil je mlad mož s še nedorastlo polno brado in izrazito ruskimi
potezami; govoril je nekam okorno francoščino. Za njim je sedel tova¬
riš živahnih oči, črnolas sin obritega lica ter dolg istotako obri rumeno
lasec s kratko angleško pipico v malomarno zveriženih ustili.

“Kaj vas briga naš razgovor!” se je zadrl von Schrotten. “Kdo
ste pravzaprav?”

“Žurnalist sem, gospod von Sehratten — avstrijski vohun, ali
ne?” je dejal Rus z največjo brezbrižnostjo. “Saj mi je bila že v
Peterburgu čast, oklofutati vas par dni pred vašim nenadnim odho¬
dom. Mari šene spominjate več? . . .

“Prokleto!” je zarenčal Nemec. “Za svojo nesramnost se boste
še pokorili! ’ ’

Vstal je, pripravljaje se k odhodu; Birbantini in Grk sta sledila
njegovemu zgledu.

(Dalje prihodnjič.) ^

V SLUŽBI KALIFA.

Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.
Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

uir

).

P



S K«

f

k

\t

vin 51


(Dalje.)

— Ne plakaj, nego misli na o sveto!

— Osveta je moja — vzklikne mladec in izdere meč iz nožnice. —
Kolnem se, da od tega trenutka ne bom miroval, dokler ne izvršim
krvne obsodbe na onih, ki so uničili moj rod, kri moje krvi in moj po¬
nos, tako mi preroka Mohameda. A vas, bratje, vas prosim, bodite mi
v pomoč.

— Hočemo — so se odzvali številni glasovi in za njimi so ponav¬
ljale te besede vse berberske čete.

Bodi naš vodja in gospodar — vzklikne večina berberskih
prvakov.

in za nekaj hipov nato je vedela vsa berberska vojska, da ima
novega poveljnika, a to Soliman ben Hakem ben Soliman ben Anna-

s «ja.

In 'za nekaj trenotkov je vedela vsa Kordova, vedel je tudi kalif
ame'd, da Berberi niso preplašeni vsled kalifove obsodbe, nego še

Muh

Postali divje j ši

in da hrepene po oSveti.

fiovo't' ^ Da ves ^ postal mrk in dolgo časa ni hotel z nikomur

^rekef ZVeSer tb3tega dne dal  J> oklicati k sebi  Wadha el Emerija

~~ Morda bi ueinil pametneje, ako bi poslušal tvoj nasvet,
sdha el Emeri se mu je poklonil in odgovoril:
do ve, kaj je pisano v zvezdah?

jej 0  I® ZVe dela Fatima od stadke, kaj se je zgodilo s Strezinjo, se
P«eit >r ' a uda la nemi bolesti in tugovanju. Mislila je, da ji mora srce
i od n- p ma | u se  j j j e  pojavila v glavi misel,, da še

ae. Ali

. °d boleen
^Kntljeno.

St J ati * a  J e  slišala, kako sta se razgovarjala Meho in Ibrahim, da

1 %l?i nimrtev in t0  J e bil ° dovolj, da se  3 € zbudila v n >J eni glavi

_ Ar ° bi ga osy °bodila. Povedala je to starki
n a  ]r„i 1 a ^> ab  ni mogoče, da bi gospoda, onega iz Hrvatske rešila
način ?

v ar,ka  i e  na te besede strašno osupnila, nato pa dodala tožno:
tako Fatima > na to se ne da niti misliti, zakaj ključi od ječe so

mimo ^ n ard ’ da  ni mogoče odpreti vrat drugače, nego da jih vlo-
az nn tega čuvata ječo zvesta stražnika.

~~ katera?—vpraša deklica, v ‘kateri je zažarel žarek nade.

J Ibrahim in Meho.

__ e i r ICa Se  P res traši in vzklikne:

L ar ona , ki ju naš gospodar nazivi j e za panterja?

Ha ona!

Jn P° tem  je Strezinja izgubljen. v  .

deklrea sklone turobno svojo glavo na prsi, ne vedoč si pomoči,
ti me ; ogi Str ezinja, ubogi Strezmja! Kaka sreča bi bila za te, ako
us*. '&dar ne bil vidoi ni temni zidovi temnice sol-

ne bil videl. Ne zatirali bi ti temni zidovi temmee sol_
i° be ’ 0h > da  bi se ne bila nikdar rodila! Ne trpela bi ze  od
Radosti in bila v nesrečo sebi in vsem drugim, ki me vzljubijo,
i J'orosil es ® de  i e  Fatima izgovorila nehote glasno in gren e so ze so
St a »i' 6 mla <Io lice

a ’ ki  jo je slišala, je postala istotako žalostna. Plemeniti

miladec, ki je bil še tako darežljiv, ji je zelo ugajal. Omilil se ji je
pa še bolj, ko je videla, kako postopa z njim Abubekr.

'Starka je sovražila Abubekra in ako je prenašala njegovo zmer¬
janje in psovanje, je bilo to samo na videz, šiloma- Ako bi se le dalo,
pobegnila bi od njega prvi hip.

Fatimo pa je ljubila v resnici, kakor svoje dete, a sedaj, ko je
videla, kako joče, jo je jela tolažiti.

— Golobica moja ne piskaj s solzami si izkrvaviš svojo lepo
lice. Žalost ti začrta črte in tuga te postara.

— Kaj mi mar lepota, kaj mi mar mladost—vzklikne deklica
žalostno—ako mi je ugrabljena sreča mojega življenja, moj dobri
Strezinja.

'Starka sklene roke.

— Ah, mili Bog, kako ljubiš tega mladca! Ali glej, kaj potem,
ako se resi, tvoje lice pa ostane od žalosti grdo. Potem te ne bo več
maral in te bo pustil ne cedilu.

