I glasilo delovnega kolektiva zf iskra - INDUSTRIJE ZA ELERTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZP Predlog organiziranja tržnih funkcij dan v razpravo Druga seja UO ZP pod predsedstvom inž. Jožeta Tomšiča je imela na dnevnem redu šest različnih točk z dokaj obširno in težavno problematiko. Med drugim predlog o dopolnitvi organizacije' tržnih funkcij, organizacijo in financiranje elektronskega računskega centra, poročilo začasne upirave v tovarni ELEMENTI in program prioritetnega dela samoupravnih organov, kot ga je predložil generalni direktor ZP. Glede imenovanja komisije za družbeni standard in rekreacijo, o kateri je UO ZP razpravljal že na prejšnji seji, so menili člani, da ta komisija v novi mandatni dobi ni več potrebna, spričo obširnejše dejavnosti Počitniške skupnosti ZP. Nasprotno, pa so menili člani UO ZP, da je treba pred imenovanjem komisij za organizacijo in kadre ti dejavnosti razmejiti in natanko določiti naloge in pristojnosti'obeh. Poleg tega morajo posamezne organizacije pismeno predlagati svoje kandidate, ki morajo Strokovno ustrezati za delo v obeh komisijah. •a Predlog za dopolnitev organizacije tržnih funkcij v ZP je obrazložil, direktor PSO Metod Rotar, predsed-, uik teama. člani .UO so . na podlagi razprave menili, da je treba predlog posredovati kolektivom ZP v razpravo nespremenjen, hkrati pa so zadolžili člane teama, da na-jjela v vseh organizacijah ZP •Jpimačijo in zbirajo mo-rebiitne pripombe za dokončno sestavo predloga, o koterem bo dokončno razpravljal delavski svet ZP ob koncu septembra. Tako kot razširjeni kolegij gen. direktorja so tudi člani UO ZP zavrnili predlog za organizacijo poslovanja in financiranje Elektronskega računskega centra . in Centra za avtomatično obdelavo podatkov, ker še niso jasne vse Variante, s tem pa predlog -tudi., ni primeren za obravnavo v organizacijah ZP. UO 8a bo ponovno obravnaval, ko bodo znana vsa stališča strokovnega teama. G'®de sanacije tovarne ra-utjskih sprejemnikov v Se- žani, je bila na dnevnem redu le informacija o poslovanju te tovarne z začasno upravo. Zaradi nevzdržnega stanja in vedno večje izgube, so menili člani UO ZP, da bodo v naslednji seji pretresali izključno samo problematiko sežanske tovarne in poročilo komisije za razčiščevanje'odhčšov med PSO in tovarno. Z velikim zadovoljstvom je UO sprejel poročilo začasne uprave' v tovarni ELEMENTI, ki ugotavlja velik napredek to aktiven poslovni rezultat. V razpravi so člani UO ugotovili, da je začasna uprava naredila prav vse za ureditev razmer v tovarni. Hkrati so člani UO menili, da naj nova uprava-tovarne ELEMENTOV (novi direktor tovarne inž. Vladimir Klavs — dosedanji direktor programsko tehničnega sektorja ZP) upošteva napotke in priporočila bivšega odbora začasne uprave. UO ZP je pooblastil tudi generalnega direktorja, da po svoji presoji predlaga za člane začasne uprave ELEMENTOV primerne nagrade, ki jih vsekakor spričo doseženih -rezultatov tudi zaslužijo. Ker se je razprava precej zavlekla, je predsednik .UO ZP inž. Jože Tomšič odločil na predlog članov UO, da bosta točki: poročilo odbora za začasno upravo v tovarni elektronskih inštrumentov v Horjulu in program prioritetnega dela samoupravnih organov, kot ga je predlagal generalni direktor ZP na dnevnem redu prihodnjič, še prej — kot je bilo rečeno — pa bodo člani UO razpravljali samo o problematiki sežanske tovarne. M. K. Posnetek kaže skupino montefjev na montaži enega izmed doslej največjih objektov na področju telefonije — na rajonski ATC Krunski venac v Beogradu— Obravnavanje osnutka sprememb in dopolnitev temeljnega zakona o delovnih razmerjih Združeno podjetje ISKRA KRANJ je prejelo od Zveznega sveta za delo v Beogradu osnutek zopetnih sprememb in dopolnitev Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, da da nanj svoje pripombe in predloge. Zato je bil dne 6. 