p6«mrB>r*wnix9#TBvmT
Martoorsitl
V c
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 162
Maribor, sobota 20. julija 1929
»JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. m. v Ljubljeni «t 11.409 Vel]« mesečno, prejema« v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Tel »fon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra*1 v Ljubljani, Prešernova ellea a. 4
0 polletni bilanci vlade
se povdarja tudi, kako naše mestne in o-blastne samouprave dobivajo cenene kre ditne ponudbe iz inozemstva, in da so s temi ponudbami naravnost obsipane. Nedvomno, zelo zadovoljiv pojav, ki na eni strani dokazuje veliko zaupanje inozemstva, na drugi strani pa tudi veliko^ razpoložljivo gotovino v inozemstvu, ki išče prostora za plasiranje svojega denarja. Dokaz, da bomo lahko brez težav dobili kredite, ki so potrebni našim mestom in oblastim za uspešno izvajanje komunalnih in oblastnih javnih del.
Pri nas je bjlo dolgo časa in deloma tudi še danes razširjeno mnenje, da je za vsa takšna dela poklicana država, in mnogokrat se je valila krivda na državno upravo za nedostatke in pomanjkljivosti glede javnih del, tudi takrat, ko je bilo očitno, da je za njih izvajanje poklicana bodisi privatna, bodisi komunalna, bodisi oblastna inicijativa. Industrija, obrt in trgovina se razvijajo normalno po potrebah gospodarskega življenja, istotako kmetijstvo, katero pač državna pomoč more podpirati v razvoju, ne more ga pa sama dvigniti na zaželjeno višino. Težko je zahtevati od države nekaj, kar bi morali storiti kmetje sami in oni, ki z narodom žive: ako oni ne propagirajo boljšega obdelovanja zemlje in novih metod kmetovanja, ali naj država priganja k temu kmete z orožniki?! In če bi to tudi storila, ali bi dosegla večji uspeh? Izkušnje in praksa kažejo, da narod najbolj napreduje, ako država navaja njegov trud in voljo do dela v pravi kolotek. Naloge državne uprave so ogromne, delo pa, ki interesira mesta in njihove okolice neposredno, morajo pospeševati mesta in oblasti. Prometne zveze mest z okolico, amelijoracijska dela, povzdiga K avnih panog produkcije mest in posa-krajev, vse to je vedno naloga , - ' 0«lasti in zasebne podjetnosti, ako V^ a ne zmore. Tudi akcije večjega ^ osega, gradnjo železnic in cest prep ča zakon oblastim, istotako druge naloge, za katere je treba velikih kapi-talov.
Teh kapitalov, ki So potrebni za izvajanje obsežnih javnih del, pa nimajo niti naša mesta niti oblasti, niti jih ne morejo dajati v zadostni meri na razpolago domače banke m hranilnice. Nasprotno pa je v Inozemstvu, v raznih državah, takšno izobilje denarja, ki i§ge prostora, ‘kamor bi se izselil, da to izobilje denarja in njega cenenost naravnost sili na razmišljanje o primernosti uporabe inozemskih kreditov povsod tam, kjer domačih ni dovolj na razpolago. Poleg treh velikih svetovnih denarnih trgov (Ne\vyork, London in Pariz) so še nekateri manjši močni trgi: Bruxelles, Ziirich, Amsterdam. Vsak izmed njih lahko zadovolji baše kreditne potrebe. V Angliji in Zedinjenih državah se obrestovanje po 6.5 : r.795 smatra za zelo zadovoljivo, v Fran gii pa mali hranilci smatrajo tudi že obre * 'Vanje po 4.5—5% za izredno povolj-po-Tam je mogoče najti kredite pod najboljšimi pogoji, pa tudi na manjših trgih.
Posredovanje Amerike
FRANCOSKI POSLANIK V WASHINGTONU BO PREDLAGAL MOSKVI POSREDOVANJE ZEDINJENIH DRŽAV ZA MIRNO REŠITEV SPORA MED KITAJSKO IN RUSIJO.
LONDON, 20. julija. Vsa znamenja kažejo, da bo rusko-kitajski konflikt omejen za enkrat samo na pqpolni prelom obojestranskih medsebojnih odnošajev. Nobena od obeh držav noče prevzeti sama vso odgovornost za Izbruh sovražnosti, temveč utemeljujeta obe državi svoje vojaške operacije s previdnostnimi ukrepi za slučaj napada.
Včeraj se je vršila ves dan živahna izmenjava misli med kabineti raznih evropskih in ameriških držav ter Japonsko. Amerika si je namreč nadela nalogo, da prevzame v konfliktu vlogo posredovalca, da prepreči veliko vojno na Daljnem Vzhodu. Amerika smatra to kot svojo dolžnost tembolj, ker sta tako Rusija kakor Kitajska podpisali Kellogov pakt, ki bo strnil te dni v Zedinjenih državah v veE':-vo, kar bo slovesno razglašeno. Vojna pa bi bila slab uvod v realiza?'p Kellovega pakta.
Po washlngtonskih poročilih je sprejel včeraj državni tajnik Stimson ruskega, kitajskega, francoskega in japonskega poslanika in jim je sporočil željo svoje vlade, da bi se rusko-kitajski konflikt čimprej končal. Obenem je nasvetoval zmernost na obeh
straneh. Državni tajnik je naprosil francoskega poslanika, da naj sporoči svoji vladi željo ameriške vlade, da naj francoski poslanik predloži v Moskvi po naročilu ameriške vlade sovjetski vladi ameriški posredovalni predlog. Zanimivo je, da niti Rusija niti Kitajska ne odklanjata posredovanja. Kitajska celo že vnaprej, ker odločno odklanja sumničenje, da se hoče spustiti v vojaško avanturo. Rusija pa ima na drugi strani dovolj vzrokov, da se ne spušča v vojno, ker stane vojna mnogo denarja, ki ga pa sedaj tamkaj ni mogoče dobiti. V ruskih krogih se le boje, da bi se protisovjetske sile sveta razvile na Daljnem Vzhodu pod angleškim vodstvom in da bi doživela ruska politika v Aziji popoln polom. Sicer pa vlada že danes splošno prepričanje, da ne pride do vojne in da bo imelo ameriško posredovanje uspeh.
HARBIN, 20. julija. Položaj v Mandžuriji je neizpremenjeir Obojestranske čete so ob meji ponolnoma pripravljene za boj, ne da bi se že pričele sovražnosti, izvzemši manjših snooadov med kitajskimi in ruskimi predstraža-mi in oddelki.
Rtentator na (Tliklasa očdan u blaznico
DUNAJ, 20. julija. Kovaški pomočnik Anton Leitner, ki je poizkušal izvršiti atentat na avstrijskega zveznega predsednika Miklasa, je bil izročen včeraj psihiatrični kliniki. Pri zasliševanju se je na policiji obnašal ves čas izredno mirno. Naglašal je med drugim, da bi moral predsednik, ki nima zadostnih pooblastil in vpliva na reši-ev gospodarskih in socijalnih vprašanj, takoj odstopiti in napraviti prostor drugemu.
Ogenj u kraljeuem Sanskem gledališču
KOPENHAGEN, 20. julija. Včeraj po-poldne je nastal v kraljevem gledališču ogenj, ki bi kmalu vpepelil celo poslopje. K sreči pa se je še posrečilo ogenj omejiti in tudi škoda ni prevelika.
Bol za otroka v ItaSiJI
TEKMA V ABRUCIH MED OBČINA MI tk ČIM VEČJE ŠTEVILO PORODOV. — MUSSOLINI PREVZEL PROTEKTORAT.
RIM, 20. julija. V zvezi z novo populacijsko politiko fašističnega režima je nastalo v nekaterih pokrajinah za ta vladni načrt izredno ugodno gibanje. Več gorskih občin v Abrncih je namreč naprosilo ministrskega predsednika Mussolinija, da naj prevzame protektorat nad tekmo, v kateri občini bo tekom enega leta več porodov. Mussolini je dejanski prevzel protektorat in je obljubil zmagoviti občini zlat pokal. Plemenita gesta
ministrskega predsednika je izzvala med prebivalstvom velikansko navdušenje. Bati se je le, da tekma, ki je namenjena uresničenju tako patrijotičnega cilja, ne bi morda prekoračila dopustne meje in posegla celo po protizakonitih dejanjih. K tej plemeniti tekmi nameravajo pritegniti zlasti rodbinske očete starejših letnikov. Da se na ta način vsemu svetu dokaže plodovitost in zdravje italijanskega naroda.
Rngora u plamenih
Težke človeške žrtve. Na stotine hiš zgorelo. — Ogromna škoda.
ANGORA, 20. julija. Včeraj popoldne je nastal v turški prestolici strašen požar. Iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov je pričelo v starem turškem predmestju na več krajih naenkrat goreti in se jc ogenj v sedanji silni vročinj razširil z bliskovito naglico. Alarmirani so bili gasilci daleč naokrog, reševalna akcija pa
Ziirich nam je znan preko Državne hipotekarne banke, Amsterdam'in Bruxelles nam še nista poznana. Posojil za gradnjo električnih železnic, za izsuševanje močvirM in drugo ne bi bilo težko najti, zlasti s pomočjo zainteresiranih industrij.
O vprašanju inozemskih kreditov za naše samouprave smo pisali že ob priliki, ko je zagrebška oblast sklenila za gradnjo železnic in cest in druga javna dela najeti v inozemstvu večje posojilo. Jušno je, da je treba vzeti v ozir inozemske ponudbe, ako vemo in je gotovo, da za Izvedbo večjih oblast, ali komunalnih investicij in ijalog primanjkuje doma-
se je pričela pod osebnim vodstvom državnega predsednika, Mustafe Kemal paše. Ogenj pa je zavzel med tem že tako velikanske dimenzije, da se je morala reševalna akcija omejiti samo na lokaliziranje požara. Na pogorišču so se odigravali srce pretresajoči prizori! Pogrešajo mnogo starčkov in otrok, ki so najbrže postali žrtev razdivjanega ele menta, Požar je vpepelil več sto hiš in znaša škoda milijone.
čih sredstev in ako želimo pospešiti napredek in razvoj naših mest in oblasti V takem slučaju se moramo vprašati, ali ne bi bilo primerno, da sprejmemo eno ali drugo inozemsko kreditno ponudbo Naraščanje našega nacijonalnega kapitala napreduje le polagoma in ti kapital! morajo v prvi vrsti zadovoljevati potre-be trgovine, industrije in kmetijstva Zato je na dlani, da moramo za velike investicije iskati dolgoročne velike in cenene kredite v inozemstvu ter z njih pomočjo začeti perijodo velikih javnih del ki naj pospešijo razvoj naših mest in na-šitf oblasti.
