lnserati se sprejemajo in velja trietopna vrsta : 8 kr., že se tiska Ikrat, i 2 * ii ii m 1' - n ^ ti ti ii n ** 'i Pri veSkrutnem tiskanji se neca primerno zmanjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo ifadministracija) in ekspedicija na Dtinajski eesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti preieman velja : /.u eeio ieto . . 10 gl. — kr. en poiieta o ., — „ »h četrt ieta . . 2 ,, 50 ,, V administraciji velia: /.h eeio ieto r.a -joi ieta s gi. 40 kr * ., 20 „ Političen list za slovensKl narod. za četrt i»'t» 2 ,, 10 , V Litihijaai na dom Došiliatf?•' velia fiO kr. več ua leto. Vredništvo ;e Florijanske ulice št. 44, tzhail po trikra na teden in sicer v torek, četrtek m soooto Razžaljeni levičarji pa minister Pražak. Z Dunaja 7. decembra Tožba zoper ministra Pražaka jedogoana; razsodba se je glasila, da večna državnega zbora nima nobenega vzroka ministra Prnžaka pograjati, češ, da je razžalil nemške pernske poslance imenovavši jih prestopnike postav. V odseku, ki je bil v nedeijo izvoljen, da reč preiskuje, bilo je 5 desničarjev in 4 levičarji. Poročevalec večine je bil grof Hohenwart, v imenu manjšine pa je govoril dr. Kopp. Konečna obravnava se je vrš'la včeraj sv. N -kolaja dan. Občinstva se je bilo zbralo toliko, da se je vse gnjetlo po galerijah, ker pričakovali so jako zanimive razprave, in Duuajčan je najbolj vesel, k^iar ima priliko viditi kakšno ,,hetz" — kakšno ščuvaaje. In daues so je imelo ščuvati celo na enrga izmed ministrov, oziroma na celo sedanjo vlado. Komaj so čakali poslušalci trenutka, da bi se komedija pričela, pa čakali bo zastonj. Toda ne, imeli so vendar le tudi med tem svoje veselje in kratki čas. Vreme je bilo namreč še o polu-dcie čmrno, megleno; zaukazali so toraj v zbornici prižgati svetilnice. Pa strežaj, ki je imel to storiti, bil je jako neroden in je vselej dregnil ob svetilnico, da mu je ugasnila luč, s ktero jo je hotel prižgati. Trikrat je poskušal in trikrat mu jo ugasnilo in vesele) se je po prostorni zbornici razlegal velik krohot. Zunaj bo si med tem prizadevali reč mirno poravnati in ministra Pražaka pripraviti, da bi preklical svoje besede. Minister je bil pripravljen ter je v soglasji s svojimi tovariši so-sr.avil dotično objavo; pa levičarjem se je zdela preplitva, hoteli so ojstrejšo , odločnejšo . ter so ministrom predložili načrt dotičnega preklica. Pa ministrom se je zdel pretrd, zato so ga odbili in reč prepustili razsodbi zbornice. Nekoliko minut pred poluduem 8e prične zborovanje; ministra Pražaka ni bilo v zbornici, pač pa so bili prišli vsi drugi ministri. Prebero se došle vloge, g. Vošnjak vpraša načelnika železniškega odseka, kaj je 8 prošnjo okrajnega zastopa Šoštanjskega glede železnice med Celjem in Spodnjem Dravbergom, načelnik Godel odgovori, da se ta prošnja zarad drugih važnih reči še ni mogla obravnavati, da pa pride v enih prihodnjih odsekovih sej na vrsto. Postava za pobiranje davkov v prvem četrtji prihodnjega leta se izroči budgetnemu odseku, apreturna postava pa gospodarskemu odseku — to v kratkih minutah, potem pa t topi grof Hohenvvart na oder ter v imenu odseka poroča, da odsek ni našel nobenega vzroka min stru Pražaku izreči