8. 1968 sklican sestanek sekretarjev in pravnikov vseh organizacij ZP, še prej pa je bil osnutek razmnožen in poslan vsem povabljenim v proučitev. Sestanka se je,- -udeležilo kar lepo število sekretarjev in pravnikov, če izvzamemo nekatere organizacije. Po uvodnih besedah sekretarja ZP tov. Gantarja so se navzoči strinjali s tem, da sicer so za kompleksno revizijo tega zakona, vendar pa naj obravnavanje predlaganib sprememb ih dopolnitev služi, da se premosti stanje, dokler ne bo zakon dokončno .speremenjen in sprejet tudi v prečiščenem besedilu. Nato je tov. Ančik na kratko podal pregled vseh doseda njib sprememb in dopolnitev- zakona od 7. 4. 1965 dalje ter nekoliko obširneje obrazložil zadnje spremembe in dopolnitve, ki so bile objavljene v 26. številki Zveznega uradnega ista z dne 26. 6. 1968. Ker je s temi spremembami povezan tudi koncem lanskega leta sprejeti Temeljni ziakon o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah, je obrazložil še nedavne spremembe in dopolnitve tega zakona. Nato so pričeli navzoči obravnavati predloženi osnutek sprememb in dopolnitev; Temeljnega zakona o delovnih razmerjih čien za členom. Tov. Ančik, ki je to obravnavo vodil, je sproti pojasnjeval tudi mnenja in predloge komisije za de-lovno-pravna razmerja pri Republiški gospodarski zbornici, ki je pred kratkim obravnavala na svoji seji ta osnutek, na kateri je bil tudi sam navzoč. Navzoči so se_ s predloženimi spremembami in dopolnitvami v glavnem strinjali, ha katere pa so podali svoje pripombe. Pooblastili so. tov. Ančika, da te pripombe or-muliira in jih'kot mnenje ZP ISKRA Kranj dostavi Zveznemu svetu za delo. Sestanku je prisostvoval tudi tov. Gale kot predsednik Republiškega sekretariata za delo, ki je vso debato obogatil z mnogimi pojasnili. Na koncu, ko je bila debata, zaključena, se je priglasil k besedi tudi vodja nadzorne službe tov. Delopst, ki je prikazal svoje ugotovit- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! ve glede pogodb, ki jih sklepajo organizacije, pri čemer je naglasil potrebo, da vodstva organizacij v tem pogledu tesno ■ sodelulejo s pravniki. Tov. Gantar je omenil tudi to, da je Sekretariat 'za organizacijo pri Zveznem izvršnem svetu dostavil ZP ISKRA Kranj tu’di osnutek sprememb in’ dopolmev • Temeljnega zakona o podjetjih, ki predvideva zelo značilne spremembe, ki so važne za bodočo organizacijo ‘ našega podjetja. Navzoči so, soglasno sprejeli njegov predlog, da bo sekretariat ZP .ta osnutek razmnožil in poslal vsem direktorjem organizacij da ga obravnavajo s samoupravnimi organi in odgovornimi. osebami ter dajo nanj svoje pripombe. A JBBBBBnBaBBBBEBneBBBBBBBBBBBBBHBBBBHBnBBBBBlIBBBg S PISMO IZ RIZ ZAGREB j Komplimenti Siemensa V Rižu — tovarni oddajnikov v Zagrebu so bili 12 dni predstavniki Siemensa in Bavarskega radia. Prišli so na 10-dnevno prevzemanje radiodifuznega srednjevalovnega oddajnika 2 X 50 kW, ki ga je RIZ izdelal za potrebe Bavarskega radia, a po naročilu Siemensa. Ta 100 kW oddajnik bo instaliran v Dillbergu, Zahodna Nemčija za emitiranje programa radia München. ' . Firma Siemens je z Rizom sklenila pogodbo o proizvodnji in' prodajni kooperaciji, tako da danes kompletna Siemensova prodajna mreža vodi plasman in prodajo Rizovih oddajnikov po vsem svetu. Na bazi te kooperacije sta v izdelavi dva srednje-valovna radiodifuzna oddajnika moči vsak po 50 kW in eden moči 10 kW za potrebe radia Ceylon. Rok dobave za te oddajnike je konec leta. Upamo, da bodo tudi ostali posli v kooperaciji s firmo Siemens enako uspešni kot pri oddajniku za Bavarski radio, ki je zadovoljü vse ostre kriterije in izzval komplimente strokovnjakov iz Siemensa. Zakaj tako šibka prodaja