Deklici se skozi solze zaiskre oči in malo, belo ročico položi na
njena usta in vzklikne:

— Kaka moreš kaj takega reči o njem?! On je najplemenitejši
človek na svetu, na njem ni sence laži in je kakor arngelj, in me ne
zapusti.

— Glej, glej . . . komaj enkrat si se razgovarajala z njim—reče
starka—in že ga poznaš tako dobro. V resnici, p’rav ima oni, ki pravi,
da je ljubav slepa, čeprav ima oči. Sicer pa ne govoriva o -tem, kar je
glavno.

— In kaj je to? —vpraša deklica.

— Saj si malo prej sama rekla, da treba poskrbeti, da rešimo
Strezinjo iz ječe.

— Da, to je resnica, a sama in rekla, da ni nobenega upanja.

— Da, ni nobenega, nisem rekla — pomežika starka z očmi.

— Torej si se česa domislila, draga moja . . •

In deklica jo je objela in jela poljubovati.

Ko se ji je starka iztrgala, reče;

— Čakaj ne veseli se tako. Ti me objemaš in poljubljaš, kakor da
sem že rešila Strezinjo, ali to je zelo nevarno delo. Veliko vprašanje
je, ali bo uspelo.

Deklica je obmolknila in tiho sedla na prostor, kjer je malo prej
sedela.

— Prosim te, kaj si se zamislila—vpraša starka.

— Ali ni mladec govoril nekaj, kar je v zvezi z močnim hadži-
bom Wadho el Ameriem.

— Da, to je rekel.

— Gotovo je Wadlia njegov prijatelj.

— Ni dvoma!

— To bi lahko bila pot za njegovo rešitev.

— Hadžib je mogočen.

— Treba mu samo javiti, kje je njegov prijatelj in brez dvoma
najde sredstvo, kako ga reši. Vsekako je pametnejši od tebe in mene.

— Imaš prav!

— On ima mmoigo ljudi, ima mnogo denarja.

Fatima jo prekine.

— Čakaj! Ker govoriš o denarju, ali bi se ne dala podkupiti Ib¬
rahim in Meho?

— Panterja! Hm! Ne vem. Morda bi se dala, ali vsekako je to
nevarna reč, jima o tem kaj povedati. .Ako bi se lučajno ne dala-pod¬
kupiti, naznanila bi Abubekru in potem gorje ubogemu Strezinji.

— Ali kaj nama je storiti—vpraša deklica?

— Najprej treba govoriti z Wadho el Ameriem-

— Zakaj tedaj odlašava? Na delo!—reče Fatima.

< Dalje prihodnjič.)

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

FRANK VERANTH, «'!

_ . Minn.,

- 7  priporoča

se rojakom za naročila trdega in meh-
Premoga. Naročite pravočasno,
aa boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ!

mačku’ >a ^nchor iS Baf’) na^Tl—T. Avk
Hibbmg, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

slovenski zidar,

. ^- 7  se priporoča c.

RtJthn? *  Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradban
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR. 206
Monroe St., Eveleth, Minn,

MATH VID A S slovenska  trgovi-

m . , U1 * VIU/VO na>  Cenjenim ro-
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
e *^ eno in  bogato založeno

GBOCEBIJSKO TBOOVIHO. V zalogi

imam obceznana “Gremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor; oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav-
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
oDisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn. “

JOHN TERAN KROJAČ Ely

■Minn. se priporočam vsem Sloven -
eem in Slovanom za izdelovanje mož-
kih oblek in površnikov. Čistim in
popravljam tudi možke in ženske ob¬
leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za
delo jamčim vsakemu, da bode za -
dovoljen.

JOHN BARTOL,

PRODAJALNA. Naj starejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

JOSIP SELIŠKAR .“S,”™'

poroča rojakom za obilen obisk GO -
STH.NE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

MIKE DANCULOVICH S;

529 W. Michigan St., Duluth, Minn.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z najboljšimi pija¬
čami in smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKl SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du-
luth. Držimo se gesla: Svoji k svojini!

KADAR RARU zimsko obleko, ne

l\nnni\ IV/\Dia poza w se zglasiti

v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬
nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa -
kovrstnih oblek po najnižji ceni. —
Vsakdo naj se prepriča, predno kupi
kje drugje. Cene nizke.

HARMONIKE ljam vsakojake^har-

monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Boa 19, New
Duluth, Minn.

LJUBO BOGICEVICH, «5^

Building, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
proflenj itd. Posreduje pri družbah v
sluaju poškodb.

IGNAC HOČEVAR

312 Jackson
St., Aurora,

Minn., se priporoča Slovencem in Hr
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro, da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT,

Minn., se priporoča rojakom Sloven -
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilne, v kateri je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

Slovenci pozor

Steni naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
kovrstne obleke za moške. Sloven
ei ko rabite obleko, obiščite nas.
Pri nas se govori slovensko.

Max Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

Chisholm Minn.

MICHIGAN

PETER MADRONICH SSSE

VATSEI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH J £5K?h

Range, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

JOHN BARICH,

SOUTH RANGE,

Mich. Naj večja
trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.
Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

Gleaser

fotogra-

PICTURE FRAME CO

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo.
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru
ge posle, kjer boš vedno dobro
oostrežen.

□a 311—3 Ave.
hibBing, MINN

JOHN POUSHA. lastnik.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.
Glavnica. $500.000.

V

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

P

3E

3[

]§E

3G

DE


First National Bank, 1

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

V

Parobrodni listi za vse črte.

* Plačamo obresti po 3 od sto.