Vzoren red na špeharskem trgu.
Na današnji špeharski trg je bilo iz 8 občin pripeljanih 17 svinj, 15 kg pljuč, 46 kg jeter in 62 kg masti. Vse dago je bilo prvovrstno in je odgovarjalo vsem tržnim predpisom. Danes se je jasno pokazalo, da zadnji ukrepi mestnega‘*tržnega nadzorstva, ki so prav po nepotrebnem izzvali toliko hrupa, niso bili zastonj in da se tudi podeželske občine lahko ravnajo po pravilniku, samo če hočejo. Blago so danes pripeljali na trg tudi oni Špeharji, ki jim jc bilo zadnjič inhibtfano. Upamo, da bo trajal vzorni red tudi vnaprej.
Zveza privatnih nameščencev Jugo« slavije v Mariboru
priredi dne 23. t. m. ob 20. uri v hotelu’ »Pri zamorcu« shod, na katerem se bo razpravljalo o novi uredbi delovnega časa in o stališču privatnih nameščencev k tej uredbi. Vabljeni so vsi privatni nameščenci. — Odbor.
Svinjo so našli.
Elizabeta Kostevc iz Nasipne ulice V Pobrežju, je prijavila policiji, da so v Plinarniški ulici shranili približno sedem mescev staro svinjo, ki je najbrže utekla iz črede kakega trgovca. Lastniku, ki mora dokazati lastninsko pravico do najdene svinje, je ista pri Elizabeti Kostevc v Pobrežju, Nasipna ulica 9 na razpolago.
Sledi za vlomilcem v Rimskih toplicah.
Pred dnevi je naznan storilec v Rimskih toplicah odnesel dvema natakarjema obleke in perila v skupni vrednosti Din 1302.75. Storilec, čigar identitete še niso dognali, je okrog 25 let star in zelo elegantno oblečen. Poizvedovanja za vlo milcem so f> vedla do zaključka, da je storilec — V borčan. Tudi njegove ma riborske sorc .jtvene zveze so že ugotovljene. Kdaj bo prišel v roke pravice, pa je seveda vprašanje časa.
Neznosen smrad udarja te dni v nosove prebivalcev Mlin« ske ulice, ki si dolgo niso bili na jasnem, cdkod izvira. Iz Plinarniške ulice udarja iz napol odprtih kanalov plinski smrad, z druge strani pa odprti kanali raznovrstnih obratov razodevajo, vzlasti cb večernih urah vsebino teh odtokov. Prizadeti prosijo gradbeno oblast, da se zavzamejo za odpravo tega nedostatka
Levo nogo
si je zlomila snoči oOletna Marija Štancerje v a iz Melja. Na hodniku stanovanja ji je spodrsnilo. Re-, silni avto je odnremil ponesrečenko v
halnir-o.
SHufc
WarTfirtF$1č? VFCFRNJK Mri
V M a rIBor u, cfnci '26. Vil. '1920.
Vespazijanov tempelj na Aleksandrovi cesti
protivna in UGODNA KRITIKA. — NAZORNI nauk na spomeniku.
Ventil j© potreben, ventil, gospbd urednik, kajti v občinstvu vre, pikre opazke padajo, smejejo se ljudje, jezijo se drugi, nemalo jih pa je, ki neprikrito hvalijo in so popolnoma zadovoljni. Radi česa? Ne vem namreč, kako bi imeno /al tisti kamen spodtike, tisto jabolko prepira, Alzacijo Loreno, lepo Heleno! Nekateri, in med temi je, kakor je dokumentarično dokazano, sam mestni magistrat mariborski, imenuje tisto stvar »Javno stranišče«, drugi zopet trde, da je to javen vodnjak, tretji, bolj hudobni, bi radi govorili o »kišti za apno«, o »monumentalnem škandalu« itd. Z eno besedo: da se razgreti duhovi malo pomirijo, je treba razčistiti in malo logično razmisliti vso stvar, pa se bodo razgrete glave ohladile in se bo zopet božji mir vrnil v raz-paljene mariborske duše.
Nergači, ki jim ni bilo nikdar nič prav, argumentirajo:	Niso	li mogli modri
mestni očetje nikakor najti bolj neprimernega prostora za napravo javnega stranišča, kakor ravno mali trg pred fran čiškansko cerkvijo v Aleksandrovi ulici? Ravno pred Božjim hramom naj stoji in ravno na najživahnejši mariborski ulici!
Le počasi! Najprej vprašanje: Je li bila v neposredni bližini frančiškanske cerkve tista zgradba potrebna? Da, brez ugovora, saj je treba le misliti na trume božjepotnikov, ki po večkrat na leto po-sečajo svetišče, ne oziraje se na meščane. Je li tam v bližini kak drug prostor, kjer bi bil mogel ranjki cesar Vespazijan razgrniti svoj šotor? (Ne mislim tu seveda na šotor običajno pred cerkvijo trgujočega lectarja!) Je več takih prostorov, n. pr. vrt Zadružne gospodarske banke, je vrt oo. frančiškanov, toda pribito gotovo je, da bi se bili gospodarji obeh prostorov krčevito branili proti slič nemu atentatu na svoje imetje. Torej kam s straniščem? Na Piramido? Na Felberjev otok? Nič, prav tam mora stati, kjer je in ni nikjer drugje prostora zanj. Ali pa je bila morda boljša in lepša tista smrdeča koliba v Kopališki ulici, ki je morala izginiti že iz razloga, ker je o-virala promet in je s svojo zunanjostjo in notranjostjo tvorila višek pomanjkljivosti vsake estetike?
»Nesnaga« tista stavba tudi ni! Je stvar higijenično urejena in se od ravnokar omenjene kolibe silno razlikuje že v tem, da ne razširja nikakih mefitičnih duhov. In vrh vsega, gospodje nergači, tisto stranišče sploh ni stranišče, pač pa je — dajte si to dopovedati — javen vod njak in je stranišče le privesek vodnjaka, za njim, pod njim, v črni zemlji! Razun tega, je bil ta vodnjak sila potreben, kajti je daleč na okrog v Mariboru edini in se Mariborčani tudi ne morejo večno napajati s sladkim Ljutomerčanom in v zadnjem času bridko grenkim pivom, ker vse to stane in je nezdravo in ker tudi lem pa tja kedaj, seveda bolj po redko.
Tuli strokovnjaki.
Pri nas je žalibog še vedno ukoreninjena navada, da je nekaj vredno samo tisto, kar zraste na tujem zeljniku, zato hodimo radi po razne strokovnjake preko meje, kakor da bi se poslijžili domačih moči, med katerimi imamo, hvala Bogu, tudi može evropskega in svetovnega Imena. Zgodi pa se včasih, da sledi takemu naziranju bridko razočaranje, ki pa le seveda prepozno. Nesreča pa je, da ostanejo taka spoznanja navadno javnosti neznana in brez haska. Tako kakor jnnogi drugi, je mislil tudi nekdo, ki je »ieer vsega spoštovanja vreden narod-Sjak, ko je pričel predelavati svojo hišo m je v ta namen najel arhitekta drugod, szven mej naše države, ker na take stva-ji, žal, še ni uvedena carina. Inozemski (trokovnjak je izdelal načrt in prezidava [e je pričela; ko pa je bilo delo že v te-|u, se je izkazalo, da se je inozemski jtrokovnjak uračunal pri presoji stare ftavbe, in posledica je — da bo lastnika jtalo delo zdaj nad milijon dinarjev več tot je bilo proračunano. Mislimo, da bo
čutijo potrebo po zdravi, hladni pohorski vodi iz mestnega vodovoda.
O večji ali manjši lepoti »vodnjaka« je vsaka debata brezplodna, ker so okusi različni in ne more niti sam gospod Beg vseh ljudi zadovoljiti s kako svojo ustvaritvijo. Vsekakor ga napravlja nasajeno zelenje jako sprejemljivega in ona trati-ca z robinijo za njim nikakor ne kvari celotnega utiša in ni nobenega dvoma, da je sedanje lice malega trga dokaj prijetnejše kakor prej, ko se je odlikoval po kričeči praznoti, iz katere je štrlela, kakor nekake gavge, rudeča benzinska črpalka v sinje mariborsko nebo.
Toliko v zagovor »monumentu«! Sedaj pa še nekaj besed treznega opazovalca in milega kritika. Ko sem jo mahal pred nekaterimi dnevi po Aleksandrovi, sem opazil na zunanjih ploščah vhodov v pod zemlje izklesani besedi »za moške«, vza ženske«. Skoro ista barva kakor betonski zid, lepo, diskretno in jako vidno za vse one, ki si žele v ... recimo Hades. Pa napravim par korakov in obide me naenkrat silna skrb, da ne bi komu v glavo padlo, da bi tiste črke prepleskal s kako vsiljivo barvo. »Ne, to se pač ne more zgoditi«, sem ss tolažil, a so bili moji upi žalibog ničevi. Črez par dni so bile črke res demonično črno pobarvane, tako da ja vsakdo vidi, in sicer na par sto metrov daleč, da je tista stvar, ki ne bi smela biti stranišče, res stranišče in ne vodnjak in — Bogu bodi potoženo in dobremu o-kusu povzročiteljevemu — videl sem, da se blesti na drugi strani vodnjaka v velikih črnih črkah, ki se s peklenskim režanjem odražajo od bele stene, napis: Javno stranišče — 1929. Za vraga! (0-prostite gospod urednik, da kolnem, pa res ne morem drugače!) Ali mislite Vi gospodje, ki ste duševni očetje tega stranišča, in seveda tudi tega napisa, da smo mi Mariborčani doslej mislili, da je to morda »grob neznanega vojaka«, ali mariborski »Eifflov stolp«, »osmo čudo na svetu«, »kamen modrijanov«? Res ne! Vsi smo vedeli, da je to Vespazijanova palača in smo jo vsi v svoji sramežljivosti in diskretnosti imenovali in jo smatrali za javen vodnjak, a ste nas Vi, ki ss Vas te besede tičejo, s tistim napisom srečno dovedli na realna tla resnice, hčerke božje, ki pa v tem slučaju — smrdi.
Spominja me tisti napis na nežna leta v 1. razredu osnovne šole, kjer nam je enkrat pokazala gospodična učiteljica pri nazornem nauku na tabli lepo sliko krave, a je pod sliko stal napis: To je krava.
V trgovinah prodajajo »Glaspopir«! Sicer pa izražam upanje, da bo usmiljeni zob časa s pomočjo vetra in dežja, toplote in mraza kmalu oglodal tisto Črno barvo, ki je tedaj kompetentna oblast ne bo dala nadomestiti z novo.
vsaj ta najnovejša izkušnja izučila vse tiste, ki bi hoteli slediti takim in podobnim zgledom. Ali pa tudi — ne?