radijskih sprejemnikov? Osrednji problem, s katerim ima opraviti sežanska tovarna že vsa ta leta je, da jugoslovanski potrošniki ne pokupijo vseh tistih količin sprejemnikov, ki jih tovarna izdela. Skratka, zaloge finalnih izdelkov bremene tovarno in kot ppsledica je manjša akumulacija', manjše serije, kot jih predvideva minimalni rentabilnostni izračun, nelikvidnost in na koncu blokiran žiro račun. Ta položaj ugotavljajo vsi tisti, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s proizvodnjo oz. prodajo radijskih sprejemnikov. Razhajajo se le pri presoji minimalnih količin, ki jih je treba prodati na trgu. Nekateri ugotavljajo, da se količine 100.000 sprejemnikov v letu dni ne morejo prodati, ker je trg zasičesn s sprejemniki domače (konkurenčne) in uvožene proizvodnje, drugi pa trde, da se te in še večje količine dajo prodati in pri tem zagotavljajo, da je napaka le v prodaji. Ne bom se spuščal v razglabljanje, kdo ima dejansko prav. Vem le, da se prodajni oddelek PSO izredno trudi ptri plasmanu radijskih sprejemnikov in mu, kar se DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. tiče prodaje, ne moremo prav ničesar očitati. Vendar zagrabimo problem z druge strani: Po statističnih podatkih proda naša konkurenca EI-NIš dvojno količino radijskih sprejemnikov v državi. Ker je sedaj Iskra edini njen konkurent — oni izmed treh sprejemnikov dva, mi enega. človek pri tem najprej pomisli: verjetno proizvaja konkurenca boljše sprejemnike kot mi. Toda to ni res. Vsak objektivni, poznavalec tehnike sprejemnikov'vam bo zagotovil, da so naši izdelki boljši, kvalitetnejši, trajnejši, čeprav'morda Za malenkost dražji. Zdaj pa se moramo seveda spet vprašati: zakaj prodamo tako malo sprejemnikov? Ali ni možnosti, da bi mi prodali dve tretjini sprejemnikov, konkurenca pa eno tretjino? Odgovor je čudovito preprost. Mi prodajamo sprejemnike po klasičnem principu: »Dobro blago se samo hvali«. Oni pa: »Vprežimo v prodajo reklamno propagandno dejavnost, pa bo prodaja zagotovljena«. In imajo prav, ter prodajo več. Roko na srce in priznajmo tovariši, da vsa ta leta nismo znali izkoristiti za prodajo sprejemnikov niti ene propagandno reklamne akcije. Izmed sto možnosti, na en ali drug način zainteresirati potrošnika za nakup sprejemnika ali zamenjavo starega z novim, nismo izbrali niti ene, ampak vedno le čakamo jesensko zimske sezone s samoprodajo. če bi tisti, ki imajo opraviti s tem in so za to odgovorni vzeli svinčnik v roke in izračunali kakšno dodatno obremenitev ima vsak sprejemnik z vključeno reklamno propagandno dejavnostjo in koliko sprejemnikov več je možno na ta način prodati, ne bi oklevali z akcijami in dobili v ta namen sredstva, četudi jih izgrebe-, jo iz zemlje. Tovarna v Sežani bi se morala tega, bolj zavedati in vzlic velikemu pomanjkanju finančnih sredstev oddvojiti večji delež za reklamno propagandno dejavnost. Avtarkični časi z distribucijo proizvodov so za vekomaj mimo. Zakaj ne upoštevamo načel sodobne reklamno propagandne dejavnosti in se zgledujemo npr. po BRAUN ISKRA SIXTANT, o katerem že vrabci čivkajo, da je eden izmed najboljših brivnikov na svetu, z mednarodno garancijo itd. itd. Seveda ne gre pri celi stvari za čisto časopisno, radijsko ali televizijsko Teklamo sprejemnikov. Gre za več za pravilen in časovno primeren izbor akcij, ki 'oi -- o tem sem prepričan — odločno prispeval k prodaji sprejemnikov, Skratka, manjka živahnih, prepričljivih, in učinkovitih akcij. Upoštevajmo ta priznani in vedno uspešni recept iz prve strani knjige, ki ima naslov: »Nauk o reklami in propagandi«. Tisti, ki trde, da se da prodati še večje količine sprejemnikov pri nas, imajo vsaj nekoliko prav. Marjan Kralj jniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiniimii^ | STALIŠČE ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ( Minimalni dohodki | 500 dinarjev Vse družbeno-politične skupnosti morajo izdati od. 5 loke o višini minimalnih osebnih dohodkov za zapo-= slene v delovnih organizacijah na svojem področju, ^ To je stališče Zveze sindikatov Jugoslavije. Menijo, da E bi bilo treba izkoristiti možnosti iz predpisov in dvig. E niti minimalni osebni dohodek od 300 din, ki ga dolo. j| čajo zvezni zakoni, na približno 500 din. „ V Zvezi sindikatov računajo, da glede na sedanje p življenjske stroške osebni dohodek zaposlenih ne bi p smel pasti pod ta znesek, saj je bil že takšen udarec = pod ekstistenčnim minimumom. Lani je prejemalo toi-fj nimalne osebne dohodke približno 70.000 zaposlenih. §j Po mnenju sindikatov je treba v delovnih organiza-p cijah tako organizirati proizvodnjo, da nihče ne bi moli gel zaslužiti manj kakor 500 din na mesec. V ta na-j= men bi bilo treba pregledati delovna mesta, kjer de-p lavci prejemajo minimalne osebne dohodke, če bi ugo-E tovili, da ta mesta ne zagotavljajo višjih osebnih do-= hodkov, bi jih bilo morda bolje ukiniti, posebej pa p obravnavati vprašanje, kako angažirati tiste, ki bi za-' = radi tega ostali brez dela. llllllliiiilllillllllllillliilllllilillllillllllilllillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIHIlllllHlllllji centrale Javna razprava o ustavi Osnove za spremembo jugoslovanske ustave oziroma nekaterih njenih določil so že v javni razpravi. Predlagane spremembe ustave, pripravljene v zvezni skupščini, je mogoče strniti v nekaj glavnih točk: 0 Struktura zvezne skupščine z ustreznimi spremembami v volilnem sistemu. 0 Spodbujanje samoupravljanja v delovnih organizacijah z omogočanjem širših možnosti, da kolektivi samo-stojneje določajo svojo notranjo organizacijo. 0 Odnos federacije in republik na področju zakonodaje. 0 Položaj in funkcije avtonomnih pokrajin. 0 Nekatere pravice narodnosti v zvezi z uporabljanjem lastnega jezika. KAKŠNA BO ZVEZNA skupščina? Nova skupščina, tista, ki’jo borno — če bomo predlagane spremembe sprejete — izvo- lili prihodnjo pomlad, se bo precej razlikovala od sedanje. Izrazi naj — talko poudarjajo teze, poslane v javno razpravo — stopnjo družbeno političnega in samoupravnega razvoja ter razvoj federalizma v naši državi. Z osamosvojitvijo zbora narodov in njegovo pretvorbo v splošnopristojni politični dom skupščine bo zagotovljeno, da bodo še bolj prišli do veljave interesi ter aktivna vloga republik pri oblikovanju in izvajanju politike federacije. Poslance zbora narodov (po 20 iz republik in po 10 iz pokrajin) naj bi volile republiške oziroma pokrajinske skupščine. Zbor narodov bo enako- pravno z drugimi skupščinskimi zbori razpravljal in odločal o vseh vprašanjih iz delokroga zvezne skupščine. Zaradi tega ne bo več potreben sedanji zvezni zbor, vsaj ne s svojimi dosedanjimi pristojnostmi. Del njegovih nalog, vse tisto, kar je izven pristojnosti zbora delovnih skupnosti (zunanja politika, narodna obramba, notranje zadeve itd.), bo prevzel novi zbor komun, katerega poslance bi volili s splošnim, neposrednim glasovanjem. Organizacijsko - političnega zbora ne bi bilo več, medtem ko bi gospodarski, prosvetno kulturni in socialno zdravstveni zbor obdržali svoje sedanje pristojnosti. Celotna struktura te nove skupščine temelji na treh, če naj tako rečemo, temeljnih kamnih: narodi in narodnosti v republikah ter pokrajinah so zastopani v zboru na- rodov, delovni ljudje na posameznih področjih družbenega deda — v zboru delovnih skupnosti, občani iz komun pa v zboiru komun. VOLITVE — ENKRAT NA STIKI LETA Namesto da bi vsako drugo leto volili polovico poslancev, je zdaj predlagano, da bi skupščino vodili v celoti enkrat na štiri leta. To bo, tako menijo, omogočilo večjo stabilnost v delu skupščinskih zborov ter politično izvršnih in upravnih organov. Ta sprememba še pomeni, da se bomo praktično otresli nenehne volilne aktivnosti, v kateri se pogosto preveč razsipajo sile in čas. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zapored član iste skupščine. Z drugimi besedami, poslanci se po izteku mandata ne bodo mogli »seliti« iz enega v drugi zbor, kot je zdaj še mogoče, bodo pa lahko še enkrat izvoljeni, če bodo dobro opravljali svojo nalogo in upravičili zaupa- nje volidcev. Toda razen v iz jemnih primerih bo mandat člana izvršnega sveta trajal samo štiri leta. V volilnem sistemu, čeprav zato ni treba spreminjati ustave, predvidevajo še i*fr katere druge, dokaj pomenit-ne spremembe. Rrva je v tern, da se razširi vloga SZDL v celotnem volilnem procesu. Socialistična zveza postaja organizator volitev družbeno politične aktivnosti pred volitvami, pa tudi osnovni činitelj v kandidiranju poslancev ih-odbornikovi Poslanci, ki jih predloži kandidacijska komisija <*" činske organizacije SZDL,, pridejo avtomatsko na volil", ni seznam. Med novostmi, ki jih predlagajo, je treba opozoriti, da. se pravica do izvolitve 1 zbor :. delovnih skupnosti razširja — kar je zelo važno '' na nekatere številčno močna, kategorije ljudi v naši.druz-,. bi. Redni študenti in učena1-starejši kakor 18 let, hodo lahko izvoljeni v prosvetno, kulturni zbor, kmetovalci " TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA Poročilo o polletnem poslovanju © Visoki fiksni stroški terjajo povečan obseg proizvodnje • Velike obveznosti tovarne ® Preslab faktor realizacije ® Naročila kažejo ugodno sliko za drugo polletje ® Potrebno je hitrejše prilagajanje potrebam trga ® Že ob sestavljanju letnega gospodarskega plana smo v flovami elektronskih ria-wsv« leto 1968 ocenili kot ftežko« leto, v sicer zelo obe-lajočem razvoju tovarne.. Po eni strani smo se jasno .zajedali dokaj slabih Jržniib kvalitet nekaterih naših iz— ¿¿kov, za le-te v začetku lleta ni bilo nobenega nadomestila v novih .artiklih, kar [ ie s svoje strani terjalo skr-- jipnje' proizvodnega plana na ! obseg, enak tistemu iz leta 1867. Po drugi strani pa smo morali računati z .visokimi fiksnimi, stroški,,ki zahtevajo povečanje obsega proizvodnje, za 'kar sta govorila še dva dodatna elementa. nujnost „višjega vlaganja, (torej višjih stroškov) v prodajno dejavnost ter v razvoj in vpeljavo novih artiklov ter velite. obveznosti za odplačila'zapadlih kreditov in izgub iz-preteklih let, V letu 1968 maramo odplačati namreč. ; poleg, celotnih obveznosti iz j rekonstrukcije še okoli 1,500 tisoč N din izgub tovarnam Z? »Iskra«, za. nameček pa prispevati znatne zneske v — sicer potrebne. -- fonde ždru: ženega podjetja. V ie namena | bo treba odšteti v tekočem; teta blizu 5,000.000,00 N din [ in to pri obsegu proizvodnje oz. prodaje Okolli 32,000.000,00 i N din! Iz teh nasprotujočih si slinit se je 'izluščila praktična politika tovarne: v letu 1968 i ne vztrajati na takem pora- kooperanti pa v gospodarski ¡tor, VEC PRAVIC pokrajinam in narodnostim Da bi delovni ljudje in narodi Jugoslavije lahko popolneje uveljavljali svoje, suverene pravice v republiki, v federaciji pa tiste pravice, ki *o v skupnem interesu, je treba z ustavnimi spremem-bami povečati praviee in od-čovomost republik v zatoono-fftfi posebno na področjih, tjep federacija zdaj sprejema Jvpoine in temeljne-, zakone. b svojimi statuti in samoupravnimi akti bodo lahko delovne organizacije v pri-¡¡odnje bolj samostojno dolomie svojo notranjo organiza-£Ijn dolžino mandata uprav-tb organov v. skladu z nara-Pojavnosti, še posebej pa °do proučevale vprašanja “rgabov upravljanja v večjih «ovnih organizacijah, prav ato Pa tudi dejavnost, ki je Posebnega družbenega interesa. atu proizvodnje, kot smo ga vajeni iz