THE OLDEST ANU MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. * (Official Organ of four Slov« nian organizations.) ŠTEV. (No.) 20. CHICAGO, ILL., TOREK, 31. JANUARJA —* TUESDAY, J ANUARY 31, 1928. ~~ LETNIK XXXVII. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Preganjanje duhovnikov v Rusiji. - Italijanske intrige. POLJAKI PROTESTIRAJO PROTI OBSODBI POLJSKEGA KATOLIŠKEGA ŠKOFA, KATEREGA SO fcUSI OBSODILI V JECO NA OTOK SOLOVETSKI. — ENAJST CERKEV BODO RAZRUŠILI V MOSKVI. Varšava, Poljska. — V vseli večjih mestih poljske republike so se vršili veliki shodi, na katerih so Poljaki protestirali proti obsodbi poljskega katoliškega škofa, Theopila Skal-sk.v-ja, katerega je rusko sodišče obsodilo na deset let ječe na otok Solovetski, kjer noben človek ne preživi dve leti. Škof je obdolžen vohunstva, sicer pa v sovjetski Rusiji ni treba niti vohuniti, kdor je na poli Židom, ki ronajo Rusijo, lepa spravijo s pota. Izmed dve sto poljskih duhovnikov jih je sedemdeset v ječi. Kaj so zakrivili, če sploh so kaj, nima nihče pravice vprašati. Zdaj so Poljaki v svoji domovini dvignili glas in protestirajo proti preganjanju njihovih duhovnikov, ni pa verjetno, da bi kaj hasnilo. Moskva, Rusija. — Tukajšnja mestna komisija je določila enajst grško-katoliških cerkva, katere bodo to leto ra>.-rušili. Kot vzrok navajaio, da ovirajo promet in prostor se bo za ka.i drugega porabil, j Canton, Kitajsko. — Štiri tisoč komunistov iz Tlonan province je napadlo dve vasi, katere so oplenili in pomorili na grozen način 1500 oseb Med žrtvami je veliko število žena in otrok. SLOVENKA SMRTNO PONESREČILA. Chicago, 111. — V soboto zvečer so je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala naša rojakinja Miss Antonija Gorjane, stara 20 let; 198o West 22. F'1. Antonija in njena sestra Alojzija sta sedeli v "side car" na motoreiklu, katerega j<> vodil Edward Kaz-ner, rodom Poljak, 1744 Went 17. cesta. Peljali so se od dela domov. Na West Jackson bou-levardu je pridrvil nasproti avtomobil, katerega je vodil William Johnson in zadel v motoreikl. Antonija jo zadobi-la tako težke poškodbe, da je takoj nato v Washington boulevard bolnišnici preminula. Njena sestra in Kazner sta o-stala nepoškodovana. Pokojna leži na domu, na zgornjem naslovu. Pogreb, katerega ima v italijani trdijo, da se jugoslavija 0b0r0-žuje. Italijanski listi po naročilu Mussolinija dolžijo Jugoslavijo, da se oborožuje in pripravlja na vojno proti Italiji. — Jugoslavani odločno zanikujejo te trditve. -0—- Rim, Italija. — Te dni se je nahajal v Rimu rumunski zunanji minister Titulescu in je bil dolgo časa pri italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju, s katerim sta sklepala prijateljstvo. S tem je Mussolini pridobil enega prijatelja več in si še bolj utrdil svoje šanse proti Jugoslaviji. Zrastel mu je greben in po svojih listih udriha po Jugoslaviji, češ, da se oborožuje in o-groža mir na Balkanu. V svojem glasilu Mussolini pravi, da daje Jugoslaviji šest mesecev časa, v katerem ima priliko z Italijo se sprijazniti. \ Italija se pred svetom pere in vso krivdo z vrača na Jugoslavijo, češ, da ona noče miru. Mussolinija najbolj boli to, ker Jugoslavija noče podpisati nettunske pogodbe, katero je podpisala Italija, in kakor trdi, s tem pokazala svetu, da ji je na tem, da bi živela z Jugo-slavijo v prijateljstvu. Belgrad, Jugoslavija. — Ju- i gos lavi j a odločno zanikuje vse trditve Italije, kot brez podlage, Jugoslavija je zadovoljna s tem kar ima in si ne želi vojne z Italijo. -o- — Malone, N. Y. — Zameti so zaprli pot Mrs. Gilbert Dunn, ki se je peljala s sanmi, v spremstvu svojih dveh hčera, v starosti 11 oziroma ' 14 let. Nikamor naprej niso mogle, deklici sta zmrznili in izdihnili pred očmi matere, mati je zhdobila hude ozebline. To se je zgodilo le miljo proč od njihovega doma, v Chateaugay. oskrbi Glavach Undertaking Co., se bo vršil v sredo, 1. februarja ob devetih zjutraj. Preostalim naše iskreno soža-lje! EKSPLOZIJA POVZROČILA VELIKO ŠKODO. Scranton,. Pa. — Dinamit je eksplodiral v Pittstonu, raz-strelba je bila silna, ki je razdejala sprednji del poslopja kjer je žitno tržišče znano pod imenom West End Grain market. osleparjena težko prihranjenih novcev Dva sleparja sta vzela od delavca hrvaške narodnosti $4,275, za kar sta mu pustila v varstvo $30,000, ki pa I so se spremenili v papir. Milwaukee, Wis. — Kdaj se bodo ljudje spametovali, da ne bodo nasedali na limanice nesramnim sleparjem? Na 500 Mineral cesti živi Hrvat Andrej Slumskv s svojo ženo Evo. Andrej, ki je star 16 let, dela pri International Harvester kompaniji, V Ameriki je že 12 let, v tem času sta z ženo privarčevala $4,275, kar je lepa vsota za delavca, ki s; mora tako rekoč od ust pritrditi, da dene kakšno malenkost na stran. Nedavno tega pa pripelje Andrejev sorodnik v hišo 2 čedno obleč ena m os k a, ki sta bila tudi Hrvata. Govorila sta sladko, kakor le sleparji znajo, ko lovijo žrtev v svoje mreže. Povedala sta, cla sta prišla v Milwaukee, kjer pričakujeta tri tovorne vozove zlata, ki je iz rudnikov, ki so njuna last. Rekla sta, da bosta zlato naložila na neki banki v Milwaukee. Da bi se neznanca bolj prikupila Andreju in soprogi, sta jima kupovala razna darila in kazala velike svo-te denarja. V sredo sta pa rekla Andreju, da ju njujin posel kliče proč in morata v par dneh odpotovati. Ker pa sta neznapsko usmiljenega srca, hočeta pomagati revnim hrvaškim otrokom v mestu, zakar imata pripravljenih $30,000. No, lastniki zlatih rudnikov, žre lahko pogrešajo take s vote — si je mislil Andrej, čemur je tudi ženica pritrdila. Da pa ne bosta denarja nosila seboj, sta neznanca sklenila, pustiti ga pri Andreju, ker sta ga smatrala za poštenjaka. Iz prevdnosti sta pa vzela seboj ključ od o-mare, kamor je Andrej spravil denar. Ker pa vendar kar tako meni nič tebi nič, ne moreta tako velike svote pustiti KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Poslanec James V. McClintic je v zbornici ostro napadal Itear Admirala Plunketta, ki je rekel, da je vojna med Zed. drž. in Anglijo neizogibna. Z njegovo nepremišljeno izjavo je prišla naša dežela pri drugih narodih v slabo ime. —! Rim, Italija. — Guido Nardini, drzni italijanski letalec, ki se je zlasti v vojni odlikoval, se je s padalom spustil i« letala, padalo se pa ni odprlo, letalec je treščil na zemljo in bil na mestu mrtev, v— Šanghaj, Kitajsko. — &H-ri milijone ljudi strada na Kitajskem ^državljanska vojna je temu vzrok. Prosijo pomoči, da gladu ne pomrjejo. A vzlic temu se še vedno koljejo med seboj. sandinoieie vedno UPIRA. V zadnjih bojih v Nikaragui je padlo večje Število upornikov in dva vojaka Zed. drž. «tp_ bila rpinjer**. — Trdnjavo Santa Rosa so premagali Američani. Managua, Nicaragua. — A- meriške čeie, 500 mož. pod poveljstvom majorja Archibal-da Younga, so okolico E1 Chi-pote iztrebile upornikov. Naj-dalje se je držala uporniška trdnjava v Santa 1'ose, kjer je padlo petnajst upornikov in dva ameriška vojaka sta bila ranjena. Da je poveljnik upornikov, Gustavo Sandino. še pri življenju, potrjuje pismo, ki so ga našli pri truplu poveljnika trdnjave v Santa Koso, v katerem naroča Sandino, naj drži trdnjavo za vsako ceno. Kje se nahaja Sandino,.ni mogoče dognati. Natančno šlevi-lo upornikov tudi ni znano, rečeno je bilo, da jih je 300, lahko pa je mogoče, da jih je dvakrat toliko. brez varščine, jima je Andrej ponudil svojo bančno knjižico. Rekla sta, da neznata brati, nakar je Andrej vzel iz-banke svoje prihranke v znesku $4,275, in jih izročil neznancema, ki sta takoj nato odpotovala. Vrnila se Glista. Andrej je s silo odprl omaro, našel pa je mesto denarja — papir. I ŽELEZNIŠKA NESREČA; MNOGO MRTVIH. Rangoon, Burma. — V