grajo, iu da naj visoka zbornica to ua znanje vzame. Za njim se oglasi poročevalec manjšine, dr. Kopp ter v imenu svojih tovarišev zahteva, naj zbornica ministru izreče grajo, ker je hudo razžalil nemško-pemske poslance, ko jim je v sobotni seji očital, da so prelomljevalci postave. Skušal je v dolgem govoru dokasati, du minister s tem izrekom ni razžalil samo poslancev, ampak da je razžalil tudi njih volilce, sp'oh vse nemško prebivalstvo na Češkem. Poslušalci so pričakovali, da se bode zdaj vnel hud prepir med desnico in levico, da bodo strele švigale m ojstre pušice letele sim ter tje, pa varali bo se. Desnični klubi so bili sklenili, da se pri tej obravnavi uihče ne bode oglas.I, ampak da reč č sto propustd poročevalcu grofu IIohec\vartu, ter so pri tem sklepu tudi ostali. Pač pa se je vzdignil na levi strani mož, ki je začel najprej tiho, potem pa čedalje glasneje dokazovati, da minister Pražak nemško-pemskih poslancev ni razžalil. Minister jih ni obdolžil nobenega nečastnega dejanjs, ker politični prestopki niso nečastni m v zgodovini imamo zgledov, da so zarad političnih pregreh k smrti obsojeni ljudje slednjič dospeli do najvišje časti. Tudi je levici bral hude levite, da za ljudstvo nič ni storila, da objektivnega ravnanja pri konfiskacijah ni odpravila, da so se v zbornici ravno od nje čule še bolj razžaljive besede, ko je n.']pr. nekiSposlanec imenoval ministre ,,Reichsverderber".itd. Levica je kar strmela, ko jo je poslanec Kronavvetter tako hudo šiba), desnica pa se je smejala in plo-jskala temu krasnemu prizoru, kar se je dalo. Pa prišlo je še bolje. Ko je Kronavvetter levici očital, da ni odpravila objektivnega ravnanja, segel mu je celjski poslanec Foregger v besedo, da je to laž. Knez Lobkovic je vsled tega izrekel grajo zarad te besede, ne da bi bil pa imenoval poslanca, ki je to rekel. Ko je pa Kronavvetter kenčal svoj govor, v kterem je naznanil, da on , Fiirnkranz in Schonerer ne bodo glasovali za nasvet manjšine, vstane Foregger, ter z nekakim ponosom nazuani, da je on rekel: to je laž, da se pa čudi, kako ga je mogel g. predsednik zarad te „objektivne" besede pokarati. G. predsednik ga odločno zavrne, da ne more pripustiti kritike o vzrokih, da je pokaral govornika. Na to se je začel Forregger opravičevati, zakaj je govoril navedene besede, ter je med drugim rekel, da je hotel s tem jasno pokazati, kako se v tej zbornici % dvojno mero meri, ker beseda „pre-loniijevalec postave'1 ni nobeno razžaljenje pač Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXVIII. ,,Dies irae, dies illa'1. Nekega dne pade Rutini ustajoči iz pobožno sklenjenih rok pisemce. Pripogniti, pobrati in v gube skriti, to je bilo, kakor bi trenil. Toda bistre oči so jo opazile in iz cerkve idočo praša Metela: — „Kako je ono poročilo, ki si je dobila?" Rufina obstane osupnjena nevedoča, kaj da bi spregovorila. — „Čegavo je pismo? ' sili Metela. — ,,Jez ne vem'-, se glasi odgovor. — „Ali je prvo to, ki si je dobila tako?'' — ,,Ne". — ,,Potem se hliuiš, da ue veš". — „Rosnično je. Beri napis". Metela pogleda pismo in čita na njem besedo: Fiavijil Prec spozna kovarstvo, ki jo je vzburilo. Rufina ta trenotek porabivši in pokazavši