preteklih let, temveč proizvodnjo prilagoditi trgu, po drugi strani pa afc-.tivno in forsirano Obdelati trg. Pri stroških moramo sicer" varčevati in poslovati skrajno racionalno, nikakor pa ne na račun tistih že omenjenih vlaganj, ki so neobhodna za dobre rezultate v naslednjih letih, to je pri stroških razvoja ih -vpeljavi tržno sposobnejših- artiklov ter " pri stroških, ki jih zahteva aktivnejši poseg na; trg. REZULTATI PROIZVODNJE Na osnovnih- rezultatih prve polovice leta, primer janih z dinamičnim planom, preglejmo kako in v koliko smo uspeli pri izpolnjevanju zadanih nalog: kondenzatorji, nekatera jekla) in pri kooperantih (tiskano vezjo). Pri uvoznih materialih nas je prizadela znana sprememba predpisov ob koncu "leta 1967, ki je "zavlekla nabave, ki smo; .jih pričakovali v decembru,-, na začetek februarja. Nabavna služba, tudi. ugotavlja, da inozemski dobavitelji podaljšujejo dobavne roke. Druga ovira -za- izpolnitev proizvodnega plana So bile še . vedno .zelo pogoste spremembe artiklov, tako na željo kupcev kot zaradi nedognanega razvoja. Vsaka sprememba pa povzroči dvojno zakasnitev: zakasnitev zaradi iskanja -.tehnološke. in konstrukcijske -rešitvev in zakasnitev zaradi časa nabavljanja novih materialov. Doseženo y polletju 1968 Odstotek f.V izpolnitve-plana proizvodnja 11,393.010,00 80% plačana realizacija 10,143.877,00 76% ostanek za sklade 1,746.963,00 77% število zaposlenih 391 100% povprečni OD' ‘939,47 94% Skupne zaloge" 26,224.000,00 .119% Pri izpolnjevanju plana OSEBNI DOHODKI proizvodnje na prvem mestu omenjamo materialno problematiko, . kjer smo imeli težave pri nabavi domačih materialov (transistorji, Z ustavnimi spremembami bodo avtonomne pokrajine dobile širše praviee- za razvijanje Samoupravljanja, usmerjanje ■ gospodarskega razvoja, uveljavljanje enakopravnosti narodov in narodnosti, dbločanje svojih virov dohodkov iitd. Akti pokrajinskih skupščin bodo imeli veljavo zakonov. Pokrajine bodo volile tudi samostojne delegacije za zbor. narodov itd. Enakopravnost jezikov, narodov in narodnosti, to "‘je njihovo uveljavljanje v praksi; je zagotovljena na področjih, toj-er narodnosti živijo. V skladu z republiško ustavo in zakonom imajo pripadniki narodnosti pravico do uporabe svojega jezika- pri uve-r 1 javljanju svojih pravic in dolžnosti ter.v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki opravljajo javna p.obblastil-a. ® O vsem tem mora pove-© dati svojo besedo javna © razprava. Zatem bo skup-® ščina v jeseni letos dolo-© čila konkretne amandmaje © ustavnih sprememb. Na obseg izpolnitve proizvodnega plana vežemo tudi osebne dohodke, zato so bili ti približno 8% nižji, kot predvidevamo f za celotno leto. Delno pa so: osebni dohodki odvisni od izpolnjevanja' posebnih nalog po stimulacijskih pravilnikih (v veljavi so pravilniki o stimulaciji za zniževanje režijskih ur y proizvodnji, . za izboljšanje kvalitete in za odprodajo ne-fcurantnih zalog), ki so pokazali pozitivne rezultate in tako popravili povprečne OD na znesek . 939,47, kar znese 94 % planirane letne višine. FINANČNA REALIZACIJA ^grl 'izpolnitvi plana plačne realizacije smo obstali na 76\%- dinamičnega plana z —k za naše razmere — zalo slabim faktorjem plačane realizacije 0,6779. Tu smo imeli nekaj smole, saj so. bile terjatve, izkazane v polletnem obračunu kot neplačane', poravnane že v prvi dekadi. meseca julija (aktor plačane-realizacije 15. julija 0,92!),- pa tudi pri fakturiranj realizaciji bo mesec j-ulij zelo uspešen. Tako lahko ugotovimo, da borno z mesecem ‘julijem in avgustom . »uj eli« dinamični.letni, plan fakturiranja in priliva denarja in tako popravili nič kaj ugodno sliko v polletnem obračunu. PRODAJA Zaostanek v prodaji v prvih šestih'mesečih je logična posledica ■ slabe izpolnitve proizvodnega