tukajšnji bližini je zavozil osebni vlak z mosta v reko; štirideset trupel so izvlekli izpod razvalin, natančno število žrtev in vzrok nesreče ni objavljen. preiskava 0 vzroku nesreče s-4. Demokrati so v senatski zbornici zmagali s svojim predlogom, da se imenuje preiskovalni odbor i z članov obeh zbornic, o zadevi nesreče podmornika S-4. Washington, D. C. — Ko se je potopil podmornik S-4, kjer je prišlo ob življenje štirideset oseb, so se slišale pritožbe izvedencev, ki so trdili, da bi ne bilo prišlo do tragedije, če bi bilo pri podmorniku vse v redu. »kakor bi moralo biti. Celo Francozi so isto trdili. Predsednik Coolidge je imenoval komisijo, ki naj to zadevo preišče. Ker pa je bila ta komisiia. tako trdijo nekateri demokrati v senatu, skrbno odbrana, ki bi imela namen mornariški department oprati vsake krivde, je bil v senatu sprejet predlog, da se imenuje nepristranska komisija, ki bo za-i devo preiskala in rezultat ia-l vila, kakršen v resnici je. Resolucija'senata je zdaj romala v poslansko zbornico, kjer bo morala biti sprejeta. * Komisija bo sestavljena iz treh članov senata, katere bo imenoval podpredsednik, in iz treh članov poslanske zbornice, katere bo določil predsednik zbornice. Ker je pričakovati, da bodo imenovani člani delali v prilog administracije. bo še imenovan poleg po en demokrat iz vsake zbornice, da se ne bo ničesar prikrilo, kar bi bilo proti mornariškemu ,departmentu. -o- — Peoria. 111. — Mrs. Bertha Hunt, premožna posestni-ca v Cantonu, in njen soprog Chris Hunt, sta bila aretirana na podlagi obdolžbe, ,da sta nekoga podkupila, da bi podtaknil ogenj pod nekatera poslopja in da bi položil dinamit v Pinkertovi majni. Dolžijo ju tudi, da sta nameravala več <>-seb umoriti. Iz Jugoslavije* ALBANSKEGA PROBLEMA NI MOGOČE RES I TI NA TAKŠEN NAČIN, KAKOR MISLI ITALIJANSKI POSLANIK BODRERO V B ELGRADU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Albansko vprašanje. Belgrad. — Obiski generala Bodrera v jugoslov. zunanjem ministrstvu naj bi bili v zvezi ponudbo albanske vlade, tla tudi z Jugoslavijo sklene sličen sporazum, kakor ga je sklenila z Italijo z znanim tiranskim paktom. — V jugoslovanskih merodajnih krogih se te vesti označujejo kot osebna reklama generala Bodrera, ki pušča te vesti v svet s pomočjo nekaterih večjih časnikarskih agencij. Ta reklama generala Bodrera je za sedaj neutemeljena. Albanskega problema ni mogoče rešiti na tako enostaven način. Sklenitev takšnega pakta je albanska vlada ponudila že pred podpisom tiranskega pakta, jugoslov. vlada pa je ponudbo takrat odklonila. Danes po sklenitvi prijateljstva s Francijo pa se mora vsaka taka akcija storiti le v sporazumu s Francijo. — Albansko vprašanje se ne tiče samo Albanije in Jugoslavije, marveč je evropskega značaja. To so najboljše pokazali poslednji dogodki. Merodajni krogi nas nasproti "tej reklami zagotavljajo, da so bili obiski generala Bodrera v zvezi s prijateljskim paktom, ki ga je dr. Ninčič sklenil leta 1924 z Italijo. Ta prijateljska pogodba se je sklenila za dobo petih let. Pogodbo je treba odpovedati z ene ali z druge strani eno leto pred potekom veljavnosti, sicer se njena veljavnost podaljša za nadaljnje leto. Ta rok za odpoved je potekel 28. januarja letošnjega leta. Vsekakor se je razmerje med Jugoslavijo in Italijo v zadnjih mesecih, ne po krivdi Jugoslavije, toliko spremenilo, da je potrebna temeljita revizija. Pri tem se mora priti v vseh vprašanjih do popolne jasnosti. Probleme se mora reševati v celoti, ne pa v posameznostih. Zato nekateri predlagajo, da naj se predhodno podaljša odpovedni rok za pol leta. Po mnenju teh jugoslov. prijateljev bi ta rok zadostoval, da se med Jugoslavijo in Italijo vse sporne zadeve u-rede. . Pogajanja v tem oziru so do-I slej potekala ugodno, dokler ni j nastopila afera tajnega oboro-, zevanja Madjarske po Italiji. V jugoslov. krogih je zadeva vzbudila veliko pozornost. — Zadnje dni so se med Belgra-dom, Bukarešto in Prago vršili živahni diplomatski razgovori o korakih, ki jih naj Mala an-tanta v tem pogledu stori. Rezultati še niso znani, vendar je jasno, da bo Mala antanta vedela in umela storiti vse, kar je potrebno, da se to podzemeljsko rovarenje proti Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški e-nergično zatre. Ta akcija se bo izvršila v Budimpešti ali v Rimu in pri Društvu narodov. -o- Smrt v Savi pri Medvodah. V ponedeljek, 2. jan. se je utopila v Savi pri Medvodah služkinja pri Marješiču, kletna Frančiška Markovič, doma iz Corenjega polja pri Novem mcr.Ui. Vzrok; nesrečna ljubezen. -o- Hercegovci se odpovedujejo tobaku. Ker je monopolna uprava odpravila "pušilulo", to je količina tobaka, prosta monopolnih dajatev za sadilce tobaka, je v nevesinjskem okraju nastalo močno gibanje proti kajenju. Osnoval se je poseben odbor, Fi kateremu je pristopilo že okoli 150 Članov. Pozvali so vse vasi v nevesinjskem o-kraju, da pošljejo svoje zastopnike na zborovanje, na katerem bodo prečitana društvena pravila. Določene so baje že stroge denarne kazni za tiste, ki prelomijo dano besedo in prično zopet kaditi tobak. Ta akcija se zelo naglo širi. -o- Umrla je v sredo, dne 4. januarja, gospa Rozalija Šemrov, žena g. Valentina Šemrova, gostilničarja in posestnika v Blekovi-vasi pri Gor. Logatcu. Blaga 'pokojnica je bila dobra gospodinja in vzgledna krščanska žena DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din _________________$ 9.40 1,000 Din _____________ 18,50 2,500 Din___*__46.25 5,000 Din______92.00 10.000 Din________182.00 100 Lir ________________________$ 6.10 200 Lir ____________________$11.90 500 Lir ____________________$28.75 1000 Lir __________________________$56.50 • Pri večjih svotth poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračo-nana. Zaradi neetalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ati pa J>r*ojavno. v IZVRŠUJEMO TUDI DBNARNE POŠILJATVB IZ STARBGA KRAJA V AMERIKO. Pisma In pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & CESARK, 455 W. 42nd ST„ NEW YORK, N. Y. RaZSlaS št. 6.- K^SMij VELIKE TEKME slabih "časov, 1.) Denarne nagrade ($20,000.00) ae bodo razdelile sledeče: a) Prve zaslužene nagrade od $5.00 ali manj (dva celoletna nar. ali manj) gre na kredit tekmečeve naročnine. To se pravi, da bomo plačali vsakemu tekmecu nagrado do $5.00 z naročnino, katero mu bomo podaljšali in poslali potrdilo, kakor da bi on sam poslal denar v ta namen. b) Nagrade nad $5.00 pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. f v 2.) Kdor bo poslal največje število novih naročnikov, bo dobil poleg denarnih nagrad tudi prvo nagrado: Diamantni prstan. Drugo in tretjo nagrado dobita tekmeca z naslednjim največjim številom novih naročhikov> * 1 " ^ ..... t VAŽNO: Nov« naročnike smatramo samo one, ki najmanj eno leto niso prejemali našega lista* * ^ ^Vse nagrade se bodo razdelile ob sklepu tekme. Posebni oglas in kupon bo objavljen v listu od časa do časa in naj služi tekmecem za vodilo in dopošiljanje novih naročnikov, v ' V j KDO BO ZMAGAL? KDO BO DOBIL NAJVEČ NAGRAD? Nadaljna pojasnila v prihodji številki. -- AMERIKANSKI SLOVENEC! Stran 2 AMERIKAMSK1 SLOVENEC Torek, 31. januarja 1928. AM EM IKANSKI SLOVENEC Prvii in na j a tare ju tlo?eiuki liit The First and the Oldest Slove-V AmerikL nian Newspaper in America« 0«taaoiij«a leto 1891« Established 1891. Izhaja Tuk dan raztm nedelj, po- Issued daily, except Sunday, lion-aedeljkoT in dnevov po pri trikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication officc: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098. Naročnina: Subscription: 2i t elo leto______$5.00 For one year______________$5.00 i Za i»ol/ leta______2.50 For half a year____________2.501 