Gospodarske stvari. Jež in njegova korist. Da človek rad izve kaj novega, to je navadno, ali v tem ae mu zgodi rado, da je bolje podučen o reččh, ki ae gode zunaj njegove domovine, kakor pa o tacib, ki ao mu pri roki, o domačih. Blizo tako ae godi tudi pri našem ježi. Kak da je jež, to aicer vai znamo, ali da je on kmetijstvu koristna žival, to ni tako znano, najbolj zato, ker ae ne piše in ne govori o njem, češ, da ga vsakdo pozna in torej ui o njem kaj reei, da bi ljudi zanimalo. Napravimo dnes na robe, govorimo o našcm domačenu ježi! Jež je žival, ki po dnevu spi in počiva od truda, kajti njegovo delo ae yrši v noči in v noči ti je pogumna žival, se ve, da zato, ker si išče živeža in kakor pri drugib živih stvareh, tako je tudi pri ježi: vse njegovo delovanje suče se okoli želodca in za to, kar je treba želodcu. Ako preiakuje Slovek želodec ježa, kaj vae najde v njem! Hrošči, ličinke, miši, kaee, gljiate, grilji, kobilice in kdo pove vso akodljivo mrčeajad, ki ga jež povžije — na koriat kmetijatvu! Najde ae v njem aicer tudi kak ostanek jabelka ali bruške, toda le malo in prav po redkem zavživa jež aadje, takrat, če ne najde drugih jedi, ki 80 mu ljubše. Jež je ena tistib živali, ki imajo gorko kri, pa jim vendar ne škoduje strup modraaov. Zato se rad apusti z njim v boj in vsakokrat je zmaga na njegovi atrani. In tu bi ti gledal, kako da mu gre v slast hrbtišče modrasovo, do gola ga obere in ne gre od njega, dokler še je kaj mesa na njem. Okorna žival je jež po dnevu, po čaau se giblje in človek ga ne spravi iz mesta tako lebko. Vea drugačen pa je jež po noči. Tu ao mu noge tako urne, tako brze, da dobiti miš, ki beži pred njim in redko mu ubeži. Tudi podgane ae loti in hodi prav rad na lov vodnib podgan — tistib, ki so ob rekah, ob jezovib in žlebih tako škodljive pa se množijo sila bitro, ker jim ne pride lebko katera žival razven ježa do živega. Kje jež prebiva? Le tam, kjer ima dovolje živeža, torej na polji, kjer je miai obilo. Zatem pa v logib, na pečinah, kjer je kae, modraaov. Kjer teb ni, tam tudi ježa človek ne iztakne lebko. Ker je torej jež akoraj edini sovražnik atrupenih modraaov, katerim je koa, brez škode za svoje življenje, zato bi človek mialil, da ga varuje ljudstvo in skrbi celo zato, da se pomuožuje, toda godi 8e mu narobe, kajti revše ae preganja le prepogosto, najbolj iz nevednosti. Ako ga vlovi kak paglavec, vrže ga v vodo, češ, da naj plavlje, ali kako more to, ko nima pripravnega života za to ? Drug pa drega va-nj da mu kri šine iz igljaste kože ali ga zapre na kakem kraji, kjer mora gladii poginiti. Nikar tako! Ako najdeš, fante, ježa, pošali se, če ti je že za to, malo z njim, potem pa ga puati na miru, ako vam ga more biti ni treba v kubinji, v biai, da vam polovi ščurke, grilje in enako nesnago v njib. Ali tukaj ga nikar predolgo držati, kajti mogoče, da ne dobi dovolje brane, ali da mu bišni zrak ne tekne in tako pogine brez koristi za te. Na prostem pa bi še lebko toliko in toliko škodljivcev pokončal. Sejmovi. Dne 31. julija v Dolu, v Konjicab in v Marenbergu. Dne 1. avgusta v Gomilici. Dne 3. avguata pri sv. Lenartu v alov. gpr., v Mariboru in Velenji. Dne 4. avgusta v Šentilji pri Gradiči, na sv. Gorab in v Radgoni. Dne 5. avguata v Loki, na Ptuji, v Lembergu, v Lučanah in dne 6. avgusta v Kaniži na Ptuji, pri M. fcjnežni in v Novi cerkvi pri Ptuji.