plana, vendar-pa jè imela naša prodajna služba poleg naloge, da odproda tekočo proizvodnjo, kar ji je v celoti uspelo (vrednostno gledano), še nalogo, da. znižuje zaloge gotovih izdelkov, kjer pa je bil uspeh le delen. Ce analiziramo zaloge konec meseca julija 1988, vidimo, da smo znižali zalogo pri aparaturah VG-8 in VG-4, da pa ' je . porasla zaloga j v grupi UKP aparatur. Pri UKP aparaturah je glavni razlog za zastajati je gotovih izdelkov-. nekompleten program (L'KP-6 " in UKM-7 -še ne proizvajamo),^ kljub temu pa naročila, ki so prišla ; v mesecu j-uniju.in juliju kažejo, da se bodo zaloge znižale na normalno raven Gotovo je; da glavna preizkušnja našo komercialo čaka šele v II. polovici leta, ko bo proizvodnja predvsem, pri aparaturah VG-4 in VG-8 precej večja kot y prvi polovici leta, s tem pa tudi obremenitev prodajne; službe. REZULTATI POSLOVANJA Akumulativnost poslovanja prikazujemo, z naslednjim pregledom: plačana realizacija stroški dohodek OD za sklade Z samimi "odnosi v delitvi celotnega dohodka in dohodka samega smo lahko za dovolj ni, saj j e dosežen odstotek, za sklade eden najvišjih v ZP »Iskra«, -delilno razmerje OD : skladi (53,3% : 46,7 %) pa je celo nekaj ugodnejši- od planiranega razmerja in kaže na.zavestno politiko delitve dohpdka, pri kateri nikoli ne izgubljamo Izpred oči obveznosti, do bank za odplačila kreditov .in odplačila posojil za izgulbe. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni z absolutno 'višino doseženih sredstev za sklade, ki bi morala bitu višja vsaj za 80 milj. S din. Obetamo si, da doseženih razmerij v delitvi tudi v drugi, polovici leta ne bomo pokvarili, seveda s predpostavko, da bo obseg proizvodnje tak, da bo lahko nosil visoke režijske stroške tovarne. Izpolnjevanju sanacijskega piana na področju izboljšanja gospodarjenja z obratovalnimi sredstvi so samoupravni in strokovni organi tovarne posvečali , veliko skrb, saj se urejenost ali neurejenost pri preskrbi likvidnih finančnih sredstev odraža na vseh področjih poslovanja. Kratka ocene o vezavi sredstev na posameznih knjigovodskih razredih so naslednje: 1. Zelo hitro je plačevanje faktur; spornih ali nevnov» čljivih terjatev ni, komerciala posveča veliko skrb pra-j vočasnerou plačevanju-faktuffl in izbiri solidnih kupcev. V) nekaterih primerih uporab» Ijamo celo sredstva iz avan-j sov. Edina večja terjatev, ki že dalj časa veže sredstva, ja terjatev od PSO. Visok saldo terjatev 30. 6. (4.739 tisoč ND> je začasen zaradi načina obračuna. 2. Stalno se izboljšuje obračanje zalog materiala. Sama višina ni zadovoljiva, vsa tendence pa so pozitivne» Menimo, da dokončna'in optimalna rešitev' ni možna brea uvedbe sodobne. terminska evidence. ,. Ugotavljamo,- da postaja, sporna struktura zalog po . asortimentu. Za primer naj. služi položaj pri uvoznem materialu, kjer ob povprečni zalogi, ki zadošča za 8 mesecev,.. stalno beležimo zastoje v proizvodnji zar radi pomanjkanja . .nekaterih vrst materialov. 3. Stanje zalog polizdelkov in nedokončane proizvodnja je pVcvfšoko; je pa posledica omenjenega položaja pri re-promaterialu, nadalje - posledica .sprememb in dopolnitev, artiklov, ki zavlečejo finali-, struktura 100,00 % 63,14%' 19,63 % 17,23 % zaeijo ne samo zaradi iška» nja in čakanja na material. • 4. Previsoke so zaloge gotovih izdelkov, -ki vežejo poleg vrednosti po lastni ceni še znaten delež »dobička«.' Zaloge moramo do konca lota znižati, vsaj na raven 460 do 450. miiij. ŠD, da bo možno normalno finančno poslovanje.. Iz tega kratkega pregleda problematike poslovanja lahko tudi definiramo osnovno naloge, ki so pred nami v II, polletju: — doseči planirani obseg proizvodnje in s tem predvi-. deno razporeditev stroškov .na artikle, -ijš is vsako ceno realizirati plan prodaje, .