Oblastni odloki in praksa.
Da bi pospeševali »tujski promet«, so se bili nekateri natakarji in natakarice, pa tudi lastniki javnih lokalov v Mariboru domislili, da bi kazalo uvesti nemški pozdravni in občevalni jezik. Ker pa imamo za pospeševanje tujskega prometa pri nas poseben urad, je merodajna oblast izdala odlok, da se imajo v vseh javnih lokalih v Mariboru pozdravljati in streči gosti najprej v slovenskem jeziku in šele če tega zares ne razumejo v nemškem ali katerem drugem. Par dni je to tudi zares veljalo, ali kakor se vse rado pozabi kar komu ni prijetno, tako so kmalu pozabili na ta odlok tudi naši natakarji in natakarice in zdaj vas že čisto neženirano pozdravljajo zopet z »Guten Tag! Was wiinschen sle?« Ker torej odlok ni za dolgo zalegel, bo treba seči po bolj učinkovitem sredstvu, po objavi imen dotičnih javnih lokalov in natakarjev. Morebiti bo to zaleglo?,
Nov slovenski inženjer.
Gospod Pavel Gasparin, sin profesorja mariborske realke, je dosegel 13. julija inženjersko diplomo elektrotehničnega instituta v Nancyju v Franciji. Čestitamo!
Vetrinjska ulica zaprta.
Vsled naprave kanala ostane Vetrinjska ulica med Jurčičevo ulico in Glavnim trgom v pondeljek in torek, t. j. 22. in 23. julija 1929 za vsak promet zaprta.
Skauti in Gozdovniki, kolikor vas je v Mariboru, pridite danes, v soboto, ob 18.20 k sprejemu čeških skautov in skautinj, ki se pripeljejo ob tej uri iz Morave, in bodo v Mariboru prenočili. Izkažite našo jugoslovensko go stoljubnost, zlasti z Ijubeznjivo pbstrež-ljivostjo, da bodo gosti odnesli najlepše spomine iz Maribora!
Prijetni izprehodi
so — kajpada — v Tomšičevem drevoredu, a to samo v zimi, zgodnji pomladi in pozni jeseni; tačas bogami ne! Po improvizirani cesti v Tomšičevi ulici ropotajo od ranega jutra do poznega večera težki tovorni avtomo bili in dvigajo cele oblake gostega prahu, ki je neželjen užitek obuličnim prebivalcem in šetalcem v drevoredu. Sicer pa se je število zadnjih skrčilo na minimum, izbrali so si menda drug kraj, kjer je manj tega blagodejnega užitka. Drevoredu seveda to ne škoduje prav nič, saj kostanji zelene in govore, kako prijetno je bilo v njihovi hladni senci nekoč, ko prah ni odganjal Šetnje željnih meščanov obojega spola. Zelo hvaležni bi bili danes mestnemu magistratu, ako bi dal Tom šičevo ulico za težki tovorni promet z avtomobili zapreti, ali pa če bi ukazal, da se ta debeloprašna cesta vsaj prav izdatno Škropi, k?dar oblaki delj časa ne skrbe za to.
Ljudska samopomoč v Mariboru sprejme v svoj novo ustanovljeni oddelek »E« z najvišjo podporo do 20.000 Din in po 10 Din posmrtnine samo še 200 članov od 51 do 70 let starosti, toda le z zdravniškim potrdilom. Zahtevajte torej takoj tozadevno pristopno izjavo. _______________________________________1747
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni pozebi
in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjene trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišu-rah hemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franc Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franc Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborska dekliška kolonija.
ki je odšla že 2. t. m. pod vodstvom gdč. Bračičevev Bakarac pri Sušaku preživa dneve ob našem Jadranu v najboljšem razpoloženju. Iz pisma, ki so nam ga dali na razpolago stariši neke deklice, posnemamo sledeče: Takoj po prihodu na Sušak, se je kolonija okrepčala v restavraciji s kavo. Po kratkem ogledu mesta in kosilu, se je kolonija odpeljala potem s parnikom na Bakarac. Bilo je krasno vreme in morje je napravilo na vse otroke veličasten vtis. V Bakarcu je bilo že vse pripravljeno. Deklice stanujejo v šoli in imajo prav udobna ležišča. Hrana izborna, snaga vzorna. Kuha izvrstna štajerska kuharica iz Maribora. Toplo solnce je že vse močno ožgalo. Kolonija dela tudi prav pridno izlete. Bila je že v Kraljeviči, Crikvenici in Bakru, kjer je videla tudi priljubljenega vladarja s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičem Tomislavom. Ljudstvo je silno prijazno in vljudno ter gre našim malčkom v vsakem oziru na roko.
Nakazila v Grško po poštni hrqgilnici.
Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo z Grško za nakazila v to državo. Imetniki Ček. računa lahko odrejajo izplačila v Grško pod istimi pogoji kot v ostale države. S posredovanjem teh kot tudi poprej navedenih zvez z inozemstvom lahko^ izvršuje poštna hranilnica izplačila v države vsega sveta. Podrobna pojasnila daje poštna hranilnica in njene podružnice. ' '	‘	,
Današnji živilski trg.
Letos še ni bilo sobotnega trga s tako gnječo, kakor danes. Vsakovrstnih živii, povrtja, sočivja, poljskih in gozdnih sadežev je prispelo v izobilju. Predvsem je omeniti raznovrstno povrtje in poljske pridelke: Solata glavnata Din 1.50 glava, endivija šopek pa Din 1.—, stručnica po Din 1.50—2.—; vrtne kumarce Din 1—
3 komad, poljske 3 lepi komadi po Din 2.—, za vlaganje 4—5 komadov za Din
I.—. Zeljnate glave Din 1.— do 4.— komad, malencane po Din 1 do 2.—, jedilne buče po Din 2.— in 3.—, paradižniki po Din 8.— kg, na srbski stojnici po Din 5.—. Paprika po 25 do 75 para komad; karfijola od Din 1 do 8.— komad, koleraba 4—6 komadov Din 1_____________
— Na Vodnikov trg je dospelo vsega 16 voz krompirja, kumare, čebule, stroč-nega fižola. — Od domačega sadja je omeniti predvsem hruške po Din 4.— do 6.—, ali 6—8 komadov za Din 1.—. Marelice 3—4 komadi za Din 1.—, domače breskve po Din 1.— komad. Na laških stojnicah so briljirale sveže laške fige po Din 1— do 2.— komad. Domača jabolka po 50 para komad. — Na perutninarskem trgu je vladalo vrvenje kot 3e do sedaj nikdar. Saj je visoka sezona piščancev; par po Din 35 do 75 ; par
rack Din 25.—. Kokoši so se dobile po Din 35.— do 50.— komad. — Na trg svobode je prispelo vsega 38 vozov sena, slame, škupe in krme. Da 11. ure se je prodalo 34 voz in tudi zanimanje od strani vojaštva je bilo izredno veliko. Cene so se gibale za seno od Din 50.— do 65—za slamo Din 40.— do 50.— me-terski stot. .
Omalovaževanje našega jezika.
Najmanj, kar lahko v naši narodn! državi zahtevamo in tudi moramo, zahtevati, je, da vsakdo, ki je v stiku z našim ljudstvom, obvlada naš državni jezik. Kdor ga ne zna, pa naj se ga nauči, saj so to od nas tudi zahtevali poprej in še kako rigorozni so bili pri tem. Predvsem pa pričakujemo, da bodo na tem stališču odločno vztrajale tudi občinske oblasti. V Mariboru so pravkar izročili novi vodnjak s pitno vodo in javrtim podzemskim straniščem na trgu pred frančiškansko cerkvijo prometu. Nemalo presenečenje pa doživiš takoj, ko te upraviteljica pozdravi nemški in sploh ni zmožna da* jati v našem državnem jeziku pojasnil in informacij. Marsiktera ženica z dežele se je že morala obrniti in oditi, ker ne razume nemščine. Želimo, da se napravi v tem oziru red in nastavi na tem mestu osebo, ki bo znala občevati z ljudmi v našem jeziku.
Nov postopek za ocarinienje poštnih paketov.
S 1. avgustom stopijo v veljavo nove. uredbe glede postopka za ccarinjenje poštnih paketov, iz katerih posnemamo sledeče za uvoznike važne izpremembe: Carinska pošta bo najpreje dostavila strankam duplikate deklaracij v pregled, če so tarifne postavke za carinjenje pravilne. Stranka bo morala na deklaraciji podati izjavo, da so postavke pravilne, nakar se ji bodo šele dostavili paketi, katere mora potem brezpogojno prevzeti. Ako bi pa stranka smatrala carinske postavke kot nepravilne, ima to na deklaraciji pripomniti in navesti carinske postavke, katere smatra kot pravilne. Taki paketi se bodo potem vzeli v ponovno ocarinjenje in ako se izkaže, da je bilo prvotno carinjenje pravilno, bo imela stranka plačati za vsak slučaj Din 300.— denarne globe za neopravičeno zavrnitev pošiljke brez ozira na to, če pakete potem prevzame ali jih vrne dobavitelju.
— Trgovski gremij v Mariboru,
Koncert v Astorljl.
Na vrtu kavarne Astorija dnevno večerni koncert.	1720
Ustanovni občni zbor »Sfreijačke družine« Hotinja vas
se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija v gostilni Primec ob 14. uri.
Dr. Fran Marinič v Mariboru
Trubarjeva ulica 11, ne ordinira do na-daljnega.	1742
Pevsko društvo »Lira« v Radvanju
priredi dne 4. avgusta svojo ustanovno veselico v gostilni »Lobnik« (Tomše) in ne, kakor se je pomotoma ooročalo dne
II, avgusta,	1744
Mariborski in dneotii drohii
Naša severna meja
ZGODOVINSKA DEJSTVA IN NEZNANSTVENE NEMŠKE POTVORBE.
Ljubljanska taktika napram nemškim in drugim narodnostnim zahte-,vam po našem narodnostnem ozemlju je bila in jc še molk. Zanašanje na neko pravičnost in fatalistično zaupanje usodi je razen redkih izjem (ing. MačkovŠek, Železnikar) onemogočalo kritično proučavanje obmejnih problemov. Podcenjevanje tujca pa Preprečuje kontrolo obmejnih dogodkov ter se zadovoljuje s spanjem. Proti nemški znanstveno oboroženi borbi za slovensko Podravje se naša ljubljanska znanost zadovoljuje s tem, da ugotovi, da je nemške argumente že zavrnilo naše časopisje v borbi za majniško deklaracijo. Če je to dejstvo, je seveda drugo vprašanje. Izgovor, da so nasprotnikovi argumenti itak brez vrednosti, je samozakri-vanje lastnih slabosti. Z molkom se jemlje pomen malenkostnim lokalnim političnim in drugim igračam, nikdar pa ne splošnim narodnim, kulturnim in drugim splošno-kulturnim problemom. In vprašanje našega Podravja ni samo podravski problem, temveč splošno-državni; z našim Podravjem stoji in pade tudi Slovenstvo.