Zi Chicago, Katpdo In Evropo: ! Chicago, Canada and Europe: j Za -elo leto________$6.00 ! For one year________________$6.00j li pol '.eta_______;___3.0G For half a year------------3.0 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker e ' ftn veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-i : o vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni: s do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov j niš; v o ne vrača. • ■! is -ec. 1 class " - \ \ 1 - 1 . . at ;hc post office jt1 i« ; : -r the Act • i eh; to že pri samem'sebi vidimo. Prvo ko pridemo zvečer domov, sežemo po časopisu. Prvo je kaj je novega. In ko to preči-tamo,' potem delamo različne sodbe o tem in onem. Kakor či-tamo tako mislimo, ali ne ?! Kar poglejte po hišah, kjer či-tajo dobro časopisje, tam dobite ljudi vašega duha, kjer čitajo Časopisje, ki ni katoliškega duha, kaka sovražnost bruha proti cerkvi, veri in duhovščini. Že ta slika vam pove, kar čita kdo, takje. v Vendar, kakor pri Latrillu, tako je pri mnogih. Kolikim bi lyitoliski tisk odprl oči in jih privedel nazaj na pravo pot, ko bi istega do*bili v roke in bi ga čitali. Koliko bi jih prej ali slej reklo, "glej, ta betlehemska zvezda — tisk me je privedel nazaj. . Diagi naročniki prijatelji(ce) lista ^merikanski Slovenec, koliko je tac i h po naših naselbinah, ki so potrebni, kakor Latrille, da bi jim kdo dal v roke katoliški časopis. Glej, Ti, ki re le vrstice čitaš to lahko storiš. Pojdi med one, ki še niso na-ročjni na katoliški list in nagovori jih, da se nanj naroče. Prijatelji in somišljeniki s 1. februarjem se otvori velika tekma in kampanja za pridobivanje novih naročnikov. Razpisane so krasne nagrade. Posebna prildžnost, da agitirate. Ne zastonj, nagradeni bote zato, a poleg pa vršite še mnogo boljše delo, kakor samo za nagrado, vršite delo, ki gre za slovenske duše. Agitatorji za katoliški tisk, nažigajo betlehemsko zvezdo onim ki so padli in ne vedo, kako bi vstali. Prijatelji (ce) zavihajte rokave in idite vsi na potrebno • ' za katoliški časopis! iV-'csec fe-Tuarij fco mesec katoliškega tiska! Katoličani r ?. delo * pl-____ iczr a * «• f al 1 ? M 1, Vi SS tisk - I . .. £V£2fia. . : - dn je i;«»žične > h .. . •• . .i. n.'. o fi : ; »n.jitft i:- -Io.oj^. P/-. >bšiniu je, da bi jo v celoti o- :vili. '.'>!;•::>; pi, cla ponatisnemo nekatere njene znameniti n««' ' e. Povestilica opisuje v zan: ::i • »v re - • » • m uu j življenje nekega Francoza. Za; . ■ . i H: •. f * "> \ • - i:k v vsakdanjem življenju ' _•!•. . t il a ol> začetku z : ; • ; r " prvimi med voj:- ! " > • ■ . - ; .i« J .la samo pokrajin, niso razoravale strašno učinkovi.bonv I be i granate le zemlje, vojna je razbrala strašno tudi ljudske duše. Koliko src je omrtvila? Koliko jih za vedno pokvarila? To ve le Bog. Latrille se je pisal mladenič, o v katerem pripoveduje škofova povestnica. In ta Latrille je š«!l. ko je bil po"- lican k vojakom s polnim srcem vere, ko se ie vrnil, se je v lil prazen, spraznila mu ga je t ova r sija, s katero se je pnj-c ■ '--'I ;■ vi vojakih. In življenje potem V Po pariških črnih ko-t e j potikal, padal je in padal. Bilo je leta H>20 na sveti \ r. ko so i!bogoma Latrilla našli na tleh s polomljenimi noji- :. Zadel ga je neki aut.omobil in hudo poškodoval. Po-«• - privedla v neki bližnji bolniški zavod. Zdravniki : v; 'Vi-, zdravniško pomoč. Ko se prebudi, bil je sveti i i •. : uso milo zvonili zvonovi, vabeč na- r :J, da pride k svojemu Detetu in ga počasi«. Strežnica mu je prinesla na mizico par magazinov, da jih čita, če hoče. In res prime prvega in že na platnicah zagleda božično sliko, bil je neki katoliški mesečnik. Začne pa čitati in koliko bolj ga jo čital, raje ga je čital. Nekatere članke je po dvakrat prebral, premišljeval, sklepal, kar začne milo jokati, kakor mali otrok. Strežnica, ki je vse to opazovala je povedala predstojniku in ta je šel k njemu. Vpraša ga, čemu joče in dobil je odgovor, da zato, ker je spoznal, kako globoko je padel. Predstojnik je videl ža več takih slučajev, zato je telefoniral v dominikanski samostan, da naj pošljejo enega patra v bolnišnico, da imajo bolnika, ki mnogo bolj potrebuje duhovnega zdravnika, kakor telesnega. V pol ure je bil že*v bolnišnici pater N. dominikanec. Pogovarjati se je začel z ubogim bolnikom. Govorila sta cele tri ure. Povedal je g. patru v; vprašal, kako se počuti. Oh, k- ko mirnega gospod pater. Vse tiste temne ' muke so šle od mene. V roki pa je držal katoliški magazin in i dej 1 patru dominikancu: 'Gospod pater! Glejte, ta le magazine je n oj rešitelj. Bral sem tele lepe božične spise in kolikor bolj sem jih bral, bolj se je v meni oglašala vest, fant, kam f i "ase!. Gospod pater, to le je moja betlehemska zvezda, ki j lene privedla zopet nazai na pot vere in pravega življenja. ■ <■■ i ;/•> , :ii-..;; - , 1 ■' }.•■ ■> živi1"- nia. ! To je je !ro povestnicel ° ' i / i* ' h,vrt«, \r J™ - i , /I • , . i ; . >.. , ,'..». - p,m - kaifoi vlada dane. in kdo predragi citatel i igra I GRCČLLG IZ JCL1ETA. • Joliet, III. Zadeva Doma KSKJ. je bila; zadnji petek večer na večerni; ,seji rešena s tem. da se bo za! Dom še enkrat glasovalo. To-j pot bole izdani dve glasovnici' i m sicer ena, da se Dom popravi po načrtih in priporočilih g.' predsednika Mi". Antona Grdi- i ne, druga, da se dozida še eno. nadstropje, po načrtu gl. taj-j nika Mr. Jožef Zalarja. S tem j se bo to vprašanje enkrat za j vselej rešilo. . Poročevalec. -O-- KAJ JE NOVEGA V LA SALLE? La Salle, 111 Pri nas se prav slabo dela. Majne stojijo zaprte že skoro malo manj kot leto dni. Fabri-ke pa tudi prav počasi ronajo. Tako slabo že ni bilo tukaj 29 let. A ko se v tem oziru kaj ne zboljša, res ne vemo kaj bo. Po naključju sem dobil v roke tetko Prosveto, v kateri sanja nekaj znani Matij ček. Ko |sem prebral njegov smradljivi j dopis, nisem mogel, * da bi ne [obžaloval neumne šalobarde, ki jo poznam z več konvencij. Res, i>rav neumno je za liste, ki take umazane dopise kakor ^o Matijčkovi. sprejemajo. Sicer pa v takih listih itak ni naj-! ti nikdar kaj pametnega in res j koristnega. Gliha pač vkup j | Urina. Y tetki Prosveti so začeli nekateri objavljati zadnje čase tudi dopise iz La. Salle glede Doma. Strašno jih boli: ker imamo zadnje čase mir v naši naselbini. Potem, če jim bo kdo odgovoril, bodo rekli, ■'-i ji.i n - t-rugi napadajo. Oni, M scjeio veter, naj pazijo, da : : bodo' želi viharja. Zadnji teden se je vžgala^ sir. ha Tur. John Tomšetove hi- še na 118 Fourth St. Posebne škode požar ni povzročil. Iver je takoj dospela na lice mesta požarna bramba in ogenj uga-siia. Zgorelp je le par čevljev šinglov, drugega ni bilo. Mr. Tomše je poznan mož nase naselbine. Bil je večletni predsednik našega najstarejšega društva v naselbini, dr. sv. Družine št. 5. KSKJ. Opazovalec. KEDAJ BO KONEC PREGANJANJA PREMOGARJEV? South' Fork, Pa. Cenjeni g. urednik:—Sprejmite zopet par vrstic v A. S., da zopet malo opišem položaj v zapadnji Pennsylvaniji. Cas poteka, znamenja pa še ni nobenega, da bi prišlo do kakega sporazuma s kralji premoga. "Ko človek vse to premišljuje in nazadnje opazuje še kilavo politiko voditeljev premogarske unije si res ne more misliti drugega, kakor, da je najbolje če se človek kam izseli in pokaže pre-mogarskemu delu hrbet za vedno. Ali je naprimer to prav, da nas ostali premogarji bodisi na mehkem ali pa^na trdem premogu pustijo, d£L nas di "že tako le na stavki toliko časa, da moramo toliko trpeti? Je to prava taktika, da naj se nas uniči gospodarsko, ter pusti, da se za kopamo v dolgove, iz katerih ne bomo mogli iz-lesti nikdar? Stavim, da če bi vsi premogarji odložili delo in zahtevali takojšno ureditev, da bi stavka ne trajala niti mesec dni. Tako pa, saj bi bili pre-mogarski baronje res nespametni, da bi zdaj, ko jih že toliko stane eksperimentiranje s skebi itd. se podali, ko pa jim I premogarji po drugih krajih! radi delajo, kjer potrebujejo1 m - "! m. -»•—-- premog. Vse kar se zahteva od njih, da jim v takih krajih plačajo po Jacksonvillski lestvici. Nas tisoče drugih, ki smo pa že od 1. aprila brez dela pa nihče ne vidi. Pri meni je tako bratstvo fige vredno. K'aj imamo sta v kar j i od te Lewisove politike? Prav nič, kakor osi-1 roteli smo tako, da mora biti1 vsakega pametnega človeka j kar groza,.