— prizadevati si za realizacijo sanacijskega plana ini čim racionalnejše gospodariti z obrhtnihu sredstvi, — z ugodnim . finančnim uspehom zagotoviti zadostna Sredstva za vlaganje v vpeljavo in razvoj .novih atti-ktov im agresivnejše ..^prodajo in nastop na trgu. - KAM -j 10,143.877,00 6,405.786,39 3,738.090,95 1,991.127;95" 1,746.963,00 Komentar k predlogu načel organiziranja V številki 28. glasila ISKRA z dne 3. avgusta .1968 srno objavili Predlog načel organiziranju tržnih funkcij v ZP ISKRA Kranj. Njegova uvodna izhodišča delno že predstavljajo komentar k njemu. K temu objavljamo še dodatna pojasnila predsednika teama tovariša Metoda ROTARJA. Na podlagi dosedanjih raz-, prav, tako na nivoju ZP, kakor posebej še v PSO želim podati določena pojasnila in opozoriti na odprte probleme, ki jih skuša Predlog rešiti. Prepričan sem, da Predlog omogoča predvsem: 1. pospešitev procesa prehoda celotne ISKRE na tržni: koncept poslovanja in v zvezi s tem ustvaritev takega organizacijskega sistema, ki bo spravil v medsebojno odvisnost vse dejavnike, ki ta proces lahko pospešujejo. S tem bomo predvsem z dopolnilnimi kadrovskimi rešitvami povečali učinkovitost vseh tržnih enot zlasti na področju prodaje. 2. Predlog nadalje omogcča upravi združenega podjetja, da prevzame temeljno funkcijo dolgoročne usmeritve raz. voja celotnega podjetja. Za to je potrebno v ta namen organizirati potrebne strokovne službe, ki so v predlogu naštete pod delovnim nazivom Marketing’. Za vodenje in upravljanje teh služb moramo seveda pridobiti najboljše možne sodelavce. Dalje je treba organizacijo poslovanja postaviti tako, da bo središče formiranja dolgoročne poslovne politike (kombinirane' s potrebnim usklajevanjem tehničnih odločitev skupnega pomena za celotno podjetje), preneseno na osrednje organe ZP. Naj dodam, izvodnjo z namenom, da pristojnost ekonomskih odločitev prenesemo tja, kjer se odražajo njihove ekonomske posledice. Delavci v prodajnih birojih in prodajnih oddelkih so s svojimi osebnimi dohodki v celoti vezani na poslovni uspeh tovarne, za Logična posledica predlagane organizacijske rešitve je v odpravi dvojnega prodajanja: prvič na relaciji tovarna — PSO in drugič PSO — kupec. Želimo vzpostaviti le eno prodajno relacijo de jure in defakta, to je relacijo tovarna — kupec, kjer se med Funkcionalni organigram organizacije: trgovsko-servisna mreža (PSO) da se na tem nivoju sprejete odločitve, kar zadeva pravila o poslovanju, mora upoštevati in to upoštevanje ne more biti fakultativno, ampak obvezno in v končni konsekvenci pogojeno s članstvom v Iskrini skupnosti. 3. s Predlogom menjamo dosedanji sistem ekonomskih odnosov med prodajo in pro- katero opravljajo prodajno funkcijo. Zato menim, da bo skupna ugotovitev stimulativnega nagrajevanja za delavce, zaposlene v prodaji, velikega pomena in da ga vsi želimo obdržati, vendar ne izven rezultatov proizvodne organizacije, temveč kot h jen-notranji ' ekonomsko-sistem-sko gledani sestavni , del. kupce z vsemi obveznostmi in z enakim tretmanom lahko pojavi tudi lastna trgovska hiša. S tako rešitvijo bo odpravljena možnost izgovarjanja za določene poslovne težave tovarne na PSO in PSO na tovarno in to ne glede na to, koliko je tako izgovarjanje sploh objektivno; želimo vzpostaviti čisto linijo dirckt-ne in tudi osebne odgovorno, sti za prodajo. 4. povezati prodajo posj. meznih izdelkov oz. skupij izdelkov, v skupne organu* cijske enote (PPB, PO) tako da bo zadoščeno kriterija grupiranja po ¡kupcih, teh», logiji ter enakih ali podobnih prodajnih poti. Piri tem jez* gotovijeno izvajanje narMa, da obstaja za en proizvod le en prodajni kanal, kar ¡e posebej pomembno za tako-imenovane grupe velikih po. trošnitoov kot PTT, JŽ, Elek-tro-gospodarstvo, Ladjedelni. ce, posamezne skupine • ir.