Vsaka neupravičena ali tendenci-jozna trditev O naših zemljah zahteva možatega odgovora!
Pred meseci so posetili Slovenijo jn Jugoslavijo nemški avtomobilisti. Svoje vtise o naši državi so prikazali v nemških časopisih. Trditve, katere je iznesel o naših krajih v nemških listih pisatelj S. Doerschlag, temeljijo na pomanjkanju poznanja naše zemlje, vsled česar zahtevajo odgovora.	.	,	V1
S. Doerschlag pravi v svojih člankih. da je Slovenija pranemška zemlja s starim, že davno naseljenim nemštvom; mesti Maribor in Ljubljana ste dobili šele sedaj slovenska imena; pri Zagrebu začenja že ruska pisava.
Na ta način govoriti o Sloveniji, Mariboru in Ljubljani ni utemeljeno niti znanstveno, niti stvarno. Avstrijske statistike iz predvojne dobe dokazujejo, da je bila Ljubljana., popolnoma slovensko mesto, in da je večina mariborskega prebivalstva bila slovenskega pokoljenja. Maribor in Ljubljana sta bili torišči lastne narodne volje, katero so Slovenci dokazali z izoblikovanjem lastne kulture. z vztrajnimi političnimi borbami v Avstro-Ogrski in z mnogimi dobro-voljci, ki so v svetovni vojni nastopili proti Avstro-Ogrski. Kar se tiče slovenske kulture, je treba upoštevali geografsko predhodnost Slovenije in na tleh Slovenije se vršeče stikanje in spajanje kultur Srednje Evrope, Balkana in Italije, vsled česar se izražajo v kulturi slovenske zemlje italski, srednje-evropski (nemški) in podonavski z balkanskimi kulturnimi vplivi; vsled kulturnih vplivov pa š® ni Slovenija nemška ali italijanska. Avtohtonih kultur nimamo danes •več nikjer v Evropi.
Očlvidno in markantno — najjasnejše od vseh drugih — stopijo v ospredje elementi Balkana v Srbiji, [Slavoniji in Bosni v pisavi. Vendar pi to nobena ruska pisava, ampak ci-jrilica, ki ni, kot iz grške minuskule Izišla pisava, nič drugega kot eden jkarakteristikum bizantinskih kulturnih vplivov. Srednjeevropski In itali-LUanski kulturni vplivi pridejo zopet do splošnega izraza v stavbarskih slogih in pripravljanju jedl, v kulturah tal itd. Iz Ppsameznih kulturnih elementov pa ne smemo sklepati splošno, da živi v pokrajini nemška, italijanska, madžarska ali grška kultura, jezik, volja, zavest ita.r ali z drugo besedo, da je pokrajina nemškp, italijanska, madžarska ali grška,
Proti temu, da je Slovenija pranemška zemlja z Nemci, ki so tu naseljeni Že od davnine, govorijo tudi najboljši nemški poznavalci Slovenije. Najboljši nemški poznavalec spodnještajerske davnine Walter Schmid, univ. Prof. v Gradcu, piše v iredentistični knjigi »Sfjdsteiermark«, Graz. 1925, p. 24: Za bivanje germanskih plemen *a Spodnjem Stalendkem nimamo do-
sedaj v prazgodovinskih najdbah nobenega znaka. Natančnejše nas poučijo prazgodovinske najdbe šele o najbolj poznem ljudstvu v dobi preseljevanja narodov, o Slovencih, ki so se začeli naseljevati v Noriku po letu 568. Tudi najtemeljitejši poznavalec štajerske srednjeveške zgodovine
H.	Pirchegger, univ. prof. v Gradcu, dvomi ali so se obdržali na Štajerskem germanski drobci iz dobe preseljevanja narodov. (Geschichte der Steiermark I. Gotha 1920, p. 402.) In ker nimamo nobenega nemškega, pravtako pa tudi ne drugega prazgodovinama ali zgodovinarja, ki bi potrdil prazgodovinsko ali zgodnjesred-njeveško trajno poselitev Spodnje Štajerske po Germanih ali po Nemcih, moramo označbo »pranemško« za Spodnje Štajersko odkloniti.
Podobno je z od davnine naseljenimi Nemci (alteingesessenes Deutsch tum). Po ugotovitvah že imenovanega nemškega učenjaka H. Pirch-eggerja so po preseljevanju narodov hodili nomadski Obri in Madžari dve in pol stoletji lovit tudi na Spodnje Štajersko ljudi, katere so uporabljali v malo obljudenih nižinah Srednjega Podonavja kot poljedeljske sužnje. Vsled tega je nastopilo v dobi 899— 955 močno razredčenje ljudstva v slovenskem štajerskem Podravju. Temu razredčen ju je sledilo po letu 955. novo poseljevanje, pri katerem so se posebno udejstvovali koroški Slovenci. (L. c. p. 403.)
Severna meja naše države je po trditvi graškega univ: prof. in avstrijskega eksperta v Saint Germainu, R. Siegerja (Die Siidgrenze der deut-schen Steiermark, Denkschrlft, des akademischen Senats der Universitat Graz, Graz 1919. p. 14) tudi južna meja sklenjenega narodnostnega nemškega trupa. Izjemo tvori samo Mursko polje okoli Apač, pri čemur pa moramo takoj pripomniti, da je sedanja avstrijska okolica Radgone v nasprotju z Murskim poljem okoli Apač slovenska.
Kar se pa Ljubljane tiče, katero kaže S. Doerschlag kot nemško mesto, moramo samo pritrditi geografu berlinske univerze N. Krebsu, ki v svojem monumentalnem delu »Lander-kunde der osterreichischen Alpen, Stuttgart 1913 p. 414« izrecno poudarja, da je Ljubljana eno najbolj slo vanskih mest Avstrije. Faktično sl tudi nemške politične siranke v bivši Avstriji niso nikoli prisvajale Ljubljane.
Te konstatacije so prepotrebno ponavljanje tega, kar mi vsi čutimo. Premetavali pa smo staro robo zato, da se ugotovi, da so poleg nas še mnogi, ki drugače čutijo kot mi, in ker je dobro, če to čujeio tudi drugi tam za Pohorjem in za Savo.
Job.
K vprašanju redukcije slovenskih gimnazij
GIMNAZIJE V MANJŠIH MESTIH. — ALI JE RES PREVEČ INTELIGENCE. — NAŠE GIMNAZIJE. — GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI.
Poroka slamešklh duojčkau
V mestu Manili na Filipinskih otokih se je vršila v nedeljo v navzočnosti 5000 svatov poroka siameških zraščenih dvojčkov Lucija in Simpli-cija Gadino s sestrama Natividad in Viktorijo Motos. Prvotno so oblasti siameškimi dvojčkoma odklonile dovoljenje za ženitev. Toda generalno državno pravdništvo je to odredbo kasneje razveljavilo in z ozirom na podoben slučaj, ki se je zgodil že v Angliji, odločilo, da se lahko zraščena dvojčka poročita kadar hočeta.
Natančno.
Letoviščar (plačilnemu nata karju v restavraciji): »Gospod plačil ni, salata ima okus po milu«.
Plačilni: »Gospod, saj ste ven dar zahtevali, da mora biti temeljito oprana«.	1
Otroka z dvema glavam?
ie te dni porodila neka ženska v bol rilci v Lodzu. V eni glavi ni bilo mož ganov. Zdravniki so se odločili jo od straniti potom operacije. Otrok je po operaciji še živel 24 ur.
V eni zadnjih številk »Večernika« e napisal g. — ski članek, v katerem skuša dokazati, da je redukcija gimnazij v manjših krajih upravičena in emu dosledno odobrava tudi namero, po kateri naj bi se opustili gimnaziji v Murski Soboti in v Kočevju. Ker se mi zdi, da so argumenti g. —skija zelo enostranski in premalo utemeljeni, hočem v naslednjem navesti nekaj ugovorov proti njegovemu mišljenju, ker stvar za katero gre, je preveč velike važnosti, da bi se mogla odločiti na tako preprost način. Najtehtnejši razlog, katerega navaja pisec v opravičilo svojega naziranja o vprašanju redukcije naših gimnazij, je trditev, da šola ni samo zavod za vtepanje učenosti v glavo mladine, temveč da mora biti tudi učiteljica in vzgojiteljica za življenje, car pa da more biti samo šola v večjem mestu, ne pa v malem, kakor so n. pr. Murska Sobota, Kočevje itd. Ta rdite v ima gotovo stvarno podlago, a na drugi strani ima šolanje v manjših krajih tudi toliko prednosti, ki popolnoma odtehtajo neugodnosti, da je silno težko reči, katere srednje šole so za dijake boljše, v velikih ali v manjših mestih.
V velikih ima srednješolska mladina mnogo priložnosti izobraževati se udi izven šole in dobiti vpogled tudi v življenje, kakor pa v manjših, zato pa se v malih mestih lahko vse bolj posveti resničnemu študiju šolske tvarine, ki je zanjo kot podlaga za bodočnost gotovo največje važnosti, večje kakor vse drugo. Za študij življenja in vsega ostalega ima dovolj časa potem na visoki šoli ali pa v šoli življenja, v katero stopi po končani nižji ali višji gimnaziji. Ta argument je torej nezadosten, da bi se že zaradi njega moglo odobravati uki-njenje srednjih šol v manjših mestih, posebno pa še zaradi tega, ker vemo iz prakse, da so baš šole v malih mestih, kakor n. pr. v Novem mestu, Kranju, Idriji itd. vzgajale veliko število odličnih znanstvenikov, strokovnjakov, literatov itd., s katerimi se težko morejo ponašati mnoge srednje šole v velikih mestih.