če vidi naše razmere. Tako unijo sami uničujemo. Ravno te dni sem debatiral; v Pittsburghu, ko sem šel gle-; dat za delo, ki se ga pa nikjer j ne dobi glede tega, z nekim j linijskim uradnikom. Trdijo; naprej in naprej, počakajte,! vstrajajte, zmaga mora biti. naša. Toda mene čezdalje' manj potrjuje taka trditev. N. pr. v tukajšnem sosednem rovu, obratujejo s skebi. Ti so se nastanili in nekateri so žej svoje družine dobili sem. Stav-: karje so pognali iz stanovanj. > lies je unija storila veliko za ' revne stavkarske družine, | zgradila jim stanovanjske ba-1 rake, toda kaj to? Ko je pa I »rez vsakega uspeha. Ivo gledam, koliko so kompanije že žrtvovale pro! i nam in ko vidim, da je unija tako kilava * svojo politiko, se mi čez dalje bolj vidi ,da je to ravno voda na mlin preniogarskih baronov. Nauduševati, vstrajajte. držite se, je lahko, -pa zraven prejemati lepo plače od unije, kakor to naši unijski voditelji-Ampak drugače je z nami. O-troci hočejo jesti vsak dan in vsak dan manj imamo. Podpirajo nas res. Šivala za to, ali pa na.j bomo kar naprej in naprej taki občinski berači? I nijski voditelji bi se morali nekaj naučiti od stavke v West Virginiji pred par leti. Tam niso opravili s tako kilavo taktiko nič in tako bodo le malo tudi tukaj, to je zdaj moje mnenje. A ko je uniji res na tem, da užene premogarske barone, tedaj l>i morala nastopiti z enotno fronto. In če ne bi enotna premogarska fronta pomagala, tedaj bi moralo priti na pomoč? delavstvo vseh strok, to bi učinkovalo, tako pa le povečujemo in nadaljujemo to neuspešno borbo, rezultata pa nobenega. Tako cincanje ni še nikjer prineslo uspeha, 'pa ga bo težko tudi tukaj. Žalostna vest je, toda resnična, da je v Pennsylvaniji bilo izgnanih že nad 12 tisoč družin iz kompanijskih stanovanj. Vse to sedaj stanuje deloma po zgrajenih barakah, nekateri .so se izselili in pomagali, kakor so "si znali in vedeli. Po kompanijskih hišah pa stanujejo stavkokazi. Tako preganjajo nas premogarje. Za navadnega psa imajo več ljubezni, ko do nas ubogih premogarje v. Najbolj žalostno je pa še to, če greš h kaki oblasti po to ali ono, te nahrulijo, zakaj bi pa ne delal itd. Drža-i va se ne zmeni za nas prav I nič, unija vodi svojo kilavo i politiko, tako ni čudno, če čez-1 dalje bolj hiramo na vseh kon- £ ^ Kampanja za nove naročni ke. — Jutri se otvori največja kampanja, kar jih je še kedaj vodil naš list za nove naročnike. Prijatelji somišljeniki, tm kampanja se tiče vsakega izmed nas. Ali smo toliko katoliško zavedni, da bomo si vsaj nekaj časa v tej kampanji žrtvovali ža katoliško časopisje? Ce smo pravi katoličani bomo lo brezdvomno storili. Svetovni nazor dandanes zmaguje ali propada po časopisju. Mi hočemo, da katoliški svetovni nazor zmaguje med nami po časopisju! Hočete Vi temu j j pomagati? Ako je temu tako, ! potem se bote pojavili v vrstah I I onih, ki bodo od 1. febr. pa do 31. marca živahno agitirali po naselbinah za "Amerikanske-ga Slovenca". Beseda o delavskem časopisju. — Delovno ljudstvo ima le malo res pravih delavskih časopisov. ki bi stali z njim in za njim v vseh dnevih njihovega j življenja. Neradi sicer navaja-. m o zasluge lastnega podjetja* i vendar, kdor hoče biti odkritosrčen. ta mora priznati, da f naš i 1st je neprestano na stra-ni slovenskih delavcev v Anio-riki. Poglejte zlasti zadn • pri niogr.rske stavke in drug« delavske boje, A. S. je bil vedno na strani delavcev. A. S. i'-j vedno storil v tem oziru svojo i dolžnost, zavedajoč se. da j v I delavski list. iia je vzdrževan jod delavcev itd. Kdor hoče vse j to ' idi. A. S. je stal vedno odločno na strani delavcev, zato upamo. i'a bo slovensko delavstvo v tej njegovi kampanji tudi pokazalo svojo dolžnost do svojega lista. Stori vsak, kar moreš in kar lahko storiš, bo sedanja kampauja A. S. kronana z najlepšim vspehom. * * * Barbarizem v Ameriki. — V Pittsburghu se je te dni dogodil tragičen slučaj. Ob železniški progi v Broughtonu so kompanijski policisti napadli nosečo ženo in jo pretepli, ker je prihitela iskat svojega sinčka, ki je vred z drugimi otroci dražil stavkokaze. Prijeli so jo in odpeljali na postajo konv-panijske policije in še ie po dolgem času so jo doliili ven. Zdaj doma bolna leži, pokvarjena radi prevelikega strahu. Če bi se to zgodilo na Turškem ali Kitajskem, bi se po celem svetu zgražali. Ker se je pa to zgodilo v domovini Mellono-| vih interesov se bo zadeva po-i zabila. i Na svetu je še več prismo« jencev. — Včasih smo mislili, !da imamo samo na Lawndale okrog tetke Presnete take "svitle zvezde", pa jih imamo celo v ameriškem senatu. Senator Ileflin, je neki izjavil, ko je napadal guvernerja Smilila. da se boji, da če bi bil Smith izvoljen, da bi papež ne premestil Vatikana v Washington itd. Dobro bi bilo vedeti, če ni bojazljivemu možu, ki je to klatil v senatu se pripetila v Um strahu še kaka nesreča v hlačah. Ko so Zafrknikov oča povdarjali. da se resno bojijo, da frančiškani vsak čas okupirajo lawndalsko jednoto, smo se smejali in mislili, da se moremo s takimi preroki po-> nasal i saiiio Slovenci. Evo Hef-lina, vrednega bralca lawn-dalskega preroka. Eden je v S' rahli za Lawndijo. drugi za Washington! Ce bi ta dva bratca prerokovala kaj takega na dan 1. aprila, bi človek rekel naj bo. Tako pa to prihaja iz gole hudobije ali pa gole ; prisn odarije. En«) ali drugo bo. jcih »n krajih. Premogarskini družbam pa seveda pomagajo še železniške družbe. Govori se, da celo raz-j ne automobilske velike firme, j ki kupujejo neunijski premog diktirajo operatorjem, da ne smejo z unijo podpisati nobene pogodbe. Tako je organiziran proti ubogim premogarjem ves kapitalistični trust, Lewis pa jim kljub temu kadi z dis-triktnimi dogovori itd Vedno sem obsojal distriktne dogovori, zdaj sem pa prepričan, da s tem se nudi le operatorjem orožje v roke, da z njim lažje bi je j o po naših hrbtih. Da pa država molči in ne gane niti s prstom je pa razumljivo, če pomislimo, da guverner Fisher je bil poprej u-radnik ene lukajšne premogarske korporacije, ravno tako tudi zvezni zakladniški tajnik Mellon je bil pa direktor znane Pittsburgh Coal Co., njegov brat je še danes direktor. Vrana vrani pa ne izkljuje oči, zlasti pa ne sama sebi. Človeka kar jezi, ko mora i biti tak le odvisnež in to po krivdi voditi l.jev. Ko bi vsa j ::zpregiedali! Pennsylvsfnski stavkar. IZ PODRUŽNICE ŠT. 12, S. Ž. Z. Milwaukee, Wis. Tem polom se opozarja članice podružnice št. 12. S. Z. Z., da se bo vršila naša redna mesečna seja v četrtek 2. februarja, na katero so vabljene vse članice, kamor naj pridejo i i seboj pripeljejo prijateljice, ki še niso pri naši podružnici- ~ Začetek seje je ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani. Ker imamo več važnih točk za rešiti, naj nobene ne manjka. Seje se bodo sedaj vršile vsak prvi četrtek v mesecu, kar naj članice vzamejo v na-znanje. Fanny Gregorčič, tajnica. -o- — Berlin, Nemčija. — V Nemčiji so pričeli posnemati Francoze glede porodne kontrole. Zdaj premišljujejo o tem, da bi. obdavčili samce, l i se lahko poroče, a se raje peči arij o. ffi ■ r ........... . . ..................................