vso! nesramežljivost. svojo, se roti, da je gola po-f srtdovalka. Flavija da jo k temu sili. ■ — „Kaj pa da, odvrne Metela, golobica strup daje gadu''. i Ko Eusebij to zve, ui pomišljal niti tre-; notek. Jaden prime za pero, kakor bi ga vodil Ciceron v govorih proti Verru, ali pa Demosten v svojih filipskih govorih iu piše Luskiju, hudobnemu diakonu: Samuel je objokoval nekdaj Ssula in Paul Korinčane, jez pa objokujem tebe, o Luskij, kakor žrtvo, ki sama sebe za smrt debeli. „Ne grešiš zoper sebe samega, ampak tudi zoper druge, služabnike božje, ziodej-stva jim podtikovaje. Usmiljenosti moje kaj si pozabil? če ne, zakaj jo z nogami tep taš? Prizanašaj, prosim te, svoji duši. „Nečem te spominjati prejšnje tvoje nezvestobe; zgine pred novo tvojo nesramnostjo. Kaka nesramnost bi pa bila? Iločem ti povedati. Iz votline, kjer je od device bil rojen zveličar sveta, delaš ti kraj nečistosti. Kai se nisi bal mrlenja detinskega in pogleda ma-' terinskega? Ah, angeli pojo, pastirji hite, J zvezda se sveti, sveti kralji molijo, Herod ko- perni, Jetuzalem se trese — in ti? ti daruješ čistost in sramežl „Ab, glas mi umira. Nesramnost je, kakor je glumač ne izmisli, igralec ne predstavi in celo Atellan ne bi je mogel izraziti. ,,Jako obžalujem osodo mojih oči in dan, [ko sem moral tvoja pisma brati. Kako govorjenje! Kolika zaloga besedi! Bi li smel diakou take stvari, ne rečem: pisati, ampak celo vedeti? Ah odpustil sem ti bil. Kot kristjan drugako nisem mogel delati. Sedaj pa delaš ti iz mojega odpuščenja lok z otro-vanitni strelicami? „Da, še me oblivajo solze, ker vidim, da stojiš pred svojo nesrečo brezsolzen. Oblačiš se v drago tančico, na rokah nosiš prstane, zobje se ti svetijo belo, čez golo čelo pa Bi koiirfiš lase. D šave. kapeli, razlasenje daje ti spohotno podobo, ki jo po javnih prostorih, vogalih in cestah nališpano okoli kažeš. „No povedi mi, ali ti ni dosti, da si smrt sam zadajaš? Čemu trgaš še druge! Pokaj jih grizeš steklim zobom? Menezoveš grešnika. Bodisi, a potem me posnemaj v pokori. Kaj iz mojih grehot tebi klijejo čednosti? Ali s siromaštvom drugih tolažiš svojo malopridnost? pa besede: „to je laž." Krooawetter Be na to v novič oglasi ter Foreggerju dokazuje, da je govoril resnico, ko je levici očital, da ni nič storila. Kedar je šlo za železnice, bo gospodje pač zareB pridno delali, ko je Slo pa za tiskovne postave, jo je minister zmeram potegnil iz zbornce in hiša je bila večkrat komaj sklepčna-Levičarji so toraj le slepili ljudstvo. Razun omenjenih je čutil tudi tržaški poslanec Rabi potrebo, spregovoriti nekoliko besed in Bi nakopati nepotrebno razžaljenje. Rekel je namreč, da bode on glasoval zu predlog manjšine, dasi je samec in se ui pridružil nobenemu klubu, ker po njegovem prepričanji so bile besede ministrove ros ra/žaljive za nemško-pemske poslance. Na to mu odgovori glasoviti Schonerer, da za njegovo mnenje in glasovanje prav nič ne du, ker je pri obravnavi o vojaški postavi pred dvema letoma pokazal, da se nanj ni prav nič zaneBti, ker je eukrat za in enkrat zoper postavo glasoval. Poslanec Kubi je zavzeto roki sklenil, ko je to slišal, nekteri poslanci na desnici pu so rekli: Kar si iskal, to si našel I Govoril je