Drugi razlog, ki je privedel gosp. ■skija do zahteve po redukciji gimnazij v manjših mestih, je trditev, da je pri nas treba omejiti nadproduk-cijo inteligence in polinteligence. To je razlog, ki smo ga slišali tudi že z raznih drugih mest in ne nazadnje z onega, ki je prvo načelo vprašanje redukcije gimnazij. Kakor pa se mi zdi prvi razlog vsaj deloma utemeljen, tako se mi zdi ta drugi popolnoma zgrešen, zgrešen vsaj, v kolikor se tiče nas Slovencev, ker tega, da bi kak narod imel kdaj preveč inteligence, sploh ne verujem. Ta razlog je mogel nastati samo kot posledica popolnoma napačnega naziranja, da mora vsakdo, ki je obiskoval gimnazijo ali realko, v državno službo ali v kak tak poklic, ki njej odgovarja. Takega naziranja pa mora že vendar enkrat biti tudi pri nas Slovencih konec, če hočemo zares veljati za kulturen narod evropske višine. Razvoj časa in kulture zahteva namreč leto za letom več izobrazbe tudi za one stanove, ki v prejšnjih časih niti ljudske šole niso potrebovali, v bodočnosti — in v najbližji — pa bodo morali brez dvoma vsi obrtniki brez izjeme imeti vsaj izobrazbo nižje srednje šole, ako ne celotne. Govoriti o polinteligenci je pa sploh deplasirano, ker vemo iz prakse, da se ta ne rekrutira samo iz takozvanih »faliranih študentov«, temveč prav tako iz yrst absolventov nižjih kakor višjih srednjih šol ter celo iz vrst absolventov univerz.
Prav tako neutemeljeno pa ,sc mi zdi tudi vedno ponavljanje, da potrebujemo namesto gimnazij strokovnih šol. Kakšnih in katerih? Trgovskih imamo Slovenci že danes preveč, kajti štirih trgovskih šol in dveh akademij ne prenesemo, ker, njihovi absol-
venti že zdaj ne morejo priti dc kruha. Popolno obrtno srednjo šolo imamo samo eno v Ljubljani, pa še njeni absolventi so v mnogih slučajih brez posla ali vsaj brez takega, ki bi odgovarjal njihovi izobrazbi, kajti absolventi strokovnih šol ne morejo biti — vsaj v splošnem ne — zaposleni v drugi kakor v njihovi stroki, absolventi gimnazij pa imajo na izbiro mnogo poklicov.
Redukcija katerekoli slovenske gimnazije bi torej pomenila kulturno nazadovanje celo napram predvojnemu stanju, kajti na Slovenskem se, razen gimnazije v Murski Soboti, ni ustanovila po vojni nobena nova. Vse so bile že poprej in nikomur ni takrat padlo na pamet, da jih je preveč. Na to misel je bilo mogoče priti samo zato, ker so se naše razmere in naše gimnazije presojale po razmerah iti gimnazijah v nekaterih južnih pokrajinah naše države, kjer je gimnazij, namreč slabih gimnazij, zares preveč. Tako ima n. pr. mala Črna gora s 350.000 prebivalci 8 gimnazij, dve celo v krajih, ki niti 1000 prebivalcev nimata in kjer prihajajo dijaki; .v prvi razred brez vsaj temeljne Ijudskošol-ske izobrazbe in na katerih poučujejo učitelji, ki v več ko polovico slučajih niso zadostno kvalificirani.; Take gimnazije so zares fabrikacija .polinteligence, slovenske, kjer prihajajo v prvi razred res dozoreli absolventi osnovnih šol in kjer so vse učne moči brez izjeme dobro kvalificirane, pa to niso in biti ne morejo.
Kar se pa tiče gimnazije v Murski Soboti in njenega poslanstva, se je v našem časopisju že toliko pisalo, da se morem le čuditi, da se še najde kdo, ki zanika njeno eksistenčno upravičenost. Ta gimnazija je za Prekmurje in Mursko polje prav tako potrebna, kakor je za vse Slovence potrebna in upravičena popolna univerza v Ljubljani. Njena ukinitev bi pomenila tako za našo kulturno, kakor tudi za nacijonalno in državno stvar na severni meji, usoden udarec, ki bi se dal le težko popraviti.	—r.
Turški Panteon
V Angori. prestolici nove moderne Turčije, grade sedaj monumentalni Panteon, v katerem bo prvi pokopan ustvaritelj nove Turčije, diktator in sedanji predsednik turške republike, Kemal paša. Čeprav so z gradnjo Panteona pričeli že sedaj, g^-vendar do Kemalove smrti ne bodo .odprli. Pozneje bodo pokopani tamkaj vsi veliki možje Turčije.	’•>
Turneja Jana Kubelika v južno Afriko.
Slavni češki violinist Jan Kubellk se je te dni po dovršeni 4mesečni turneji po Indiji, Japonski in Kitajski vkrcal v Kolombi na Ceylonu na parnik »Manilamaru« za južno Afriko, kamor prispe koncem meseca in kjer bo dal celo vrsto koncertov. Kubelik je tudi na svoji dozdajni turneji žel velike triumfe.
Glavna skrb.
Gospa Minka plane v stanovanje svojih starišev in zavpije obupno;
»Pomislite, moj mož jc ušel s služkinjo. Taka brezobzirnost, danes, ko je tako težko dobiti dobro služkinjo!«
Črni škorpijoni.
Iz Casablance poročajo: V okolici Ta-manaria kakor tudi severno od Agadirja se opaža invazija črnih škorpijonov, ki vdirajo v stanovanja. Škorpijoni so nevarno ranili že celo vrsto oseb. Sedem žrtev, med njimi dva otroka, je že podleglo poškodbam vsled zastrupljanja krvi
I. K, -V
Poznanj — Plzen
(Vtisi z velikih sokolskih dni na Poljskem in v bratski Češkoslovaški).
Veliki severni pot
NAJKRAJŠA ZVEZA TREH OCEANOV. — PRIBLIŽANJE OGROMNEGA SIBIRSKEGA BOGASTVA EVROPI. — ZA MILIJONE LJUDI DELO IN ZASLUŽEK.
V zelo častnem številu (preko 200) se je odzval Jugoslovenski Sokol bratskemu pozivu poljskega in češkega Sokolstva v Poznanju ozir. Plznu. Dnevi, ki smo jih tam preživeli, obisk Gdynie, nove svobodne poljske luke na Vzhodnem morju, kakor tudi Varšave, ostanejo vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Pot je bila precej »lolga. Prevozili smo skupno skozi pet držav okrog 3.500 km. Maribor ko tak ni bil posebno dobro zastopan. Zato pa se je tembolj izkazalo Celje in tudi iz Slov. goric je bilo lepo številu udeležencev, posebno še iz Sv. Lenarta z bratom dr. Goriškom na čelu. Prav lepo je bila zastopana tudi sv. Trojica. Varuhi Slov. goric so bili, kakor se spodobi, precej dobro založeni s finim domačim pridelkom. Žlahtno kapljico smo z veseljem ozir. žalostjo pospravili v Katovicah na kolodvoru.
Dne 25. junija smo se odpeljali z brzo-vlakom v 3 vagonih, ki jih je dala na razpolago naša železniška uprava, preko Dunaja po sev. železnici na prvo češko postajo Bfeclava, kjer so nas ob 2. ponoči pozdravili in pokrepčali s kavo in čajem češki Sokoli in Sokolice. Ta pozornost ob tako pozni ozir. zgodnji uri je napravila na nas kar najlepši utis.
Pri belem dnevu smo se pripeljali mimo velikih rudnikov in premogokopov Moravske Ostrove in Bohumina v Ze-brydiwicze, prvo poljsko postajo. Že ;ia prihodnji večji postaji Dzidiešče so nas prvič pozdravili poljski Sokoli. V Katovice smo prišli z enourno ; amudo, tako, da je poznanjski brzovlak, kateremu nij bi priklopili naše 3 vagone, odpeljal bre~ nas. Da bi nas spravil v boljšo voljo, je brat dr. Šalamun bratski odprl zadnjo steklenico in res dosegel popoln uspeh.
Katovice so veliko mesto sredi enega izmed najbolj bogatih premogokopnih revirjev Evrope. In pa ta premog, črn kot noč, sveti se kakor bi bil lakiran. Katovice in del takozvane Zgor. Šlezije sta šele po vojni pripadla Poljski. So to neizmerno bogati kraji na premogu in rudah. Dolgo, dolgo vozi vlak med samimi premogokopi in tereni.
Okrog poldne smo se s posebnim vlakom odpeljali še v 320 km oddaljeni Poznanj, kamor smo došli okrog 18. ure. Pričakovali so nas z godbo poljski Sokoli s starosto grofom Zamoyskim na čelu. Že prvi pogled na mesto in njega prebivalce je napravil na nas najboljši vtis. Predstavljali smo si, da nas mesto, ki ;:e bilo še pred 10. leti pod Prusko, ki so je upravljali pruski uradniki in je imelo, sodeč po vojašnicah, ogromno vojaštva, ne bo moglo Bog ve kako prijazno sprejeti. A zmotili smo se. Poljski na tramvaju, peljski na ulici, poljski v restavracijah in trgovinah, vse povsod samo poljski. Vidi se, da tudi kruta pruska roka ni mogla Poljakov raznaroditi v vsem dolgem času, odkar so bili pred približno 150 leti priklopljeni Prusiji. Tuje uradništvo in vojaštvo je odšlo, i prastaro, domače prebivalstvo je ostalo in to je danes poljsko kakor je bilo pred priklopitvijo. Edino s to razliko, da ie sedaj za eno šolo bogatejše in noče več kloniti hrbta pred onimi, ki so nekdaj tako ošabno gospodovali. Ako niso Poljaki obupali tekom dolgih 150 let pod pruskim jarmom, upam da tudi naši Primorci ne bodo pod laškim, čeprav bi trajalo suženjstvo še 100 let. Narava se ne da dolgo časa potvarjati.
Poznanj je danes krasno, moderno in Čisto mesto s približno 240.000 prebivalci. Zelo lične so hiše, Vsaka je okrašena s cvetlicami Naš Maribor je tozadevno daleč za Poznanjem, Ker je Poznanj eno najbolj industrijskih mest, se bo vršila letos v njem vsepoljska razstava. Razstava ni mednarodna, temveč samo poljska, toda po obsegu in krasnih stavbah in razstavljenih predmetih prekaša ceio vrsto takozvanih mednarodnih. Budimpešta naj se kar skrije. Dunaj ima sicar gotove predmete razstavljene v večjem Številu, toda glede težke industrije ga Poznanj daleč prekaša. Lokali na razstavi niso nikake barake, temveč nove, specijalno za to svrho zidane palače in paviljoni, med njimi pa krasno asfaltirane ceste in skrbno negovani parki. .Vse je
tako lično in prijetno urejeno, da obiskovalec ne čuti tiste utrujenosti, kakor drugod ob takih prilikah.