• » ~ | f PODLISTEK * j! Rev. K. Zakrajsek, O.F.M.: , MOJI SPOMINI. ! Skupaj sva stopila v red in skupaj potem izvršila vse šole in bila skupaj posvečena v duhovski stan. Kaj čuda, da so najini srci bili že od nekdaj nekoliko bolj zvezani skupno kakor navadno, ker tudi po redovihT ni povsodi srčnega bratovstva, kjer so si sobratje u-radno — bratje, zato ne bratje, temveč samo so-bratje, recimo napolbratje^ nekak "near beer". Z ve#eljem sem zato sprejel povabilo dveh bogoslovnih doktorjev, pred katerimi imam jaz že po navadi silno velik rešpekt x— obeh dr. Tomincev: p. Angelika in p. Romana, kapelana p. Gvidona, da bi ga šli obisfcat na Dobravo, kjer je bil baš tedaj o ld-hu. NY::-ačiK smo si tam pri "Sionu" tt.xi in zdrčali pre A Dobravi. Lepa in prijetna je pot skozi Vič proti Dobravi. Avto je vozil tako, da sem že iz nava de j ečkrat pogledal na::aj, če ne piha za nami. k:.k "mol r c >o'\ policrT"cla nas ; - - - : vožiije, ker bili smo "speev,- rji". Naš »o er je namreč ho-tei pokazal kako sp: :.n voznik je. No, vozil je precej dobro. Samo ko sem izstopil na Dobravi pri Rantovi hiši iz avto, bolela me je desna noga. Ker je navajena že sama od sebe ob času potrebe, ko treba zavreti avto, &opitiSna "brake", sem naprej in naprej pritiskal z nogo. Toliko ovinkov, tako ozka pot, toliko voznikov in pa'toliko pešcev sredi ceste, pa tako hitro je vozil. Vendar smo se srečno v pol ure pripeljali na Dobravo. ^ Dobrava je krasen košček slov. zemlje. Nad Kosezami se zavije med prijazne grički^ v ozko dolino. Cerkev stoji mogočno na gričku kot kaka trdnjava. Župnišče stoji še višje. Dobrava je Marijina božja pot, kamor so svoje čase Slovenci, zlasti iz Ljubljane in Vrhnike, Preserja'in okolice, silno radi zahajali. Zlasti na angelsko nedeljo, ko je bil tam glavni shod, je prišlo tja veliko romarjev. Sedaj, pravijo, da jih ni več toliko. Dve prav prijetni urici smo preživeli pri ljubeznivi Rantovi družini. Živi še soprgga ranjkega učitelja, mama p. Gvidona, in dve sestri. Škoda, da se je obema gospodoma tako mudilo nazaj domov, ker drugače bi si bili Dobravo natančneje ogledali. Spominjali smo se pa vseh rojakov Dobravcev v Ameriki in pošiljamo vsem pozdrave, posebno pa Rev. J. Novaka in J. Gosarja iz Wiliarda, katera naj oba Bog živi še mnoga leta! Prvi december je danes. Cela Jugoslavija praznuje. Državni ^praznik je. Jugoslovanski 4., julij, "fourth of July" praznujemo. Praznik "narodnega ujedinjenja" ga imenuje cjržavni koledar. Praznik, ko so Slovenci, Hrvatje in Srbi sklenili zvezo brafefcva in edjnosti med setyoj in se 'je rp-dila Jugoslavija. Rojstni dan Jugoslavije torej slavimo danes. S kolikim slavjem slavimo v Ameriki enak državni praznik 4. julija! Res je, da je poleti, v najlepšem času, jugoslovanski pa po zimi. Vendar se da tudi v decembru enako proslaviti tak dan, ako se hoče. IV Ameriki smo navajeni na pokanje po ulicah že celi mesec preje. Otroci se tega praznika kar dočakati»ne morejo. Dokler niso mesta začela prepovedovati streljanje po ulicah, saj 4. julija ni bilo skoraj obstati v mestu. Vsaj kak živčno bolan človek tega ni lahko prenesel. To je kar grmelo. — Spominjam se pred leti, ko sem doživel prvi 4. julij v Ameriki, da sem zvečer zbežal iz mesta,- tako je pokalo. Pa tudi še sedaj ne morejo popolnoma zatreti tega. Da, Amerikanec postane nekako otročji ta dan s svojim patriotizmom. Ni ga ne rojenega Amerikanca in ne poamerjk'anjenega naseljenca, da bi ta dan ne pokazal vsaj na kak reyen i>ačin svojega navdušenja za svojo' domovino. Če nima drugega, izobesi ysai nekoliko zastavic na svoje okno, da se pokaže, da tudi njegovo srce bije za do- movino. Razna patriotična društva pa kar med seboj tekmujejo, kako "bodo ta dan bolje proslavila. Ta dan ne sme miniti brez običajnih parad, banketov, govorov, raznih javnih prireditev. Zvečer mora biti običajni umetni ogenj. Sploh ameriški državljani sami skrbe, da se izpolni namen tega praznika, namreč, da se poživi in pokrepi med ljudstvom navdušenje in ljubezen do domovine in njenih idealov. In vse to brez vsakega vladnega pritiska. Ljubezen in navdušenje na-rekuje-državljanom samo, kaj in kako je njih dolžnost. Takega praznovanja največjega državnega praznika navajen, sem z radovednostjo čakal tega dne tu doma. Radoveden sem bil, kako bo narod ta dan pokazal svoje navdušenje in svoje razumevanje po-mejia'tega velikega dne. Bil sem slučajno zopet doma v svoji rodni, vasi. (Dalje sledi.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Torek, 31. januarja 1928. AMERIKAN^I SLOVENEC Stran 3 Tvoj nedeljski tovariš. ' TEDENSKI KOLEDAR. ."> Nedelja — Septuagezima. G Ponedeljek — Sv. Doroteja. 7 Torek — Sv. Romuald. 8 Sreda — Sv. Janez iz Mate. 9 Četrtek — Sv. Apolonija. 10 Petek — Sv. Skoiastika. 11 Sobota — Marija Lurška. -o--■ Rev. K. Z.: PRVA PREDPOSTNA NEDELJA. 1. predpepelnična: O delavcih v vinogradu. (Mt. 20, 1-26.) ✓ Z današnjo nedeljo se začne predvelikanočna doba. — Ima tri predpostne ali pred-pepelnične nedelje in šest postnih. Radi zgodnje velike noči, sta morali letos izostali dve nedelji po Razglašenju Gospodovem. Bosti pa v jeseni med 2:i. in 21. nedeljo po binkoštih. Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla kristjanom v mestu Ko-rint na Grškem. Zgodbe stran 857. na levi od 25. do ^6. vrste. Začne se s besedami "Ali ne veste, da tisti, ki na tekališču tekajo. . do besede ''Toda večji del ni bil Bogu všeč". Berilo primerja naše življenje na zemlji borcem in tekmecem pri raznih tekmah in borbah. Kako hrepene ti moderni borilci po zmagi in slavi kot zmagovalci! Posebno kdo bo dobil vrhovno zmago, "championship" ji pravimo. In da bi to zmago dosegli, koliko žrtvujejo! Koliko se trudijo! Postijo se, da bi ne zdebelili. Malo in zmerno jedo. Nič ne pijo. Ne kade. Zdrže se vsega, kar bi jih kolickanj slabilo in delalo nesposobne. In pa koliko se urijo in vadijo! Po cele dni, tedne, da, leta žrtvujejo velikim naporom, samo (ia bi zmagali. Mi sir o taki borilci v duhovnem pomenu. Toda mi se pa borimo ne za minljivo, temveč neminljivo zmago. "Mi pa se borimo, da bi si pridobili neminljivo krono", pravi Berilo. Kako nas pa ti borilci osramote v naših borbah ! Kako se mi borimo? Koliko žrtvujemo za to zmago? Koliko se po- ' stimo? Kako se pokorimo? Zatajujemo? Si odrekamo stvari, ki so nam škodljive v tej borbi? Kako spolnujemo svoje1 dolžnosti stanu ? svoje verske dolžnosti? Kaj ne, kako nam je vse težko, zoperno, odveč ! Kako neradi se postimo, zata-jujen o, izvršujemo verske dolžnosti! Da, ali ne tečemo v tekmi dostikrat "kar na slepo", se borimo, kakor "bi po vetru ;nahali" t. j. lene. nemarno, na videz? Toda nikar se ne motimo! "Naši očetje so bili vsi pod oblakom", so bili vsi izvoljeni narod, ki so bili odločeni, da bodo šli v obljubljeno deželo. Vsi so celo pili "iz skale" čudovito vodo, da bi ne omagali,. Pa "vendar niso vsi Bogu dopa-dli". Niso vsi prišli v obljubljeno deželo. Da, ni zadosti biti kristjan, krščen. Ni dosti vršiti verske dolžnosti površno, nemarno. Ce hočemo zmagati, čujmo, kaj nas uči Berilo ! Bliža se postni čas, čas pokore, čas resnega premišljevanja. Premislimo svoje življenje, kakšni borilci in tekmeci smo? Mislimo "na obnovi jenje pravega gorečega duha krščanstva. Postimo se. zatajujmo se, vse storimo, samo da si bomo dobili venec zmage. Toda, kaj ne, saj mi ne mislimo, da bi ne delali pokore? da bi Bogu ne služili? Mi vsi hočemo zveličati svojo dušo. Toda nevarnost pa je, da bi mi tega dela ne odlašali na stara leta. na bolezen, na zadnjo uro. Da bi se pa ne udali tej zmoti, nas svari današnji evangelij. Evangelij je vzet iz evangelija sv. Matevža, 20. poglavje, 1. tlo 10. vrsta. Zgodbe stran 12... Kristus prin erja življenje