3E

i

»

$

i

A. M. MURNIK

Grant Avenue Eveleth, Minn.

Največja zaloga

MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU -
GIH DOMAŽIH POTREBNIM.

Posebno pozornost posvečamo Slovenkami

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE-
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

&

%

-»

j®

i

jfet

v

i’4

£

V

•

i»4

v

i'4i'l »*£ j>4 i'4 »V Vi VfVj V 4  ifVi i*4 Vi »T* »!t Vi AVi a* 4 i!(

NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE!

DA JE

Mestna hranilnica ljubljanska

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko)

največja in najvarnejša slovenska hranilnica.

Prometa koncem leta 1911 fil4,5 milijonov kron.

Stanje hranilnih vlog /j2 milijonov kron.

Rezervni zaklad hranilnice i.3nn.ono kron

obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka. f

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬
stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna
vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki.

Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v
kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite,
po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬
šite razločno in natančno.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega
denarja.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

« « ® ,

(Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$74.000.00

«««

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne lista
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah/;

Posetite nas.

8

narodni vestnik

LUIGI VERONESE.

(Vilko M.)

"Giulietta, butiljko valpolieel'
le!“

Tako je naročil Luigi, ko sta
stala z Giovannijem še v vratih
nizke krčme poleg starodavne ve¬
ronske arene

' Smehljal se je že spotoma ko sta
šla skozi Portoni Via ter zavila
‘k Municipiju,oib tem nepričakova¬
nem naročilu pa mu je raztegnil
nasmeh usta skoro do ušes, da
so zarežali vsi tisti retki zobje in
so se visoko vspele zmršene obrvi.
Stopila sta v tesno, zakajeno izbo,
kjer se je stiskala k oknu edina
vegasta miza, pogrnjena z barva¬
stim prtom, vsem politim od vina
in posvaljkanim od mokrega pepe -
la.

Dober manever, vsekakor bri¬
ljanten manever," je hlastal Gio-
vani. "zakaj spominjam se kdaj
si poslednič naročil valpolicelle!‘

’ No, no, baš briljaten ni bil ta
"manever’, kakor si ga predstav¬
ljaš. Da boš koj na jasnem, mo¬
ram priznati, da je bila prava be
racija; skoro bi rekel, da se ni iz¬
plačalo riskirati, ampak kar je je,
zato valpolicello bova že imela .Za
kaj bi si je pa tako po ceni ne-,
privoščila!‘ ‘

V tem je prinesla Giulitta bu¬
tiljko. Vsa prašna je bila še in
blatna, da jo je morala brisati s
predpasnikom in s težavo je vle¬
kla potem zamašek, ki se je dr¬
žal vratu, kakor da je vajn prira¬
sel. Med tem je nezaupno pogledo¬
vala gosta, kakor bi se bala, da ji
odneseta plačilo.

Luigi je takoj uganil te pog¬
lede in zato jo je hitel zagotavlja¬
ti:

"Gledaš naju, kakor bi nama
ne zaupala. Pri vragu, ali sva ti
ostala še kdaj kaj dolžna! Hm!—
Pa da ne boš v strahu, vražja ba¬
ba, plačam pri tej priči. Povej ra¬
čun !‘ c

Nepremično je stala Giulietta,
vsa prebledela, preplašena od teh
divje mežkajočih, temnih oči,
ki so tako točno razkrinkale njeno
nezaupanje. Skoro jeeljaje je po¬
vedal račun. Luigi je jezno vrgel
po mizi,koliko je zahtevala in po¬
tem je osorno velel:

"Zdaj izgini in zaprl vrata!"

Ko sta bila sama, je izvlekel
Luigi iz žepa denarnico, ki je bila
Giovanniju dotlej neznana, polo¬
žil jo je na mizo, pa je pričel iskriv
nostno pripovedovati:

"Vidiš,bratec,to je vse,kar sem
prinesel iz manevra."

Popoldne sem stal na kolodvoru
v Porta Nuova. Štirje tujci so se
pojavili od nekod. Po jezera sem
jih sodil za Francoze; vrag znaj,
če so res bili, priveril se ne bom,
ampak recimo,da so bili Francozi.
Čudne prikazni !Bili so brez suk¬
njičev, rokave privihane prav do
ramen, razgaljene prsi, hlače do
kolenke in polne, težke nahrptniike
so nosili. 'Saj pravim, nekaj čisto
posebnega!

Eden je bil posebno debel, z zla
tim ščiipalnikom. Jas sem ga sodil
najmanj za bankirja in res,ko je
v bifeju plačeval, je imel v roki'—
tale mošnjiček. Vtaknil ga je po¬
tem zadaj v hlačni žep ter odšel k
tovarišem na peron. Veselo so se
raztovarjali, zakaj vlaka ni bilo še
od nikoder. No in tega debelega
Francoza sem si vzel na muho to
se pravi, njegov nabasanPmošnji¬
ček.

Vlak pridrdra in se ustavi za par
minut. Ljudje so se vsuli v vozove
in nastala je nastopnieah strašna
gneča, zlasti, ker so sprevodniki
nestrpno opominjali na skorajšnji
odhod vlaka.

Debel Francoz se je skušal sko-
baeiti v voz. Bil sem tik njega, ko
je stal z eno nogo na stopnich, z
dt'ug6 pa še n-atleh. V tistem hipu
šo kaikor nalašč navalili od zadaj,
tako, da sem lahko prav brezkrb-
spolznil z roko po tolstem bedru
do zevajočega žepa. En spreten se-
gljaj in denarnica je bila že v mo¬
ji malhi. 'Pustil sem, da so me odri¬
nili potem potniki in kmalu sem
bil zunaj gneče.