Da si vsak lahko napravi malo sliko o obsegu razstave, ki ima 9 vhodov, naj povem, da meri razstavni prostor 60 ha. Razstava bo odprta do jeseni, a se prihodnje leto zopet odpre in se deloma zopet izpopolni z novimi izdelki. Kakor je lipski velesejem pregled celokupne Nemčije, tako je ta razstava ogledalo cele Poljske. Tu se vidijo rude in surovi materijah polizdelki in do največje natančnosti izdelani izdelki v naravi in slikah, vse opremljeno z vsemi mogočimi statističnimi tabelami. Lahka, težka in najtežja industrija, železniški vagoni vseh vrst, lokomotive od najmanjše do največje, kolesa, mali, srednji in izredno veliki zrakoplovi in samohody (avtomobili) in vse to domač izdelek.
Posebno veliko važnost polagajo Poljaki svoji mladi, a krepko se razvijajoči pomorski plovbi, kar se zrcali v morskem oddelku, kjer se vidijo vse podrobnosti začetka in razvitka v tej panogi.
En večer smo tudi prisostvovali oča-rujoči alegorični sliki »Zaroka Visle z Baltikom«. Pri tej sliki je sodelovalo na tisoče oseb na zelenem travniku zabavnega oddelka razstave.
Reko Vislo je predstavljala masa svitlo-modro oblečenih otrok. Pritoke Visle, kakor Kamenina, Pilica, Bug, Wkra itd. pa seljaki v narodnih nošah, izvajajoč razne pohlevne, pa tudi divje plese peš in na konjih. Žarometi so dajali poseben sijaj tej prireditvi, ki je trajala nad 2 uri. Zaključena je bila z razkošnim umetnim ognjem.
Predno se popeljemo v poljsko novo pomorsko luko Gdynio ob Vzhodnem morju, pojdimo pogledat naše Sokole, kaj delajo. Spali smo seveda, kakor je navada ob takih prilikah, po sokolsko na slamnjačah, v vojašnicah, zbrani v lepi harmoniji, profesorji in delavci, notarji in obrtniki, doktorji in trgovci.
V isti sobi je spal tudi naš čika, vpo-kojeni učitelj iz Zemuna, rojen leta 1846, ki je potem, zgubivši se na potu iz Poznanja v Plzen, našel svojo slamo v Pragi, kjer je tudi še leta 1926 spal.
Tiste dni je bilo mesto praznično razpoloženo, a krona vsega je bila slavnostna povorka po mestu. Pri tej priliki smo se zopet prepričali o narodnem čutu pre bivalstva. Tu ni bilo nič prisiljenega, zapovedanega, to niso bile Potemkinove vasi, to je bil narod, to je bilo ljudstvo, mlado in staro, bogato in delavno. Z eno besedo: Poznanj se je izrekel v gosto ljubnosti kakor narodnem oziru tako, kakor nismo niti od daleč pričakovali in je ostal vsem v najboljšem spominu. * (Nadaljevanje sledi).
Nemi papagaj
»Gospod«, je rekla neka dama tr govcu z živalmi, »pretekli teden ste mi prodali papagaja in mi rekli, da govori 7 jezikov. Sedaj imam papigo že 6 dni, pa še ni odprla ust. Kaj pa mislite, da ste mi prodali tako žival? Ali ne veste, da sem plačala težko vsoto za papagaja, ki zna govoriti? In ali veste, kaj se pravi, da sploh še ni odprl svojega kljuna...«
>;Da, draga, dama«, jo je prekini trgovec, »dajte vendar živalici tud priložnost za to!«
Redkobesednost.
Mister Misterling je velik sovražnik gostobesednosti. Predvsem doma Z eno besedo hoče vse zvedeti.
»Zajutrek!« zavpije zjutraj. In takoj mu prinesejo kavo, časopis, obleko, naroče brivca in avto se'pripelje pred hišo, da gospoda odpelje. Sploh vse je pripravljeno^.
Neko iutro pa je mister Misterling, ko sc je zbudil, zaklical: »Bolan!« Sluga je takoj izginil in ga ni bilo celo uro nazaj.
»Kje ste bili tako dolgo?« je vpra šal mistfer Misterling osorno.
Sluga je odgovoril: »Naročil zdravnika, kupil medicino, poklical grobarja kupil grob. naročil vence in odda smrtno naznanilo«.
Z nastopom letošnje spomladi so v Rusiji pričeli z nadaljnim proučevanjem grandijoznega projekta,, ki naj približa Sibirijo z njenim ogromnim bogastvom Svropi. To je takozvani »Veliki severni pot«, ki bi naj šel vsporedno z veliko sibirsko potjo (sibirsko železniško magistralo), katera veže Daljni Vzhod z Evropo. Velika severna železnica bi bila najkrajša zveze treh oceanov: Severnega ledenega, Atlanskega in Velikega aii Tihega oceana. Ko se bo ta projekt rea-iziral, se bo bova železniška magistrala dotikala v sledečih točkah: v Murman-skem pristanišču, ki nikdar ne zamrzne, v Leningradu preko Baltskega morja in v Sovjetskem pristanišču (proti južnemu vrhu Sahalina).
Kakšen pomen bo imel »Veliki severni pot«? Obstoja že danes takozvani »ve-iki severni pomorski pot« po Karskem morju, toda ta pot je prosta samo kratko dobo v letu. Po Karskem morju je mogoče v letu napraviti samo eno potovanje. Ni dovolj trgovskih ladij. Brodar-stvo bi se moglo razviti samo, ako bi sc ob obali Karskega morja uredile velike uke z velikimi skladišči, elevatorji itd. V to svrho pa bi trebalo zgraditi velike naseljene centre. Ker pa v. teh krajih pol eta traja polarna noč ter je prebivalstvo večji del leta - popolnoma odrezano od ostalega sveta, bi bila to pač težka naloga, tembolj, ker današnja oblika ekonomije zahteva za svoj razvoj nepretrgani promet. Tudi ta pot ne spaja Sibirije z notranjimi ruskimi tržišči, ampak služi v glavnem le najožjemu pasu zemlje na skrajnem severu. Med tem pasom in med že obstoječo sibirsko železnico pa leži ogromen teritorij, ki sploh nima prometnih zvez. To so kraji »nedotaknjenega bogastva«. So tam ogromni pr-i-gozdi, za koje se nihče ne briga. Gozdo*i rastejo in izumirajo, ogromni teritoriji so pokriti s trhlimi debli in listjem. Od časa do časa se pojavljajo silni gozdni požari. Velikanski gozdovi postanejo žrtve plamenov, na njihovih mestih zrastejo tekom let novi-gozdovi V globini te
zemlje pa so skrita ogromna naravna 'bogastva.
Ta nepregledni kontinent, cel del sveta, režejo ogromne reke: Ob, Irtiš, Jeni-sej, Lena, vsaka reka dolga po 4000 km, Tunguzka, Njižnaja — po 3500 km, Vilj-ni, Aldan, .Išim — čez 2000 km, Čalim, Tobol — skoro 2000 km. Te reke so povrh silno široke, Ob n. pr. doseje mestoma širino 30 do 40 km. Porečja Oba in Jeniseja obsegajo vsako zase nad 300 milijonov hektarjev, posta mreža neštetih pritokov se zliva v te vodne magistrale. Tisoče let že pretekajo te reke tako brez haska za človeštvo, požira jih Ledeni ocean, na jug od njih se pa raztezajo najrodovitnejša polja. Toda ob teh naravnih velikih poteh je vse tiho in mrtvo. Sibirska železnica teče povečini preko gornjega toka teh rek, ikjer so še plitve, tako da za promet še niso sposobne.
Nova severna železnica bo zgrajena več stotin kilometrov severno od veli’ie sibirske železnice in izpopolnjena z mrežo zvez s sibirsko železnico. Na ta način se bodo mogle začeti izkoriščati tudi vodne sile velikih sibirskih rek. Tudi se bodo lahko po teh zvezah prevažale ogromne količine premoga iz Kuznjec-kega bazena v uralske topilnice železa. V kratkem bo nastal v teh krajih ccl sistem novih prometnih zvez po suhe ti in po vodah. Tako bo postal pristopen ogromni kompleks mnogih .stotin, milijonov hektarjev zemlje, ki se bo dal obljuditi in izkoriščati v poljedelske svrho. Milijoni ljudi bodo našli tam raslužka.
Danes loči evropsko Rusijo od Sibirija še vedno skoro, neprehodna barijera; Ural, ki se vleče od severa na jug v dolžini 2000 km in v širini 80—250 km ter preprečuje prodiranje kulture z zapada in zvezo z ostalim svetom- Še vedno spita Ural in Sibirija s svojimi bajnimi bogastvi. Naloga novega »velikega severnega pota« je, da te kraje vzbudi, da odpre svetu Sibirijo, to »Ameriko bodočnosti«, kakor smo jo že enkrat nazvali, in da tako dvigne blagostanje človeštva.
Spori
Maribor—Železničar.	r'
Jutri ob 17. uri se bo odigral finale za Ilgerjev pokal. Kakor smo že poročali, nastopi »Maribor« v oslabljeni postavi. V napadu manjka goalgeeter Najžer. Zakaj? Mesto njega bo igral Tonček II. kot vodja napada. Prevolnik, ki je dokaj uspešno debutiral v sredi, je pomaknjen na desno zvezo. Privršek je sicer dober igralec, vendar za pvo moštvo še ni dovolj vigran und ima veliko napako, da z neprestanim dribblingom zadržuje, žogo. Kombinacija Prevo-Starc se ne zdi baš posrečena, ker gojita oba povsem različno igro. Dočim je prvi nagel in prodoren, je drugi trd in počasen. Morda bo leva stan boljša, ako ne bo Vodeb preveč uhajal v halfa. Obramba je solidna, enako krilska vrsta. Železničarji nastopijo v postavi: Štrukelj, Bauer, Wag-ner, - Ronjak, frangeš, Vogrinec, Pezdi-ček I., Konrad, Bačnik,- Heller, Polak. Obramba in krilska vrsta razen Vogrinca ne izkazujeta sprememb. Mislimo, ‘d.i bi bila bolja od Vogrinca rezerva. V napadu nastopi po daljši pavzi Pezdiček
I., ki bo dal Mariborovi obrambi mnogo posla. Najnevarnejša sta Bačnik in Heller, toda ne tehnično, marveč kot goal-geeterja. Od obojestranskih obramb bo odvisno, katera stranka bo zmagala. Mesto odsotnega dr. Planinška bo sodil g. Nemec.
Tekme B. S. K. anulirane.
Na včerajšnji seji je JNS po burni razpravi na podlagi § 5 o. p. priznal protest »Hajduka« in anuliral vse tekme, ki jih je igral BSK za državno prvenstvo z Markovičem, torej tudi kvalifikacijsko s Skopljansko »Pobedo«. Ker pa BSK ne zadene glavna krivda, marveč BLP, se mu dovoli, da igra z Jugoslavijo in Hajdukom še enkrat. BLP je bil kaznovan z ukorom. Radi prekratko odmerjen, časa BSK ni treba ponovno igrati s »Pobedo«.