kristjanovo na zemlji delu v vinogradu. Po sv. krstu smo bili vsi posebej najeti, poklicani za to delo Gospodar, Bog, najema svojih delavcev ob raznih urah dneva. Nekateri pridejo še le zadnjo uro in delajo samo eno l!ro. Pa vsi dobe enako plačilo. Beg je dober. Nekaterim da res posebno milost. Celo življenje žive grešno. Na zadnjo uro, v bolezni, na starost, pa se preobrnejo in pridejo v nc-besa. Vendar to je čudež usmiljenja božjega. Taki so samo posebni izvoljenci božji. Na pr. desni razbojnik. In še več takih srečnih spreobrnjencev in spokornikov. Toda si tudi ti med temi "izvoljenci" božjimi? Si? Veš to zagotovo? Veš. da boš vkljub svojemu grešnemu življenju vendar lepo umrl?, umrl krščanske smrti? Ta ali ta je. Boš tudi ti? Veš to? Ne! ' Pred to lahkomišljenostjo in pred adlašanjem pokore in spreobrnenja nas svari sveta cerkev danes s preresnimi beseda-vri: "Veliko je ppklicanih. pa le nfalo je izvoljenih." Le malo, pravi. Misliš, da si ti med temi "malo"? Morda. Kaj pa če ne? Ali nam nasprotno že naš narodni pregovor ne pravi: "Kakoršno življenje, taka smrt"? katerega tudi vsakdanja skušnja potrjuje? lies je, da bodo "poslednji" v nebesih prvi, da bo "večje veselje v nebesih nad enim spokornikom, kakor nad 99. pravičnimi". Pa zakaj 9 Zato, ker bodo redki. Taki spokorniki bodo res prvi pri Bogu. Pa veš, da boš tudi ti med 1 temi? da bo Bog dal tudi tebi čas za pokoro vkljub grešnemu življenju? da ne boš grešno umrl, ako grešno živiš? Ali ne pravi sv. pismo na drugem kraju: "Bratje ne motimo se! Bog se ne da goljufati! Kar bo človek sejal, to bo tudi žel?" Zato,'pa, bratje, sedaj je čas pokore. Bliža se resni postni čas. Začnimo misliti resno na svoje življenje! Postanimo . vsi borilci in tekmeci za božjo "nagrado". Zato, krepko na delo. % * Nauk za med tednom: Kakoršno življenje taka smrt! Komur bomo v življenju služili, tisti nam bo v smrti plačnik. Bogu služimo? Bog bo naš plačnik. Satanu? svetu slutimo*? Moremo potem od Boga pričakovati plačila ob smrti? Širite "Amerv Skveaea"! ■aa,,. __________■__________________——— Ra^noterpsti. V ' ZANIMIVA NEBESNA obr KRITJA. 15. novembra je astronom Van Biesbroeck na opazovalnici Yerkes v Ameriki fotografiral komet "Encke". Ta komet je izvršil svoj obhod okoli solnca v treh letih in štirih mesecih, vsled česar se je že dostikrat zgodilo, da so ga opazili v bližini solnca. Halleye-jev komet s svojim izredno dolgim obhodom, ki so ga po-slednjič videli 1. 1910, pa bo nasprotno prišel v bližino solnca šele 1. 1986. Približevanje Enckejevega kometa je bilo izračunano šele za začetek 1. 1928 in zato je zanimivo, da so ga našli že 1-5. novembra. Seveda je v zvezi ž njegovim zgornjim odkritjem tudi njegova svetlost razmeroma majhna, saj dosega komaj svetlost zvezd 16. reda. Isti dan se je v Hamburg-Bergedorfu posrečilo fotografirati nebesni objekt ki se jena fotografski plošči izkaza1 za megleno zvezdico 14. reda.^ Poznejša opazovanja so dognala. da ne gre za nikakršno novo zvezdo, nego za neki novi komet, ki se počasi giblje-iz okolice Alfa v Ovnu skozi o-zvezdje Hib. Kako daleč je v tem trenutku ta komet od solnca — v zvezi s tem bi bilo treba najprej rešiti vprašanje njegove svetlosti — za enkrat še ni mogoče ugotoviti, ker še ni i izračunana njegova pot. ' Najzanimivejše odkritje pa je brez dvoma najdba neke' zvezde nazvane Nova, ki sta jo takisto v Hamburg-Berge-| dorfu 18. novembra odkrila Schwassmann in Wachmann. Ta objekt ni — v nasprotju s kometi — član nagega solnene-ga sistema, nego je zvezda stalnica, torej nebesno telo, ki dobiva svetlobo in toploto od sebe samega, ali z. drugimi besedami, nova zvezda spada v isto kategorijo nebesnih teles kakor naše solnce. Izraz "Nova zvezda" prav za prav ni primeren, ker pri njej ne gre za nikakršno novo zvezdo, nego le za stalnico, ki je poprej imela zelo majhno svetlost, a je nenadoma vsled notranjih eksplozij zadobila veliko svetlobo. Podoben/primer se je letos dogodil meseca julija, ko je nenadoma zažarela zvezda "Nova Aquilae". Novem berska "Nova" stoji na meji ozvezdij Bika in Opiona in je bila, ko so jft odkrili, zvezda desetega reda, torej prostemu očesu nevidna. -o- TAKA JE ČLOVEŠKA USODA. ^ Dolga leta je Wong Lu-ting delal v Kantonu kot pristaniški delavec. Iladi nizke plače ni nikdar imel za teden, dni naprej denarja, vse je šlo od rok do ust. Te dni je prejel veselo poročilo, oziroma žalostno, da mu je umrl stric v Ameriki, za katerega Wong niti vedel ni, kje se nahaja. Zapustil mu je nekaj nad tisoč dolarjev. Na Kitajskem je to velikanska svota, ko se dolarje zmenja. Ves zatopljen v misli, kaj bo počel z denarjem, je šel preko ceste. V tem hipu pri-drvi po ulici neki avtomobil In podere Wonga na tla. Eno uro nato, je umrl v bolnišnici. . . Ni mu bilo namenjeno, da bi vsaj zadnje dni svojega življenja nekoliko bolje živel. Taka je človeška usoda. -o- Širite amer. slovenca i P SI — TIHOTAPCI. Franc9ski tihotapci, ki vti-hotapljajo tobak iz Belgije, imajo trenirane pse, ki nosijo kontrabant. Francoski colnin-ski uradniki pa imajo policijske pse, ki pa so tako trenirani, da lovijo svoje tihotapske tovariše. Pravijo, da je zanimivo opazovati kužete, kaka zvesto vrše svoj posel. Pryi, da prinesejo blago svojemu gospodarju, drugi, da priženejo "tihotapce" uradnikom. -o- NI VERJEL NAPISU. V krematoriju v San Francisco, imajo v pisarni blagajno, na kateri je sledeči napis: "Blagajna je odprta, notri so knjige in le $5.00 v gotovini." To,, je lastnik napravil • vsled tega, da bi morebitni svedrovci ne vrtali blagajne, prvič ker je bila odprta, drugič pa, ker je vsebovala le knjige in malenkostno vsoto. Neki svedrovec, ki se je ponoči priplazil v pisarno, pa napisu na blagajni ni verjel. Segel je notri in našel $200 v predalu, ne pa kakor je bilo navedeno na napisu. Lastnik se je drugi dan praskal za ušesmi in godrnjal, da dandanes res nihče noče verjeti, niti poštenim ljudem. -o- ENAJSTLETNA DOBA SOLČNIH PEG. Nenavadno vreme, ki ga imamo že par let. ni. nič drugega, kakor to, da se nahajamo v enajstletni dobi solnčnih peg. Pege na solncu povzročajo, da imamo na zemlji viharje in so vremenske katastrofe na dnevnem redu. Dr. Yama-moto, kitajski znanstvenik trdi, da najhujše pride to leto. Telefonska in brzojavna služba po vsem svetu bo ovirana, kakor še nikoli poprej. -o-- KOLIKO SE PORABI V ZED. DRŽ. CIGARET. Največ cigaret na osebo pride v Zed. drž. Leta 1913 je prišlo na vsakega ameriškega državljana po 272 cigaret na leto. Takrat je prišlo v Avstriji na vsakega človeka po 870. Danes pride v Zed. drž. po 608 cigaret na vsako glavo, v Avstriji pa po 636. V enem letu se je v Zed. drž. pokadilo 74 bilijonov cigaret, dočim se je skupno v devetih največjih deželah na svetu porabilo 81 bilijonov. Prve cigarete so bile importirane v Ameriko iz vzhodnega dela Evrope. -o- POŽIGALEC IZ POTREBE. * i Roy West iz Leoti, Kan., je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. To se je zgodilo daleč od človeških bivališč na samotni cesti. Lahko bi tam ležal ure, mogoče dneve ali celo tedne, predno bi ga kdo rešil iz mučnega položaja. Tam blizu je pa videl velik kup. sena,- last farmarja, ki je tudi bival daleč, tukaj pa je imel seno za rezervo. Z veliko težavo se je West priplazil do sena, in ga zažgal. Zvečer se je plamen videl daleč naokrog in privabil ljudi iz daljave. Ko sc tam našli Westa, so takoj po skrbeli, da je dobil zdravniške pomoč. Sedaj pa je nastale vprašanje, kdo bo povrnil kmetu škodo, ko mu je zgorele seno, ] -o- KONEC SVETA PRIHODNJO POLETJE? Profesor Pav, francoski a stronom, prerokuje, da bo ko nec sveta proti koncu prihod njega poletja, ko bo takozvA Phone: CANAL 5903 i JOSEFS PAVLA« PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNiK V CHICAGO 1814 South Throop Strefet Chicago, Illinois Se priporoči Slovencem ob č*«u BQOtboy. — Mrtvašnic« na razpolago. — Automobili ra vu slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na ra*polago vsem obe in daiL no ozvezdje Leon eksplodiral^. A* nikar se preveč ne prestrašite. Če bo^o kosi po eksploziji leteli proti zemlji s brzino 20 milj na sekundo, in če bi zdaj, ta trenutek nastala eksplozija, bi potrebovali 74,492 Tet, predno bi prišli do nas. Tako zvana zvezda Sirius, je samo 30 trilijonov milj oddaljena od naše' zemlje, ozvezdje Leona je pa še veliko dalj. -o- DROBNE VESTI S KOROŠKE. Iz Žihpol poročajo, da se je Miha Wošic, železniški uslužbenec, šele 25 let star, ustrelil. Že več let je bolehal na neozdravljivi bolezni. Preskrbel si je karabinko, obesil na drevo električno svetilko, da je bolje videl, se vsedel na zglav-nik in odejo, nameril puško na srce in sprožil z nogo ter obležal mrtev. Pred svojim zadnjim dejanjem je napisal še oporoko in več poslovilnih pisem. Nesreča v Klančah. Bogči-nja, kakor jo kličejo po domače, je sušila na štedilniku plenice, ko je bil obed že skuhan in v štedilniku ni bilo več ognja. Tik k štedilniku je potisnila voziček, da bi se 11-me-sečni otrok nekoliko ogrel v času, ko je ona nesla obed svojemu možu pod Staro goro. — Medtem so se plenice vnele, gorelo je dalje na voziček in otroka, ki ga je mati našla po povratku na rokah do kosti o-žganega in mrtvega. Zadušil se je nad klobaso. V Celovcu je Lovrenc Dovjak. doma iz Svetne vasi. star 27 j let, jedel krvavo klobaso tako I hlastno, da so prišli deli v zrac-1 : no cev. Ker ni bilo zdravnika ! pri roki; se je siromak zadušil. | Kočar Jakob Zechner v Ka-imenu je v prepiru tako močno udaril Šodaka v Sinči vasi po glavi s konjakovo steklenico, da je Šodak okrvavljen padel j na tla in so morali težko ranjenega prepeljati v bolnico. — .Marija Okoren, ki jo je po neprevidnosti obstrelil v mlinskem grabnu pri Velikovcu mlinarski vajenec s staro puško, je v celovški bolnici umrla. — Žaf^r Herman Lukas v Št. Štefanu pri Vovbrah je dobil levo roko v krožno zago. ki mu je odtrgala tri prste. Ako ae ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roče! -o- ŠIRITE "*MER. SLOVENCA' sirom jugoslavije Dve nesreči v Konjicah. v * Horvat Alojzij, zidar pri g. ]£iffijnanu, stavbeniku v Konjicah, je padel tako nesrečno z odra, da si je zlomil ključnico in eno rebro. — Pišotnik Ant., iz Konjiške, star 22 let, je pri podiranju dreves dobil veliko rano na glavi. Drevo je namreč predčasno padlo nanj. Oba ponesrečenca se nahajata v konjiški bolnici. -o- Umrli so v Ljubljani: v času od 18. do 31. dec. 1927: Josip "Bravničar, pol. detektiv. 40 let, Kolodvorska ul. 26; Zl. Lelar, hči pošt. uradnika, 7 let. Knafljeva' ul. 16: Franc Pogačnik, delavec. 22 let, Rožna ulica .39; Josip Zupančič, krojač 5.9 let. Poljanska cesta 60; Marija Kolesa, tobačna delavka v pok., 64 let, Kladezna ulica 20, Eliza Schlechan, zasebnica, 71 let, Stari trg 21: Rozalija .Hester. zasebnica, 37 let, Negova ulica 12; Neža Nagode, služkinja, 67 let, Vidovdanska c. 9: Kari Blatnik, sin čevljarja, 1 dan, Hrenova ul. 20; Franja Šinkovec, žena postreščka. 47 let, Grudnovo nabrežje 23: Iv. Koriper, zasebnik, 72 let. Aljaževa 30; Frančiška Sever, zasebnica, 68 let, Mala čolnarska ul. 1. -o- V Hercegovini tihotapijo, da ne pomro od lakote. Čeprav so za tihotapstvo tobaka določene najstrožje kazni. vendar je po Hercegovini ti hotapstvo tako razpredeno, d< imajo finančni stražniki point roke dela. Tobak je glavni do hodek prebivalstva v Hercegovini. Ker pa država tobak zol» nizko plačuje, je l judstvo prisi ljeno, da se loti nedovoljeni! TUDI VI BODITE SVOBODNI! P rt-d 65 leti. dur 1. januarja IK60, je prolvlainacija emancipaciji' osvobodita vse sužnje. Toda koliko it- ljudi pod suženjstvom raznih želodčnih neredov, kot so sJah tek, zaprtje, plini, glavobol in splošna oslabelost! < Trincrjevo .trrenko vino vas osvobodi teh neredov .korenito in naplo. Vzorčne steklenice te izborile Iaksative pošljemo prosto proti prejemu l(>c za pošil.ialne stroške. Naslovite: I05. Triner Co.. 1333 So. Ashland Ave.. Chicago. III. (Adv. 2.) IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z \ velikim tiskom IMENUJE SE: / Sestavil in priredij Rev. Kazimir Zakrajsek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v.močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza,; na kratko: to je moUtvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo^mlajši, ker je priročne oblike .in lahko čitljiv. Cena $1.50 NAROČA S* mu - fefevtt Ajpw. Sfeveoee Xm VM , CHICAGO, ILL. sredstev, t. j. tihotapljenja, da se more preživeti. Tihotapstvo je pogosto združeno z življen-sko nevarnostjo tako za tihotapce kakor za finančne stražnike. Ali lakota nima oči in tako preneha vsak strah pred zaporom, denarno globo ali pred drugimi kaznimi. Mnogi so celo hvaležni oblastim, da 'jih zapro, ker so v zaporu gotovi, da vsaj od gladu ne bodo umrli* { -o-- Požar. ,V Sarajevu je zgorelo skladišče špediterja Jožefa Planica. V skladišču je bilo 2000 vreč in 7 vagonov premoga. — Škode je za 90,000 dinarjev. -o- PROSTA BOLNIŠKA POSTREŽBA. Prijatelji Dr. Fredericka M. Doyle, predsednika od Northern Hospital & Free Dispensary, ki se nahaja na 2314 North J Clark cesti v Chicago, so odprli veliko kampanjo za pomoč kliniki, kjer je prosta postrežba za bolnike. Free Dispensary posluje že šesto leto. V vsem tem času ni enega slučaja zaznamovati. da bi v tem _zavodu ne dobil vsak bolnik, ki je prišel semkaj iskati zdravja, pomoči brezplačno. Bas vsled tega so prijatelji Dr. Doyle-j a prišli na to misel, da se mora zavodu, ki stori toliko dobrega trpečim revnim ljudem, pomagati. Za nadaljevanje tega plemenitega dela se bo nastopno leto potrebovalo petintrideset tisoč dolarjev ($35,000). V ta namen bo prirejenih več zabav in veselic, ki bodo pod vodstvom "Auxiliary of * the Northern Hospital Free Dispensary ', katerega predsednica je Mrs. Val. Hawkins in Blagajnicarka Miss Mary McGrath. Tozadevni programi bodo kasneje objavljeni. -o-- .... POTRES NA DUNAJU. .. . Dunaj. Avstrija. — V mestu in okolici so čutili v sredo zvečer lahke potresne sunke, ki niso napravili škode. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, III. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča del« izvršujem toino po naroČilu. Doatav-lUm na dom. Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1788 W. 21 st Street in Wood, Chicago, III. Cents zmerna. Izvwtni sladoled, mize za goste notarska dela kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH i • — Notar — 1849 West 22nd Street, - Chicago, Ul. družinska pratit je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski -katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še ne-■ koliko izvodov za leto 1928 , v. zalogi, priporočamo vsem, } ki jo še žele dobiti, da si jo ; takoj naroče, predno zaloga : poide. Cena je 25c za ko-; mad. IKnjig&rtia "AMER. SLOVENEC" 184J? West 22nvaia dobrega Jana Kazimirja tirana, dolžeč ga, da hrepeni po absolutum dominium, katera mu je nasprotovala v vsem ter protestirala na sejmikih in sejmih, a v hrepenenju po novosti in izpremembi prišla tako daleč, da je skoro brez odpora priznala za kralja pritepenca, le da je imela izprem^m-bo — se je sedaj sramovala tožiti. Saj jih je Karol Gustav rešil tirana, saj so dobrovoljno zapustili pravega vladarja, saj so imeli ono izpremembo, po kateri so tako silno hrepeneli. ' , . Radi tega niso celo najzaupljivejši govorili odkritosrčno med seboj, kaj mislijo o tej izpremembi, temveč željno nastavljali ušesa onim, ki so trdili, da so te ogledne čete, rekvizicije, ropi in