Ampak ni bil tako neumen tisti
Francoz, toliko, da sem imel še
srečo,popraviti njegovo denarnico
saj veš, bratec, da imam v tem že
izvrstno prakso!— pa ti je vrag
že pogrešal svojo "nekdanjo”
imovino. Še na stopnicah se je obr
nil in srdito ošvigal vso gnečo. Oni
. trije, ki so zavzeto poslušali klet¬
vice svojega tovariša so biili vsi o
supli in so tudi iskali v gnječi no,
' kakor da se je zgodila bogve kak-

Vse tisto srdito šviganje pogle¬
dov sem opazoval iz čakalnice,
skril se za neke babe, ki so vse sol
zne stikale glave in jih naslanjale
na šipe ter mahale 'z rokami neke¬
mu v slovo.

Denarnice dotlej še nisem odprl,
ampak po tistih maščevalnih pogle¬
dih sodeč,'sem živel v trdnem pre¬
pričanju, da sem se najmanj pošte
no okoristil.

Da si ti videl, Giovani, tiste bes
ne oči. Kar boga sem hvalil, da
se mi je stvar posrečila, sicer ‘bi
najbrž ne pila nikdar več tega dra¬
gocenega soka. Zdaj sem videl kaj
se pravi: razjarjen Francoz. Huj¬
še so sikali, kakor modrasi. Da,
da, kar nekaj sladkega je šlo po
meni da sem bil na varnem-

Zapiskala je piščal in vlak ise je
jel pomikati proti Villafranki.

"Buon viaggio!’ No, da, to sem
jim še privoščil, zakaj pa ne seve¬
da lepo natihoma, potem pa sem se
umaknil, da bi si ogledal svoj plen.

Kaj pravim, plen!—Beračijo, to
francosko beračijo ! ’ ’

To rekši, je zagrabil Luigi uple¬
njeno denarnico in jo srdito vrgel
po mizi da so se vsuli nanjo vsi ne¬
rodni centesimi in nekaj avstrj-
skih šestič. Em novec je padel
in se kotalil proti vratom. Giovan-
ni je skočil za njim, misleč, da je
lira in boječ se, da bi mu jo pohlas-
tala kaka špranja, a bila je— šes-
tica. S čmernim obrazom jo je po¬
bral "Evviva!” je napil Luigi.
Ves skremžen se je držal, kakor
da je ugriznil tepko.

"Eviva, pobratim!”

Ko je iznova napolnil Giovamni
kozarca, zdelo se mu 'je potrebno,
da je izpregovoril, gledajoč v raz¬
metane novce, ki so jih malomarno
otipavali Luigijevi koščeni prsti:

"Ej, valpolicella je zasluzena in
to je poglavitno. Beračija res ta
plen, ampak tolaži se Luigi: ta te¬
den naju gotovo bogato blagoslovi
Hermes, naš zaščitnik, saj veš— v
areni. 'Pravijo, da pridejo poslušat
Aido cele trame tujcev. Ha, Ha!”

Tam pa tam!” se je nasmejal
Luigi, zbirajoč ukradene novce v
denarnico. “Tam pa tam” . .ter
je govoril malomarno, odsekano,
čisto nezavedno, zakaj vse misli so
mu bile v štetju,”.. torej tri lire,
petnajst centesimov in ta borni ni¬
kelj, kaj bi štel im računal, valpo-
licella je plačana!”

"Evviva Giovanni!”

"Evviva Luigi.”

sna nesreča

RAZNOTEROSTI.

16-leten morilec. Osješki državni
pravdnik je vložil obtožbo proti
16-letnemu Gavru Gjukiču, radi
zavratnega umora. Naravnost ne¬
verjetno je, kar navaja obtožnica
Gavro Gjukič je bil uslužben v nu-
stanski graščini kot konjski hla -
pec. Za tovariša je imel Janoša
Mate, ki je bil sicer dokaj krep -
kejši, a mirnega značaja, medtem,
ko je bil Gjukič jako nasilne nra¬
vi. Spala sta skupaj v sobi poleg
hleva. Kakor že neštetokrat prej.
;;e.24. novembra lani, zopet nastal
med njima prepir. Ko je Mate
svoje delo v hlevu končal, se je
vsedel tako, da je ‘bil s hrbtom o-
brnjen proti vratom- 'Gjukič je pa
šel na dvorišče, vzel veliko sekiro,
jo skril za hrbtom in šel v hlev,
kjer je >nič zlega slutečega Janoš-t
z ostrino udaril zadaj po glavi. Ja-
noš je vstal in se obrnil, Gjukič je
pa stekel okrog njega in ga z uše¬
som sekire udaril po preje priza¬
deti rani. Janoš se je zvrnil po-
tleh, Gjukič je pa šel ma dvorišče
in vrgel sekiro preko zidu. Nato je
šel nazaj v hlev, in ko je videl, da
ae Janoš še giblje, je vzel vile in
ga z njimi pritisnil tako, da se ,ie
en zob vil zabodel v rano,- glavo
mu je tiščal tako, da je umirajoči
ni mogel premakniti. Nato je vile
potegnil iz rane, ker pa je Janoš
še hropel, ga je z vilami tako uda¬
ril'v zatilnik, da so se vile zlomile.
Nato je ugasnil luč in šel k osta¬
lemu shižabništvu pravit, da je ne¬
ki neznan moški Janoša ubil. Hi¬
teli so v hlev in tu je Gjukič prijel
ubitega za roko, mu potipal rano
in se sploh vedel, kakor bi imel
najmirnejšo vest. Vendar je orož¬
nikom kmalu priznal, kar je bil
storil. In ta mladi okrutnež je,
kakor poroča "Narodna Obrana”
izrazito lepe zunanjosti; njegov o
braz je bel in nežen, kakor dekli¬
ški, oči plave in veseloživahme. V
zaporu se igra, prepeva, pleše in o-
paziti je, da je zelo nadarjen. O
kesanju nobene sledi. Ko mu je za¬
govornik rekel, da bo obsojen na
15 let ječe, ga je najprej začudeno
pogledal, potem pa mu veselo re¬

kel: "Saj se samo šalite!” Čudna
uganka. Gjukič je bil pred porot¬
niki v Os jeku obsojen na 15 let
težke ječe.