še Kopp, ter zavračal Krona-vrettru, ki ga je imenoval političnega maro-dčrja, potem pa je imel zadnjo besedo grof Hobenwart, ki je jasno dokazoval, da be-šede ministrove niso bile razžaljive. Pomisliti je namreč treba, zakaj jih je minister "govoril. V ta namen je treba brati prejšnje govore, v kterih so levičarji ministra hudo napadali ter naravnost rekli: Mi od vlade ue potrebujemo nobene j>rizanesljivosti, ona naj nas toži m pred sodnijo kliče. Na to je minister odgovoril: Ako poslanci prelomijo postavo itd. Minister pa je te besede govoril splošuje; un ni imenoval nemških pemskih poslancev, ou sploh nob nega imena ui izgovoril. Konečuo priporoča g. poročevalec, da naj večina ue sprejme od levičarjev nasvetovanegu predloga. Ako bi mi rekli, nuj grajam celo obravnavo od 3. t. m, rekel je Hohenwart, bi bil ja prvi, ki bi to storil; jaz obžalujem celo to razpravo, ki gotovo ni povzdignilu parlamentizma. Ako pa le nekoliko besed iz nje iztrgate iu mi pravite: „Obsodi te besede", potem vam odgovorim: tega ne morem 1 Tudi zbornica je bila tega mnenja, ter je pri glasovanji po imeuih s 1G1 glaBOvi proti 113 zavrgla nasvet manjšine ter B tem pritrdila nasvetu večine odsekove, da ui nobenega vzroka gruiuti ministru Pražaku. Nemški pemski poslanci so pred glasovanjem Izrekli, da jim njih čut ne pripušča vdeiežiti se glasovanja ter so šli iz zbornice, ravno tako so se tudi ministri zdržali glasovanja, da bi se jim ne moglo očitati, da so se potegnili za enega svojih tovarišev. Veliko str-mcuje pa je zbudil grof Coronini, ki je gla soval z manjšino. Ko je bil še predseduik državne zboruice, bil je jako prizauealjiv in ga je bilo treba včasih opozoriti, da naj zavrne in pokara govornika; zdaj je naenkrat postal tako ojster, da vidi v besedah ministrovih osebno razžaljenje, ko ga pač res ni bilo. Levičarji bo mu za to slavo dajali, desnica pa mu je to hudo zamerila in grof Co-roni je zgubil v njenih očeh tisto veljavo, ki jo je dozdaj imel, ker vidi, da tudi on zgublja bolj in bolj svojo samostojnost ter se približuje združeni levici. S tolikim hrupom pričeta obravnava imela je toraj za levičarje jako žaloBten izid, iu po-jiarjenost bila jim je videti na obrazu. Njihovi listi krivdo pripiBUjejo njihovemu zagovorniku dr. Koppu, češ, da je preslabo govoril in bi biio bolje, ko bi si bili zbrali iskrenej-šega govornika. In vendar velja dr. Kopp na Dunaji za enega najboljših sodnijskih zagovornikov. Ako njegov zagovor Bedaj ni imel zaželjenega uspeha, pride pač od tod, da se slaba reč ne da lahko zagovarjati. Še žalostnejši izid kakor za levico sploh imela je jia ta obravnava še za celjskega poslanca dr. Foregger j a posebej in ,,PreB-s e" naravnost pravi, da se je Foregger {> r i ti razpravi moraličnosam umoril in da ga utegne to stati zgubo p o-Blaostva. Pred glasovanjem je namreč podpredsednik Lobkovic iz Btenograiičnega zapisniku prebral besede Foreggerjeve o dvojni meri ter rekel, da je Foregger njemu nekaj očital, česar ni kriv. On jia v lastni zadevi uoče soditi, zato tudi g. govornika ni pokurul. Nu to vstane Foregger, in on ki je prej toli-kuuj ropotal, se tolikanj hudoval iu tako trdovratno svojo trdil, on se zdaj veB potrt in skesan