konfiskacije le začasne in sploh 1 bremena, katera takoj preminejo, čim si Ca-rolus Gustavus utrdi poljski prestol. "Težko je, gospod brat, težko," je govoril včasih šlahčič šlahčičli, "toda vendar moramo biti zadovoljni z novim1 vladarjem. To je vladar, to je vojskovodja; ukroti nam Kozake, Turke pobije in prepodi z meja septen-trione in mi vsrastemo skupno s Švedsko." "Pa tudi če bi ne bili zadovoljni," so'odgovarjali drugi, "kaj moremo storiti preiti taki sili. Z motiko si ne upamo na solnce. \ MIS V SODNI DVORA Ni. V londonskem distriktnem sodišču Cannocku se je te dni med neko obravnavo nenadoma pojavila miš. Skočila je iz kota, oblezla sodne spise in,zakonike ter je prav tako hitro, kakor se je prikazala, tudi izginila. Cez trenutek pa se je zopet pojavila in je začela skakljati po mizah in stolih. Razprava se je morala pre-^ kiniti in na ubogo žival se je začel velik pogon, ki je trajal celo uro. Miš so začeli najprej loviti sodni sluge, potem so se splavili na noge tudi sodniki, za njimi novinarji in končno še predsednik razprave. Po dobri uri nervoznega lova se je zapisnikarju posrečilo napraviti dogodku konec. Vrgel je štiri pol funtov težak komentar na miš, baš ko je hotela Smukniti mimo kota. Komentar je miš ubil, razprava pa se je nato v splošni veselosti nadaljevala. BOJI NA 'KITAJSKEM. Hongkong, Kitajsko. —■ Ve-liko število ranjenih vojakov je bilo prepeljanih v Svatov iz fronte, kjer se bij a huda bitka. Svatov imajo v rokah kvagsin.irske ^ete; boji se vrše v bližini mesta. -o- — Berlin, Nemčija. — Župan iz Manile, Miguel Romual-dez, ki potuje po evropskih mestih, trdi, da je Berlin najbolj čedno mesto izmed vseh mest, kar jih je obiskal. oooooooooooooo<>oo<>oooo-o-oooko<>o-c>oooo £> | PISANO POLJE -ooo-ooooooooo o oooc-oo c o oc ooo<>oo<>ooock>o VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV IN OBUVAL ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA. Miss Gertrude, petroiejeva vila Mezopotamije. Službe Intelligence Service ne razume vsakdo takoj. Ti. katerim je politika stvar čuv-stev, je ne morejo razumeti kajti že samo politiko britanskega kraljestva voeft trgovski dun, ne pa čuvstvo. Tem prej še politiko Intelligence Sor-vice-a, ki znači v mirnem čase nekakšen največji kontrolni in pripravljalni trgovski urad za vse velike politične, trgovske ali vojaške poteze Anglije. — Eden vodilnih mož Intelligence Service-a je popravil znani pregovor /) Angležih 1 sledečo devizo: / "Kjer ni Angleža je mir. En Anglež pomeni pipo. Dva tvorita že Company Limited. Trije kolonijalni pohod, a štirje .Angleži so že pisarna Intelligent v Service-a, v katerih neposridni bližini je petrolejski vodnjak. Ta t lan Intelligence Service-a je irm 1 prav in je govoril pravzaprav najbližje resničnosti, ki jo je preživel in ki sega petindvajset let nazaj v-vpretek-lost. ko je bil še aktivni voditelj neke pisarne Intelligence. Anglija se j'1 <>d nekd-i p< čala v orijentu z eno >:-.,ri > p<>-litiko: s petroiejsko. pe- trolej iz Perzije. Alrzopot imi-je in Arabistana ima za i ;• v <».; in varnost Anglije mno :■> večji pomen, kakor pa vs Transvaala ali premog Cardie fa. Brez obilnih petrobjskih studencev bi bilo nemogoče vse brodovje indijskega in pacifiškega oceana, torej prava varnost in vir angleškega bogastva. Indija. Egipt. Nova Z« -landija, polovica kolonijalne \i kraljestva in dvt tretjin; vseg; angleškega bogastva sta odvisni od brezdanjih petrolejskih vrelcev. Vsled tega le petr* h ; življensko vprašanje Angli.i? . Vse svoje petrolejsko bogastvo je dobila Anglija zgolj -lučaj-no in je hvaležna zanj* naivnosti enega svojih državljanov in čuječnosti neke svoje slavni žene, katere genijalne misli s< našle odmeva na najvišjih mestih. To je najpriprostej a in najsijajnejša povest. Na perzijskem dvoru v Teheranu se je od devetnajstih let nahajal simpatičen Avstralec D'Arcy. Nastanil se je \ razkošni vili in se dolgočasil. Dolgčas ga je privedel do perzijskega šaha in kmalu sta postala intimna urijatelja. Gospod D'Arcy se je preselil v kraljevo palačo in postal ne-razločljiv šahov prijatelj in io-variš. Ko se je v početku leta 11901 odločil, tla zapusti Perzi-ijo in se vrne zopet v Avstralijo. se je šah zelo nerad ločil od nje^a. V spomin mu je dal r; x-košno opremljen list papirja s svojim pečatom, ki ga je gospod D'Arcy precej nonšalanl-no zložil in dal v žep. Pred vkrcanjem na ladjo v Avstralijo je hotel še pogledati v London in se podal s karavano v StambuL Nekega večera se je moral ustaviti v mali vasici v Kurdskih gorah in tam prenočiti. Pri večerji se je sešel z mlado Angležinjo, Miss Gertrudo B., ki je potovala po Kurdistanu. Študirala je kurdska narečja. Bila je triindvajsetletno dekle, sicer ne lepa, toda zelo mile in simpatične zunanjosti. Led med obema Angležema je bil kmalu prebit in gospod D'Arcy je ostal zaradi kurdskih narečij mlade študentke par dni sredi Kurdistana. Ko je prišlo do intimnosti, je Anglež zaupal svoje prijateljstvo s perzijskim šahom in pokazal mladi Angležinji svoj tajni papir. Miss je brala, zatisnila oči, se ugrizni- SE PRIČNE V četrtek 2. februarja '28 !N BO TRAJALA doMer vse ne razpredamo! lepa prilika za posameznike in družine da si sedaj nabavijo čevljev in obuvala zase in svoje družine. Prodalo se bo vse za polovične cene! Preskrbite si obuvala ob tej ugodnosti, kakoršne najbrže ne bote imeli kmalu več. Vedite, da cena usnju se stalno zopet zvišuje, kar pomeni pozneje zopet dražje čevlje. kdor ima veselje za čevljarsko obrt mu prodani trgovino, stroje in vse zaloge. radi vaše lastne koristi pričakujemo torej obilo odjemalcev te dni tekom naše velike razprodaje. Pridite prvi, da dobite večjo izbero. CENE SO: Nizki moški čevlji . . §3«4§ Ženski vseh vrst. .. Za šolarje . . . §£»4® Za otroke . . . $1*95 še ENKRAT: POSLUŽITE SE TE PRILIKE! Anton Zupančič ČEVLJAR IN TRGOVEC S ČEVLJI. 1943 W. 22nd St., Chicago, 111. Ameriška največja kupčija! 26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih Žličk, žlica za sladkor In nož za maslo. Pošljemo za predplačilo * vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25. Izpolnite in izrežite spbdnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto: EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa. Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $ - -...... Name - A drew-- City & State EICHHOLZER & CO. Inc. FOREST CJlTX PA. la v ustnico in vidno preblede-la. Imela je tudi dovolj vzroka. Listina je bila polnoveljavna koncesija za vse perzijske pe-trolejske vrelce, razven onih okrog Kaspiškega morja in gospod D'Arcy, prijet el j perzijskega šaha je bil njihov glavni veljavni posestnik in izkoriščevalec za dobo šestdeset h Miss Gertruda in Avstralec sta se peljala zdaj skupaj v LonHon. K temu ra 'motrivanju ne spada povest, kakšna mila družica je bila Miss <"iert.ru d a svojemu avstralskemu prijatelju. toda gotovo je. da ga je čuvala kakor očesno zenico. — Kajti s svojo ž e n s1 > ostrovid-nostjo je uganila, da nosi njen prijatelj bodočnost Anglije s (seboj v žepi. Lahko bi tudi [vzbujalo pozornosL, kakšne sijajne zveze je imela ta .:-tu-dentka orijentalnih jezikov, i Komaj sta izstopila na kolo-! dvoru Victoria ■ Londonu, j" 'poslala s svojim prip? ročilom j gospoda D'Arcyja v Avstralijo. ! Sicer sam, brez Miss Gertrude, | toda tudi brez koncesijski li-jstine perzijskega šaha. To je • pustil lordu K-h ru za dva mi-j lijona funtov šterlingov. j Major Opp . . . je potrdil, ; e:: ni Iiil]v':i nikd ir . prejel v i : svojem uradu-'. Pač !>a je noč ])<•» j tej, ko je Hilly z;!p".i ;f.i5 I'ruselj. ; zajela nemška varnostna •trn-ža n-.: dal- - i - le ta 2G tajnih ! agentov, ki s" se pripravljali j prekoračiti holandsko mejo. j Teh 2