Stavke in izpori. Iz Budimpešte
se poroča, da je ogrsko-belgijska
tvornica železa izprla 24. m. m. vse
delavce, več tisoč. — 24. m- m. so
v Londonu zapustili zadnji nakla¬
dalci premoga delo. Mraza je bilo
9 stopinj pod ničlo. V stavbni obrti
so izprli 100.000 mož. Boje se, da
bo moralo zaradi tega 200,000 de¬
lavcev neprostovoljno počivati. —
Iz Pretorije se poroča, da so v o-
krajih Pretoria in Frankfurt od¬
pustili domov še zadnje milične
oddelke. Vojno sodišče bo sodilo
2 delavca, ki sta povzročila eksplo¬
zije, dva pa, ker sta shranjevala
eksplozivne snovi. Po postavah o
oblegovalnem stanju jih čaka —
smrt.

Junaki v boju z divjimi zvermi.

Sarajevski "Hrvatski Dnevnik”
poroča: V Nevesinju sta dva volka
napadla čredo, ki jo je varoval 16
let stari Vojislav Miličevič s svojo
17 let staro sestro Jelko. Nad vol¬
ka je planilo pet ovčarskih psov,
ki so enega volka kmalu tako ob¬
delali z zobmi, da je pobegnil. Dru¬
gi volk se je še nekaj časa branil,
pa se je moral tudi on umakniti.
Bežeč je naletel na 16-letnega Vo¬
jislava, ki se mu pa ni umaknil,
marveč ga je s sekiro mahnil po
hrbtu. Kljub hudi rani je volk
bežal dalje, 17-letna Jelka pa za
jim, dokler ga ni došla In ga ■
kolčem pobila na tla. Nato sta
brat in sestra volka dodobra po -
bila. —• Vojislav je dobil od okraj¬
nega glavarstva nagrado, razen te¬
ga pa je dobil tudi precej za kožo.
— V Kalinovku je pa v gozdu div
ja svinja napadla nekega vojaka
92- pešpolka, ko je sekal drva. Vo¬
jak je pa svinjo tako silno in spret
no udaril s sekiro po glavi, da je
na mestu poginila. Tehtala je 65
kg in so meso prodali na dražbi za
70 kron.

Hipnotično spanje. Iz Turina
poročajo sledečo zanimivo novost:
Žena nekega mehanika se je pe¬
čala v zadnjem času zelo veliko s
spiritističnimi in hipnotičnimi po¬
skusi. Poklicala je večkrat k sebi
znanega turinskega hipnotizerje
Beriota Ko je Beriot spoznal, da
žena, ki je bolj slabe narave, trpi
tudi fizično vsled teh poskusov, ji
je odsvetoval pečati se nadalje s
temi poskusi. Žena ga je ubogala.
Kljub temu paje čez nekaj dni -za¬
spala in je niso mogli prebuditi.
Poklicali so razne zdravnike spe¬
ci j aliste, poskušali so različne me¬
tode, toda zaman. Končno so po¬
klicali hipnotizerja Beriota, ki je
ženo sicer pripravil k delni zave¬
di, toda žena se ne spominja: niče¬
sar in se ne spozna niti v svojem
stanovanju.

Zaradi nabiranja znamk. V Pa¬
rizu so uvedli strogo preiskavo
proti poštnemu ravnatelju Bou -
getu v Senskem delu mesta. Bou-
get je naprosil uradno vse inozem¬
ske poštne uprave, da mu vpošlje-
30 različne znamke vseh letnikov,
kolikor jih je še mogoče dobiti. —
Vse poštne uprave razen švicarske
so prošnji Bougeta ugodile in so
nu poslale 'znamke, ki reprezenti-
rajo celo premoženje. Švicarska
poštna uprava pa se je pritožila na
francosko ministrstvo.

Žrtev ljubosumnosti. V Trstu je
ustrelil pri babici Marti Chinera-
to v ulici Toro 22 letni natakar A.
Garutti svojo bivšo ljubico Aloj¬
zijo Mearso iz Vidma, ki se je pri¬
šla v Trst poslovit od njega, ker
se je ma pritisk starišev zaročila
z dragim. Garutti je ustrelil tri¬
krat na dekleta in dvalkrat nase.
Našli so oba smrtno ranjena v so -
bi. Prepeljali so ju v bolnišnico.
Rane pri obeh so smrtne in ni upa
n ja, da bi okrevala.

Čudne razmere ali pamet naših
okrajnih glavarjev. Pri Sv. Tro¬
jici v Slovenskih goricah je name¬
raval nekdo otvoriti 'brezalkoholno
gostilno. Med tem, ko se nemšku¬
tarjem pri otvoritvi šnopsarn gre
s čudovito naglico na roko in šnop-
sarne rastejo pod patr-onaneo gla¬
varja JVeissa, kakor gobe po de
žju, je mariborsko okrajno glavar¬
stvo 'zavrnilo prošnjo za brezaiko
bolno gostilno pri Sv- Trojici. Za¬
kaj? Ker so tako nemškutarji že¬
leli in ker pl. Weiss nemškutarje
— ljubi in se jih tudi — boji.