izgovarja, da g. predsednik njegovih besed ui prav razumel, da ui hotel pretresati graje, ki jo je bil g. predseduik izrekel. On pri p ozn a, da je bil grajo s svojim iz- Irekom popolnoma zaslužil, in du bi vsakemu predsedniku zameril, ki bi tuk h iz- razov ne pokarali Celjsko mesto sme biti zares ponosno na svojega zastopnika! Kaj bodo pa levičarji zdaj počeli ? Sami ne vedo, kaj. Vedejo se, kakor bi bili zgubili glavo; njihovi liuti so poročali, da si bodo nemško-pemski poslanci sami dali zadoBtenje ter odložili mandate. Pa to se zdi drugim poslancem nevarno, zato jim prigovarjajo, naj tega zdaj še ne storč, ampak naj počakaio primernejše prilike. Ta prilika bode boje takrat, ks bode prišla na vrsto prememba vo-liluega reda, takrat Be bodo gospodje kujali in zbornico zapustil'. Naj le storč to; vsaj se bodo razprave hitreje vršile, ker Jih ne bodo levičarji zavirali b Bvojimi neslanimi ugovori. Dotlej pa bodo vladi nagajali, kar bodo mogli in današnji listi že naznanjajo, da ne bodo vladi privolili davkov za prvo četrtletje prihodnjega leta in da bodo glasovali zoper dotično postavo, ki pride jutri ali pojutranjem v obravnavo. Ob enem Be bodo skušali maščevati nad Kronavvettrom, ki jim je tako ne-usmiljeuo zmešal štreno, in njihovi listi že hujskajo njegove volilce, češ, da naj mu dajo slovo. Pu prebivalci Jožefovega mestu dunajskega niso tako kratkovidni, kukor levičarji in judovski listi sodijo, ter bodo o priliki tudi pokazali, da uečejo nobenega deleža imeti z žalostnimi vitezi glasovitega kraha! Narodna stranka in obrtniki. Obrtniki, ki so po mestih poprej vedno in večinoma hodili z liberalci, po kterih so se duli preslepiti s praznimi besedami „svobode' in „napredka", prišli so zdaj do nasprotnega spoznanja, da njih reč je slabo zastopana po liberalnih gospodih, ter si morajo sami pomagati, če si hočejo stanje zboljšati, ker liberalni poslanci se brigajo le za narodne, politične in verske prepire, za blagor ljudstva, posebno, revnega, pu čisto mulo. To je napotilo avstrijske obrtnike, du so se začeli gibuti, in so ne-neduvno sklicali na Duuuj shod obrtnikov. Ker to gibunje ui v nobeni zvezi b prekucuš-n>m programom mednarodnih Bocijaldemokra-tov, ter ue uameruva prekucije, po kteri bi se imel po potokih krvi avet prenoviti in spre-meuiti, uinpak hoče ie na postavni podlagi in po mirni poti dosezati blagor obrtniškega stanu, zato nam je biio to gibanje koj od počelka --...j '. . .. .l ki so bi J i strašno prizadeti. Kmali poleže ta strahoviti vihur, to no'ranje gorje, če se tuko sme imenovati, ki je zemljo vilo in krivilo, da z zbranimi močmi toliko divjejši razBuja po Kapadčlil, Sibiri in Palestini. Ne samo v notranjem, tudi zunaj je mahal ta bet. Strašna znamenja bo bila videti na nebu, čudoviti prikazki podili so se po vzduliu in med zvezdami gubili. Kmali ogrne nebo črna noč, ki se je svetiti jela, kakor pri žaru neznanskega ognja. Grom je bučal in strela udarjala na zemljo, s Btrašnim svitom čruo temno razovavši. Pod vesoljno nezgodo vzdi-liala je priroda. Svet še ni videl podobne teme, odkar pomni noč na Golgati. Mesto da glnejo prikazni so postajale po-šastuiše. Goreč oblak pride nud Carigrad, nad Jeruzalem pa ravno