Za naknadno dovoljenje za ta sklep bo savež zaprosil glavno skupščino.
Prvenstvena tabela
po anulaciji tekem BSK je seveda spremenila položaj. Na prvem mestu je Hajduk, zatem Gradjanski, 'Jugoslavija in BSK na zadnjem.
S. K. Maribor, nogometni odsek.
Prvo moštvo nastopi v naslednji p-J-stavi: Koren n., Koren I., Pliberšek, Hreščak I., Kirbiš, Konič, Starc, Prevolnik* Privršek, Vodeb,. Bertoncelj. Rezerva: Kislinger, Domicelj, Tomac, Iršič, Pezdiček, Butinar. Škrobar, Zemljič, Kocbek, Jež,' Petan, Salamon, Janžekovič. = Načelnik.
Službeno iz sodniške sekcije.
Ker je dr. Planinšek službeno zadržan, sodi Maribor—Železničar g. Nemec.
Ruto za shujšanie
Mizar Louis Collins v Detroitu Je konstruiral tip avtomobila, ki, ga je nazval »Colella«. To pravzaprav ni avto, temveč neke vrste drezina, mehanizem pa je nameščen tako, da se mora voznik neprestano gibati navzgor in navzdol, kakor da bi jahal konja. Zdravniki so proglasili baje ta »avto« kot izredno koristen izum za vse, ki hočejo shujšati. Naglašajo zlasti, da se ljudje na dolgih vožnjah z avtomobili silno utrudijo, s takim vozom pa bi se njihovo telo še okrepilo. Najbrže pa bo novi izum bolj primeren za igračko.
Rekrut in polkovnik.
Polkovnik vojaškemu novincu:
»Zapomnite si, da tvorimo tu vsi skupaj veliko družino in zato morate imeti zaupanje do svojih predstojnikov. Jaz sem oče regimenta. Ali razu«* mete?«
Rekrut: »Da, očka!«
Kača — uaruh avtomobila
Francoski veleindustrijalec Jules Descantes je prišel na originalno idejo, kako bi zaščitil svoj avtomobil pred tatovi o prilikah, ko je on zaposlen pri raznih nujnih obiskih. In prepričan je, da je to najboljše sredstvo. Descantes je namreč angažiral za čuvarja svojega avtomobila sedem metrov dolgo, debelo kažo, ki leži običajno pri njegovih nogah. Lc, kadar zapusti on avto in gre na obisk, prenese kačo na šoferjev sedež in pusti potem lahko avto brez skrbi in brez Vadzorstva na cesti. Čeprav gre le za nestrupeno in čisto dobrodušno živa!, zagotavlja Descantes, pa vendar že pogled-'nanjo tako močno vpliva na tatove, da se avtomobila ne upajo niti dotakniti. Descantes toplo priporoča vsem avtomobilistom, da naj se poslužijo enakega sredstva. Seveda ,pa je obenem tudi stvar okusa, imeti stalno pred očmi sedem metrov dolgo kačo, Četudi ni strupena. ..Gotovo si bo vsakdo raje dvakrat premislil.
Tenorjevo srce
Znameniti italijanski tenorist An* selmi, ki je žel v madridskem opernem
gledališču kolosalne uspehe, je zapustil svoje srce madridski občini. To redko relikvijo je sedaj z velikimi slovesnostmi izročil španski tenorist Jos6 Riera, Anselmijev učenec, španskemu ministru prosvete v dragoceni kristalni vazi. Anselmijevo srce bo od sedaj naprej stalno razstavljeno v dragoceni žari v madridski operi.
Kako stara je pipa ?
Malo znano je, da je bila pipa že mnogo poprej v rabi, še predno je bil v Evropi poznan tobak. Pipa je vsekakor znatno starejša kot tobak v Evropi. Poznali so jo že v rimski dobi in jo visoko cenili. Polagali so jo celo mrličem v grob, kar se je že ponovno pokazalo pri izkopavanju rimskih grobov. Tudi v angleških grobovih so našli pipe. Katero grenko »zelišče« ali katero drugo snov so tedaj kadili, pa arheologi še vedno ne morejo dognati. Posebno zanimiv in gotovo edinstven je nagrobni spomenik v cerkvi v Hubervillu pri Bordeauxu. Spomenik predstavlja moško glavo, ki ima med zobmi kratko pipo. Nagrobni spomenik izvira iz enajstega stoletja.
5 tanki proti ognju
V Zedinjenih državah je letno okrog 90.000 gozdnih požarov. Boj proti ognju je bil dosedaj vedno zelo težaven, ker so morali vedno kopati velike jarke in odstraniti ves gorljivi les. Za taka dela pa je bilo često potrebno 500—1000 delavcev, ki so bili opremljeni le s primitivnim orodjem: lopatami, krampi itd. Zato so se pričeli posluževati sedaj v Zedinjenih državah v boju z gozdnimi požari tankom podobnih strojev, ki vlečejo s seboj brane in pluge in se lahko pomikajo naprej tudi na najbolj težavnem ozemlju.
Čebele kot četektiui
V malem francoskem mestu blizu Reimsa je izrekel sodnik uprav sala-monsko razsodbo. K njemu je prišel neki seljak in mu povedal, da mu je eden od sosedov ponoči ukradel čebelnjak. Sodnik mu je naročil, naj pride naslednjega dne in vrh tega pozval še vse njegove sosede. Ko so vsi stopili pred sodnika, se je ta zadrl nad tožitelja: »Kako ste mogli obtožiti vse te poštene ljudi? Samo eden je krivec,
a radi vas so morali tudi vsi ostali pošteni priti na sodišče! Ali ne vidite, da ima oni, ki vas je okradel, še sedaj čebele na svojem klobuku?« In eden od navzočih -Je res naglo pogledal na svoj klobuk in se tako izdal.
Kamenita knjižnica
Francozi so napravili v Siri.il v MI-net el Baidi in Ras Shami pri raziskovanju tamkajšnjih razvalin znamenita odkritja. V Ras Shami so našli celo vrsto žgane glinaste opeke, na katerih so bili klinasti napisi. Starost teh opek, ki so tvorile del kake velike knjižnice, se ceni na 4000 let. Pri izkopavanju zasutega mesta so našli dalje tudi velikanski kip iz granita, očividno egipčansko delo ter vse polno predmetov iz brona s klinastimi znamenji, ki spadajo med najbolj ohranjene stvari. V Minet el Baidi pa so odkrili grobove, ki so istotako najmanj 4000 let stari. V grobovih so bile tudi mize, na katerih so bili darovi za mrliče, poleg pa bronaste figure, posute z dragocenimi kamni. Veliko vrednost predstavljajo zlasti zlat diadem, ogrlice in številne druge izkopane umetnine iz gline.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgedevtnski roman iz starih Benetk 121
»Dobro! Počakal bom svojega prihoda v Benetke, da se uverim, pri čem da sem z vami. Dotlej pa mi povejte, česa se nadejate od mene.«
'Sandrigo je nekaj hipov očividno premišljal. Nato je dejal:
»Dvojega se nadejam od vas; prvo sem vam ze povedal, namreč, da me boste z vso svojo močjo in po .Vseh možnostih podpirali proti Kandianu.
. »To je sklenjeno; in kaj je drugo?«
'»Vidite, gospod kardinal, kakor čudno se vam zdi, bil sem razbojnik, preden sem postal orožnik, in celo ^eden izmed najzloglasnejših razbojnikov... Toda zdaj iljubim pošteno dekle... sicer še ne dolgo časa, toda^ Iveste — jaz sem človek naglih sklepov in ukrepov. 'Ljubim torej neko dekle...«
»In hočete, da vam jo pomagam dobiti?«
»Ne, to je že storjeno. Takih nalog ne zaupam nikomur drugemu.« ;
»Torej?«
»Poslušajte me. Včeraj še razbojnik, danes že po* ročnik, bi se rad z nekakim bleskom legitimiral v bene-čanski družbi, obenem s samim seboj, pa tudi njo, ki bo postala moja žena.«
»Zakaj to?«
»Zato, ker obstoji nevarnost, da sprejmejo to deklico jako hladno — iz razlogov, ki jih izveste pozneje. Jaz pa hočem, da bi mogla poročnik Sandrigo in njegova žena nastopati povsod z dvignjeno glavo.«
»Razumem. Kaj je potrebno v ta namen?«
»Treba je, da visoke osebe svatujejo bivšemu razbojniku na dan njegove poroke. No, pa to bi si še upal doseči. Toda treba je obenem, da je ceremonija sijajna in veličastna in da podeli poročni blagoslov najvišja c-seba v Benetkah, to je kardinal-škof v svoji lastni osebi.«
»Zato ste me torej rešili!« je vzkliknil Bembo.
»Ne! otel sem vas iz Črne jame zato,.ker sem sklepal, da ste se gotovo temeljito nalezli sovraštva do najinega skupnega sovražnika. Zato vam tudi ne bom prikrival, da me je takrat, ko sem vas videl klečeplaziti in prositi milosti ter poveličevati velikodušje Rolanda
Kandiana, za hip obšla misel, da bi vas prepustil usodi.«
Bembo se je nasmehnil, kakor se je nasmehaval včasih, v izvestnih položajih; to je, njegove ustnice so se skrivile v krčevitem naporu divjega, zmagoslavnega sovraštva. Njegovi zobje, estri kakor zobje zverine, so se oskalilL Tako je zadobil čudovito podobnost s tigrom, ki hoče ugrizniti.
Sandrigo ga je opazoval in se ga je skoraj prestrašil.
»Vidim, da sem se motil,« je dejal, smejoč se s prisiljenim smehom.
»Da,« je odgovoril Bembo, »vi ste nasilna natura, čisto zunanja v svojih izbruhih; vi niste mogli vedeti, da je moledovanje in klečeplazenje včasih ena izmed najpopolnejših oblik sovraštva. Toda kaj ste hoteli reči?«
»Reči sem hotel, da sem prišel po vas zato, ker je Roland Kandiano hud nasprotnik in ker v borbi proti njemu tudi dva ne bosta preveč, čeprav sta takšna, kakršna sva midva.«
»Čisto vašega mnenja sem,« je odgovoril Bembo. »Podvizajva se torej. Dokler se nahajava v teh krajih, se ne čutim varnega.«-
Jezdeca sta se zopet spustila v galop, ki sta ga bila prekinila v svojem razgovoru. Prejahala sta Mestre, ne da bi se ustavila, in kmalu je ležala pred njima velika laguna, ki je tiste čase popolnoma ločila Benetke od kopne zemlje, dočim vodi danes preko nje železniški nasip. Okrog dveh popoldne je bil Bembo v svoji palači, v največje strmenje služabnikov, ki so že mislili, da je izginil za vedno.