DOPISI.

(Nadaljevanje šeste strani.)

Aurora, Minn.

Cenjeni urednik N. V.!

Tukaj vam pošljem $2.00 na
roenine za list "Narodni Vestnik”
ir prosim, priobčite sledeči dopis.

V pomislek članom in članicam
K. S. K. J. — Kdo je sezidal dom
K. S. K. J. v Joliet, 111.? Vsi člani
in članice so prispevali svoje težko
prislužene novce, da se je zgradil
tlom te najstarejše zavarovalne or¬
ganizacije. Zakaj se je zgradil dom
te organizacije? 1.) Zato, da se v
njem zboruje, kadar so jednotine
seje ali seje bližnjih društev K. S.
K. J. — 2.) Zato, da je v njem u-
prava glavnega urada te organiza¬
cije. — 3.) Zato, da imajo društva
v njem svoje poštene veselice, po¬
štena razvedrila in poštene zaba¬
ve. — Kaj se pa sedaj vrši v domu ?

Prenasičeni jolietski prvaki so
jeli biti predrzni in v domu se je
vršil prepovedani ples "tango”,
katerega je preklel papež v Rimu,
ter zavrgel cesar avstro-ogrski in
nemški cesar. Kljub temu so ga pa
plesali v Domu rimsko-katoliške
organizacije! Lepo je to!

Odbor, ali kdor ima kaj besede
v Jolietu pri. Domu K. S. K. J.,
prašam vas, ali spite, da pustite
take stvari v Domu, ki spada de¬
set tisoč članom in članicam K. 'S.
K. J.? Glejte, da privozite na dru-
; o pot, sicer bomo ropotali.

Z delom gre tukaj slabo, zatorej
ne svetujeiji nikomur za delom sem
hoditi.

Prosim, da mi pošljete navodila
kako postati ameriški državljan.
Član K. S. K. J. in naročnik N. V.

Eveleth, Minn.

Sedaj so časi, ko starokrajski
listi pišejo le o vodiški Johanci, te¬
lečji krvi, ter nespametnih terci-
jalih, ki so verjeli v te čudeže. V
naši stari domovini so slabi ea-si;
tako pripovedujejo-novodošli, ta¬
ko se-eita po časopisih.

Ni moj namen, razkladati gnjile
razmere, ampak vam bodem opisal
samo eno staroveško neumnost. -—
Bilo je to lansko leto, nekega vro¬
čega poletnega dne. Skupine lju¬
di je hitelo po prašni cesti proti
trgu Sodražici. J-tz se oblečem ter
se podam z enim mojih tovarišev
proti že omenjenem trgu, ker no¬
beden ni vedel prav za kaj se gre.
Ko prideva v trg. bil je pole ra
dovedno/Cv. Tudi midva so vstavi¬
va pri nekem vogalu na stopnjicah
ter gledava po tej razburkani mno
žici okrog občinske hiše Gledal in
posl .šal sem, kaj bode. Že zavpi¬
je inoj znanec: poglej, poglej, že
gredo. Kdo? se oglasim tu se
ozrem v pokazano smer. Pf
vidim? Župana korakat na čelu
štirih zelo okineanih voF' , -• vle¬
čejo dva 1 'iece'j '-.soka kolesa R<
se nam približajo, vidim med ko-
b-si cev iiavega smrtonosnega to¬
pa. "".ji-  žene s c  križa i o ter ne¬
kaj izgovarjajo: ne vem. j- 1  li bila
molitev :><: čast kanonom ali kaj
Strel velja, ‘top 'velja; siromak pa
ter mnogi krojna množl a ijud-
»

siva. tlrli menda ipd” '-'prašam,
če je imrdr-ti že Italijan vr.aborjen

□

□

□ □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

■ ; ^

Tiskarna Narodni Veste

405  West Michigan Str., DiilnthJi^

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajo^
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine
društva v eni ali več barvah naša posebnost
Pismeni papir in kuverte izdelujemo
okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčim n
zadovoljnost.

Unijska tiskarna.

CENJENIM NAROČNIKOM
IN NAROČNICAM.

Vljudno prosimo, da naj vsakdo,
kdor ne dobiva redno lista, pošlje
svoj natančen naslov in naj ga za¬
piše tako, da se bo dalo citati, če
se je kdo preselil, naj pošlje stari
in novi naslov, ker mi ne'moremo
najti novi naslov brez starega. Mi
pošiljamo list redno vsakomur; če
ga kdo ne dobi, ni naša krivda.
Kdor ne dobiva redno lista, vpraša
naj najprvo na svoji pošti, in če
tam nič ne vedo, naj nam pošlje
stari in novi naslov, da mi stvar
uredimo.

Mnogokrat smo že naznanili v
listu, da ne pošiljamo več slik; naj
se blagovoli torej na to ozirati. —
Slik nimamo več, in kjer ni, tudi
cesar ne more vzeti. Mesto slik
pa pošljemo knjigo “Navodila ka¬
ko postati državljan” vsakemu,
ki plača enoletno naročnino na¬
prej in zahteva knjigo.

Istim, kateri ne poravnajo na¬
ročnine do 20. februarja, bomo list
vstavili, in zaostalo naročnino iz¬
tirjali. Teh z zaostalo naročnino je
sicer malo, -a drago bi nam bilo, če
bi vsak pred tem časom naročnino
poravnal, da bi ne bilo treba lista
nobenemu vstavljati. Tu so izvzeti
le štrajkarji. “Narodni Vestnik”
stane le dva dolarja na leto in pri¬
naša največ novic in ekonomičnih
razprav izmed vseh slovenskih li -
stov v Ameriki. Rojaki in rojaki¬
nje, širite ga!