tukrat debela tema. Bet-lehem je imel svoj delež, grozen del silovitega trepetu v smrtni borbi omagujočega svetu. Mnogo hitrih, eden drugega podečih se stresov mu je prerilo in spokulo tlu. Strehe so se lomile in s Bvojim polomjem bo pokopale tinte, ki ho se bili v hiše splazili in pa one, ki so po cestah tavali. Ah, oglej Be skozi svoja platnena in svilena krila in vidi svojo omadeženost, svoje rane Bvoje veliko uboštvo. Misli na osodo Finesa in madjanov. Kes nikdar ui prepozen '. Toda Luskij ni kazal nikakega kesanja iu Eusebij se je bil ustrašil takega neČloveka. Ni imel drujega izgleda, niti drugakega izhoda, kakor da sramotno prežene njega in pajdašico njegovo. Storil je tako. Za odhodno mu Luskij to-le pove: Ti Bi me pognal iz Bamostaua, jez bodem pa tebe iz Betlehema. Redka pa znamenita prikazen se je nu-to dogodila; sledi je pustila v zgodovini iu na betlehemsko naselbo mnogako uplivala. Že die so šle govorice o nesreči, ki ima zadeti ves svet. Poguba R ma, ki jo nj h do-mišljanje budila, ona j m je bila preuznanivku te strahovite osode. Takrat, kakor sploh po velikih zgodovinsk h potresih, so bili ljudje, ki bo ukvarjali i-e s tem, da s prav temnimi bojami naslikajo bodočnost in tako v.seobčen strah napravljajo. Znauijo vsakojake prerokbe in radi ponuvljujo k onesrčenosti nugnjeniin množicam tiste evangelske besede: haec sunt initia doloium. Ves odstavek bv. pisma, ki poroča o jioslednji osodi sveta in ob enem o nesreči jeruzalemski so navajali in po svojih sunjah iu bojaznih razlagali. Lahkovernost ljudstva je strahom pričakovala prihodna zlu. Eusebij je na vso moč napadal in spodbijal to zblojo, kakor je stvar imenoval, kajti iz nje se je cimilu neka udanost v osodo ali pa neka bolestna burnost. Al njegov glas je komaj premogel, da ono govorico, ki se je bolj iu dalje okol ujega širila in plašila množico kakor ploha, kader o nevihti klasovje k tlom pripogiba, da jo omeji in utihoti. Mesto da poslušajo njegov pomirjujoč glas, so ga jedva prenašali. Celo največji preplašenci so mu bili mrzki, ker jih je hotel pomiriti. Malo da rnso mislili, da ga to posebno zanimlje ali da mu to posebno ugaja, če javno mnenje zapeljuje. V takih okolno.it, h je bilo čutiti ruigle in silne zomske zgibe in strese. Dno sredozem-oega morja se je triujalo. Od vshoda pa do /.upada vlekel bc je trajajuč potres, čegar udarci so prihajali pogostneji in huji. Airi-kansko obrežje ui tolikanj trpelo, pač pa obale itulske in grške, primorje bosporsko in otoki, ;prav všeče, — 8aj je zmirom hvale vredno, ako He skuša poštenemu, pridelovalnemu stanu na noge pomagati. To gibanje je dalo menda tudi povod, da Be je v Ljubljani osnovala „obrtniška zadruga-'. Pa osupnilo nas vse je Rlišati, da je ta „gewerbebund" izključil naš domači slovenski jezik iz Bvojega poslovanja, ker je pravila predložil le v nemškem jeziku, in ker tudi vabila obrtnikom pošilja le nemške, kakor smo sami vidili. Nehote se mora človek prašati: ali jo to nemara le nekaka nemškutarska zvijača, ki hoče s tem društvom naše volilee poloviti in v narodni stranki razpor napraviti? Nemara stvar ne bo tako huda, ampak je bila le premalo premišljena, vendar pa je že to zadosti žalostno, če