Uro kasneje je stopil v Sandrigovem spremstvu v kabinet doža Foskarija.
»Vidite, svetlost, da držim svojo obljubo,« je dejal Sandrigo.
Dož je pokimal v znak zahvale Sandrigu ter si pozorno ogledal Bemba.
Kar prestrašil se je izpremembe, ki se je bila zgodila s kardinalovim obličjem.
Teh par dni, ki jih je preživel v Črni jami, je uničilo Bemba bolj kakor Rolanda vseh tistih šest let, ki jih je preživel na dnu beneških podzemskih temnic.
Strah je morda res najmogočnejši činitelj v razru-ševanju človeškega organizma.
In Bembo se je bil naužil strahu preko vseh mej in možnosti, ki si jih more človek predstavljati.
Strahu pred smrtjo, strahu pred mukami, strahu pred tem, da bi ostal vse svoje življenje v svoji Ječi, strahu, da bo moral zopet videti Rolanda, in strahu, da ga ne bo videl nikdar več. Vse najraznovrstnejše bojazni so se bile nakopičile v kardinalovem duhu, nad njimi vsemi pa misel, ki je bila zanj najstrašnejša: da ne bo mogel več uživati življenja, ki si ga je bil pripravil in ga napolnil z vsem, kar more radostiti človeka.
»Ubogi prijatelj!« je dejal dož in mu stisnil roke.
»Da, izpremenil sem se, kaj ne da, svetlost! In vt$-dar sem trpel samo par dni. Toda sleherni teh dni se mi je dozdeval cela dolga večnost.«
Tiše je dodal:
»Govoriti moram z vami kakor hitro mogoče.«
»Še nocoj lahko.«
»Kje?«
»Tam, kjer se shajava običajno", na Mostu vzdihljajev.«
»Dobro... Roland je še živ.«
»Vem.«
»Z vso besnostjo divja proti nam. Maščevanje^tega človeka bo strašno, ako sodim po tem, kar sem'yidel in izkusil.«
Dož je bil ravno tako hraber, kakor je bil Bembo strahopeten.
Toda ni se mogel premagati, tudi njega je streslo od nog do glave.
»Pazite, svetlost!« je nadaljeval Bembo, videvši, kak učinek so napravile njegove besede na Foskarija. »In pazimo mi vsi! Treba je naglo ukreniti vse, kar je v naši moči, treba je udariti kakor blisk, ako nočemo pasti sami drug za drugim pod Rolandovimi udarci; Povem vam, daje ta človek močan in strašen, bolj'močan in strašnejši, nego si morete misliti!«
»Nocoj!« je dejal dož.
Glasno pa je nagovoril Sandriga:. t .
»Gospod poročnik,® je dejal, »zahvaljujem,setvam. Kardinal je eden izmed naših najdražjih prijateljev in ena izmed najmočnejših opor države. Pojdite torej zahvaljeni, da ste nam ga tako točno privedli nazaj. Služite nam še nadalje, služite republiki in bodite zagotovljeni, da je dostojanstvo, ki smo ga vam podelili, samo stopnja na poti do mnogo višjih časti, ki bodo vredne vaših sposobnostih	‘	>
(Nadaljevanje sledi)
Mftfl ^ il * žmitvi, dopitovmli ki Ofiu -©■ssrarK vglllbl		Elektromotorji »Škoda« za obrt in poljedelstvo stalno na skladišču pri Ilič &Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. Izvršuje montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga, konkurenčne cene. 117 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gra-mM mofonov najbolje, najhitreje IcAill *n najceneje sam0 pr‘tvrc^ M. Ilger-Ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547
Kozarce, klopi In mire za gostilne in vinotoče proda Oset, Mariborski dvor. 1751	Išče se trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, po možnosti v-bližini parka. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 1748	
Pleten Jopič, sivo rudeče barve sem zgubila na poti ir Betnave do Magdalenske cerkve. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati v upravi »Večernika* proti nagradi. 1750		
	Odvetniško uradnico, veščo slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter stenografije, sprejmem takoj. Naslov in pojasnila daje uprava »Večernika«. 1745	
Dekle, začetnica se sprejme v trgovino. Steklarna Ivan Kovačič, Koroška c. 10. 1749	Važno tudi za Vasi Nakup, prodaja posestev, posredovanje stanovanj, gostiln, lokalov, brezobrestno zidanje. Nasveti: prehrana, zdravje, zakon, sploh življenska obnova. Dopisom na upravo »Domačije* Marihor, Koroška 10, priložiti 5 znamk. - 1 		-*• ' , 1739.	Pisarniška praksa 1 Ugodno za absolvente trgovske šole. Prednost reflektanti na družabništvo. Pismene ponudbe: Uprava »Domačija«, Maribor, Koroška 10. 1737
Koiwert v nedeljo, dne 21. iulija v gostilni Lobnik (Tomše), Spod. Radvanje. Svira. godba »Drava«. Dobijo se ocvrti piščanci po 26. Din s salato. Tudi za 'dobro kapljico je preskrbljeno. Vstopnine prosto. ^ - 1734		
		PostrežklnJa se sprejme. Naslov v krojašnici, Pokojninski zavod. > 1730
Učitelj vpokojenec, 56 let star, zdrav, išče primerne službe v bližini Maribora proti prostemu stanovanju in uporabi vrta. Ponudbe na D. Serajnik, Ormož.	1735
Kam v nedeljo 21. Julija 1929? Vsi k sv. Petru, kjer bo g. Božič & Mir ot-
. voril novo gostilno z godbo in plesom. Cenjenemu občinstvu bodo na razpolago dobra ljutomerska in pekerska vina, sveže pivo in topla ter mrzla jedila. Za obilen obisk se priporočata Božič & Mir.	1733
Kavarna »Park«.
Dnevno koncert ob vsakem vremenu. Igra ruski kvartet.	1726
Koncert pri Kosiču.
V restavraciji Vetrinjski dvor bo jutri zvečer in v nedeljo predpoldne in zvečer koncert.
Ribez, višale In kosmulje
kupi Podravska industrija sadnili izdelkov. Maribor, Trubarjeva 9.	1693
Slovenci,
ki potujete v ali skozi Crikvenico, ste najbolje, najceneje postreženi v Pen-sionu »Triglav«. Elegantne sobe, prvovrstna kuhinja in vina po nizkih cenah. Priporoča se restavrater Makso Reš.	1623
V gostilni Kosič
na Frankopanovi ulici se dobe dnevno sveže in pečene morske ribe. 1691
Skoraj novo orig. Peugeot-koio
prodam za Din 1600.—. Albert Marčič, Tezno 78.	1705
Posestvo s kolarsko obrtjo
in ves inventar s stroji prodam, eventualno oddam v najem. Naslov v u-pravi lista.	1710
Ugodno prodani novozidano hišo
pripravno za trgovino ali obrt, Alojz Kozar, Sv. Miklavž, pošta Hoče.
1746
Posestnik, mlinar
(vdovec) želi poročiti ženo nad 45 let s 25.000 Din. Ponudbe na upravo »Domačija«, Maribor, Koroška 10.	1738
Čitaj In povej sosedu!
Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tattcn-bachovi ulici 14, se kemično čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
Led na drobno se oddaja
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjeva ul. 5.	1446
Cenjenim gospodinjam
se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4.
Škatije
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ul. 8, Maribor.
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8-	680
Sobo-in črkosiikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Opremljeno sobo iščem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. 1736
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Voziti bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenam Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c- 169.	848
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naro. čite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-
Metodova desno.	483
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva Cene najnižje.	297
ZAHVALA
Ob priliki piebridke izgube našega iskrenoljubljenega soproga, očeta in tasta gospoda
Aloiz-a KaBoh-a,
žel. uslužbenca in posestnika
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem datovalcera vencev in cvetja, vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, predvsem častitim patrom kapucinom. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom splošne bolnice v Mariboru, ki so dragemu pokojniku tako požrtvovalno lajšali mukepolno trpljenje in častitim sestram usmiljenkam za požrtvovalno postrežbo, nadalje požarni brambi in uslužbencem drž. železnice za častno spremstvo ter pevskemu društvu .Maribor* za v srce segajoče ialostink«.
»
V Studencih, dne 19. julija 1929.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali in nas tolažili v bolezni in smrti naše nepozabne in nad vse ljubljene
Nadice
se iskreno in prisrčno zahvaljujemo. Posebno vsem sorodnikom, znancem in dragim prijateljem za darovane prekrasne šopke.
V Mariboru, dne 19. julija 1929.
Žalujoči starši Joslpina In Rudolf Miklaušlč.
Spomnite se CMD!
DDEAL
r 'mr
Parna pralnica in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: • Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
V soboto zvečer in v nedeljo,
20. in 21. bo pel v Hlebovem domu
na Smolniku radio
v zabavo gostom. Za obilen obisk 1728 se priporoča oskrbnica.
ZAHVALA.
Kdor še ni za slučaj smrti oskrbljen za sebe in svojce, temu priporočam najbolje podporno društvo
Ljudska samopomoč
v Mariboru
katero mi je po nepričakovani smrti mojega soproga g. Antona Pučnik izplačalo v polni meri pripadajočo podporo v prvo o-lajšavo bridkih dni.
Maribor, dne 16. julija 1929. no	Jožefa	Pučnik
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Vzorna gospodinja
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje, sočivje itd., ker le v Rex-steklenicah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
Ivan kovatiC
Koroška cesta 10 In Slovenska ulica 10. 1495
J	w
i(t Prevzel sem zalogo znane tovarne jermenov 'j
l FLESCH & CO V BRNU in nudim
gonilne jermene
•jj v vseh dimenzijah, šivalne jermene in jermenske $ v krupone v najboljši kakovosti in najceneje,
i
i
$
VIUEM BADL,
K
MARIBOR,
HUMANIK
trg. k
Glavni
fftkSKi PL.ATNE.Ni CSVUl S SPONAMI
MOSKi platneni' POLČEVUi.
UGODNA PRIUKA ZA NAKUP čevljev RAZLIČNE I ZDELAVE MARIBOR i Oosposka ulica 17 CIUE i	Aleksandrova cesta 1
PTUJ s	Slovenski trg „Petovla"
viukaProdaia
'Mlll]jlllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllpll>’
do znižanih cenah
Nogavice, pletenine, modno blago, galanterija, parfumerija, potrebščine za šivilje in krojače.
SLAVICO ČERNETIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 23
Ant AnB
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno I	dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki	Na Clebolol
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
 	tovarna za izdelovanje dezerlnih vin in sirupov.	1501
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tisk* Mariborska tiskarna d, <L predstavi Slanico Detela v Mariboru*