Uredništvo in upravništvo.

KJE JE?

ANTON BERNIK. Pred tremi leti
sva bila skupaj na Chisholm, Min¬
nesota. Imam mu nekaj važnega
poročati.. Slišal sem, da je nekje v
St. Paul ali Minneapolis, Minn. -—
Prosim, če kdo rojakov ve za nje¬
gov naslov, naj mi ga naznani, ali
pa se naj sam zglasi. Frank Krebs,
Universal, Ind., Box 145.

IŠČEM

POZOR KROJAČI!

Iščem dva pomočnika, katera sta
zmožna vsega v krojaško obrt spa¬
dajočega dela. Plača po dogovora.

Anton Gradišer,

Box 303 Ely, Minn.

v Velki gori, ali če je T.io,-k kje
blizu, da nam preti nevarnost. —
Vsa črna vojska je bila skup. Ne
ne, mi '•adaga nekdo; ta to no. pe
Ijejo na Strm k Materi Bo* ji Se¬
dem Žalo.■}>. Povedati vare pa mo¬
ram, kar sem čul tč neko stare že
niče glede tega k: nona.

Ta !.op velja, — je rekla, — čez
dva tisoč kron, in bode soravljen
na Strmu v cerkvi. Ž njim bodo
streljali, ko se bode škof pr ; peljal.
Strel velja, top vela; siromak pa
strada. Kanonček grmi, sirota je¬
či. Ko topič poka, se revež joka.
Kaj bi naš Zveličar rekel, ko bi
prišel na svet in bi čul streljanje
njegovim namestnikom v čast? —
Bog daj norcem pamet!

Dajte, žena, krono, saj je mož v
Ameriki, bo že poslal; pa ne manj
kot krono, bomo za božjo čast -ne-
laj kupili, •— so govorili poberači.
,'dprite vendar oči, reveži! Pa ti
topiči niso samo tej občini, v tem
trgu; tudi drugod so.

Na eni strani napredek, na dra¬
gi starokopitnost- Ko se zbira de¬
nar za cerkvene kanone, mora vsa¬
kdo dati, če ne je liberalec, brez-
vernež in nevednež! Take razmere
so krive nazadnjaštva in bede.

Predrznež.

svojega prijatelja Frank Skorn
šek. Pred štirimi meseci je bil na
Keewatin, Minn. 'Prosim rojake po
Ameriki, ako kdo ve za njegov na¬
slov, da mi ga blagovoli naznaniti,
ali pa naj se javi sam. Stvar je
zelo nujna. Hvala naprej istemu,
ki mi naznani naslov. — Jožef Bo-
sich, Box 7v, Chisholm, Minn.
(16-2-5-3-14)

M. J. MURPHY, predsednik.

TH e oeol “ 0 ^<

FIRST STATE BANK

OF ELY

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošilian' * "nni) br® ai

nn vsa Ktrnni svp.t.n t.pr čfikovni nrnmp.t. TTrnnilna vrl«— J  dtn*. * i ‘^30,

i .7« «SG 0  , vrl

na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrest •

3°| 0  od sto suje

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod str •
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Unin" !r *'-
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glav * S\
iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas 8 1  " a

absolutno varne.

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in na’

Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe D Se ( - eet!

lnamn irsn riftt.nrfika rlfiln,. *

vedno nizke.

istotako izvršujemo vsa notarska dela. 1 ” uu  %

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih —
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delnb v**

FARMA NA PRODAJ.

80 akrov zemlje, 40 obdelanega,
40 pa gozd, se takoji proda radi
slabega zdravja. Les je vreden
$800. — Hiša, hlev, po jata, kur-
njak, 50 kurjadi, 2 kravi, 2 brani,
vse za $1800. — Takoj $400. •—
ostalo po $100. — na leto. Štiri
milje od mesta Crivitz, dve milje
od mesta Beaver, ki sta na želez¬
nici. Proda se radi zdravja.

Frank Galoit bx 32 Beaver, Wis.

Ljudje, ki poznajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre či¬
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN

| NAŠI ZASTOPA

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn
Math. Kapsh, L. Perushek, En
John Pogačnik, Eveleth. Mini
Max Volča nshek, Eveleth, Ma:
Jakob Muhvich, Gilbert, Mia
John Jerina, New Duluth, Mic
Ant. Mahne, Frank Kocheva,-
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Mim
Frank Horvatich, Virginia, Ifc
Louis Petelin, Aurora, Mim
Geo. Brozich, Rauch, Minn.
Anton Prosen, Crosby, Minn.
Frank Hochevar, McKinley, M
John Dragovan, Soudan Mini

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mid
Ivan Cotič, South Range, Mid

WISCONSIN:

Aurora , Minn,

Frank Zajc, Oliver, Wis.
Frank Brence, Waukegan, E
Frank Sanchar, Willard, Wi!
John Wodovnik, Mihmkee, Ti
John Stampfel, Grafton, Wis,
Frank Skok, West Allis, Wis.

OPOMIN.

Ker sem namenjena odpotovati
v stari kraj prihodnje poletje 'n
ne vem, ali se kedaj več vrnem ali
ne, zatorej tem potom opominjam
vse one, ki mi kaj dolgujejo, da
poravnajo svoj dolg v kratkem
času, ker drugače bom primorana
jih postavnim potom primorati to
storiti.

ROMAN JOHANCA

je sedaj izšel I. in II. zvezek s pravo
Johanično fotografijo. •— Cena 25e.

PRAVA RDEČA
ŠKOFOVA BROŠURA

je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c.

ZDRAVILNA KNJIGA

NAŠA ZDRAVILA

je ravnokar dotiskana; prekoristna
knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬
ske. • —• Cena 50 centov.

Kdor pa naroči en zvezek Johance in
Označeni dve knjigi, pošljemo za

JEDEN DOLAR.

Naročite si Narodni Vestnik,
aka želite dobro čtivo.

Virginia, Minn., 10. jan. 1914.
Antonija Trampush.

(12-22-14)

NAZNANJAM

cenjenim rojakom na Chisholmu
in po železniškem okraju, da imam
zastopstvo prodaje lot v bližini
Lincoln St. na Chisholm. Lote so
še po ceni in kedor hoče imeti hi¬
šo na svojem naj kupi loto sedaj.
Mesto raste hitro in rudniki se
vedno množijo. Vsakemu kupcu
jamčim čisto pocestno pravico.

Imam tudi na prodaj zemljišča
za farme.

Razglednice Johance je dobiti po 5c,
6 komadov za 25 centov.

tragikomedija v treh dejanjih. —
Cena 50 centov.

Svojcem v stari domovini napravite
veselje, če jim pošljete roman Jo¬
hance. Mi ga pošljemo brez vsakega
doplačila.

DRAM. KNJIGARNA

535 Washington St., Milwaukee, Wis

Elco Theatre

ELY, MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

ase predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

Frank Globočnik,
Box 64, Chisholm, Minn,

VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

psE «fWd )|!l<

V>el

v Y° rk:

V \vah> ica

za c

',«red<> v

za

SLubog^A^ of ^


da J® jel
da vlada v

&indus trij ^
*' a 'V vso silo m f
t'* ia  pelavsk 1  ti
“^ddavclv^
jvadni® de
J40.000 m

farada, ker

v te® bogateli

"ierintendent

jAA Hopkins se

t  pomočjo P°mo<
l-l kolikor mogoče
Zko  brezdelnih-

ILLINOIS:

'In Libernik. Joliet, Illinois.
Simon Jesenšek, La Salle, E
Joseph Blish, Chicago, Ul.
Joseph Omerza, De Pue, E
John Kulavic, Springfield, E

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind-
Mih. Pavel, ml., IndianapoK »
Anton Tratnik, Clinton, Ind-

PENNSYLVANIA ;

Ign. Magister, Pittsburg, ? a -
Alojz Tollar, Imperial, Pa-
John Kern, Cannonsburg, (■
John A. Germ, Braddock ^
Anton Klančar, Arona, Pa-
Joseph Yamc, Garret, Pa-
Martin Klinar, Johnstova,
John Pajk, Conemaugh, P»-

* je po tvernicah,
tali. delavskih P'

jtd., in povsod se je
bili časih, vendar sc
izrekli, da pričakuj
vci-je delavnosti v i
največ jih delodaja
Seff York se je izi
lirski trg letos bol
kol že več let in, '
;o delavci skoro za
bi zaslužili za 'bori
sebe in svSje druži
Y. M. C. A. na Bmv
fesa s prošnjami z,
ib delo, in še ne p'
Brniških delavcev i
Bowery Mission, k;
gim ob eni uri z ju
deliea juhe in pro
se nabere vsako m
?ih. izmed katerih
sko naobraženih, 'k
kodelstvu izučenih
polnoma brezdelni
Sew Y ork tudi okc
cev ’ kl  delaj-o le po

Da  teden. Statistik

STROJ! NAD0N
stujeji

Oshkosh, W is . ;  p
de]a Lumber  družba
a eey  od 2000
Pc ' !l a stroje ' ’

John Lamuth, Marianna, .. os s t r  . '

Frank Miklaucich, McD»W» f : j e „ |a  . ^ en (Jel a ,

sc

J 0d r ok. p r ,

ttroJ?? en  dela-
? Prišlo IV" S1

’ lz  dr, lige

'Jartin Kor

ECorcrhec, Raiphtoa/* "

!>lovrh. Broughtoa, . rze Uih 82 i ?' ^

John Mlakar, Claridge, P»- i)o SSov  . a elave (

Je  Pa

OHIO:


°stal,

Karol Bauzon, Frank y

. = nac a  Frer g ar, CoUin^J ST A§1
Alois Ballant, Fr. P°) e > i
Anton Ki Vel, Yonngstow»-
Frank Guna, Bradley,

Frank Guna. Badley, n.

COLORAD0'

Col«'

John Janežič, Leadvill®. - le
Frank Skrahec, Denver. „ o -,
Mihael Krivec, Primero,

? Cl  ? ai tieu

;; ue  Čete i
’ 1

tes

Pa

ate;

Pov: atn °h

se-

KANSAS:
John Homec, Yale, Ka nS '

le v,?,* Pora;

(J Ulili nuilicc, J. 7  c ,

Anton Zajc, fflnard^ %  £

setu

I v Sta“ V2ela

! glav lase hl iv,

L '^eiu ^ 1Jl

I So

dv,

s tam

Mihael Breznik, Fton S«, ^
Anton žagar, Kansas _
Simon Repovš, Colum ’

n;? Vi

ftimon xtojjuvD, v . .-g
Jacoh Cukljati, Fittsh .

P

V o n '
^ a Pe

a:

WYOMlNS ;  f

F. S. Tauchar Eock s l r ‘f
Mike Krivec, Suhlet^j# I

»Rž

John Globochnik,

John Ruzich, Wardner,

Za oglase tujih 1  j  ' s 'no-jJ . der ,

tvrd ne prevzame # e  ^  h

ne upravništvo noben6

.so 1

sti. Nekatere stvar 1  ^
dar je boljši:drži, ooS

AVn 'bij
s Toi

S. y

i“.|y ‘"'k i j-
Sl  j e  C*

ho , k ?tere

l ce-



bo

'boi