ljubljanski obrtniki, večinoma Slovenci, prednost dajejo tujemu jeziku, svojega pa zavržejo. Kako je bilo to mogoče, ko so vendar med snovatelji društva večidel narodni možje ? Obrtniki si morda mislijo, da Be bo zanje le potem kaj doseči dalo, ako bodo složni nemški in slovenski obrtniki. To zna v ne koliki meri resnično biti, kar se namreč sloge tiče; pa iz tega še nikakor ne sledi, da morajo slovenski obrtniki v nemškem jeziku občevati. Naši obrtniki lahko z nemškimi vza jemno postopajo, de da bi morali zavolj tega svojo narodnoBt zatajiti ali pa vso ljubezeu do domovine v svojem srcu zadušiti. Sploh naj se naši obrtniki varujejo, da se jim ne bo v imenu Btanovske sebičnosti izru-vala iz srca veliko plemenitejša ljubezen domovinska. V starih, krščanskih časih ni bilo svraštva med raznimi stanovi, ker je veljalo načelo, da so vsi stanovi potrebni, da podpirajo drug druzega, da so Bi le občno človeško delo med sabo razdelili; in tako je tudi v istiui. Od kar je pa med ljudi vrženo brezvrBko načelo „boj za življenje", vzdiguje se stan zoper atan, narod zoper narod, plemenita domovinska ljubezeu pa bolj in bolj peša. Za domovino se bojevati je častno, plemenito in Bogu dopad-Ijivo , ker je dolžnost moža, da brani svoje ognjišče, bvojo ženo in svoje otroke, pri tem boju ne sodeluje nobena pregrešna strast. Ako Be pa vzdigne stan zoper stan, vera zoper vero, narod zoper narod, sodelujejo rade strasti zavisti in sovraštva, napuha in lakomnosti; tak boj je opravičen le kot hramba, pa zopern kot napad. Sredi tega vseobčega strahu iu koprnenja glasili so se krivi preroki: „Večna noč nastaja, sodba se bliža". To so upili po cestah, koder je bčgala prestrašena množica s tako objia-metjo, da eden druzega ni poznal. Cerkve so bile polne. V basiliko so vreli ne le kristjani nego i pagani, ki so bili zgubili vero v svoje bogovstvo. Duhovnikov ni bilo dosti, da bi pri baklje svitu krščevali toliko pripravljancev. Tudi betlehemska samostana so oblegali ostrašeni ljudje iz raznega namena. Eni so pnbegli tjekaj kakor v zatišje, ki jo celo srd božji ne doseže, a drugi, besni od strahu, dolžili so izobčena samostana, da sta ona priklicala božio osveto. Polagoma so bili celo najprevidneji za ta predsod; k in to zblaznelost pridobljeni. Ostudne besede so preletavale vrste. Pravili bo Bi naj-preje tiho, potem pa glasno, da začetniki in pospeševalci tolikih nesreč morajo biti žrto-vaui razjarjenemu bogu, ki bode potem še le odvrnil vseobčui pogin. (Dulje prih.) Zato svarimo naše slovenske obrtnike pred vsemi mednarodnimi ki imajo mnogokrat vse druge namene, kakor povzdigo domače obrt-nije, družbami. Mi jih nič ne grajamo, da so osnovali svojo lastno zadrugo in se hočejo tam posvetovati, kako bi svoj Btan povzdiguili do večega blagra; le zgodi naj se to v domovinskem smislu brez poškodovauja domoljubja. Naj ostanejo toraj v zvezi s svojimi slovenskimi rojaki, naj se ne zvežejo s tuici zoper lastne rojake, naj ostanejo v dotiki z našim narodom in našimi poslanci ter uaj se preveč ne zanašajo na pomoč nemških obrtuikov. Tega naj bodo naši obrtniki preverjeni, da naša narodna stranka, kedar enkrat v resnici do kake moči in oblasti pride, ne bo pozabila slovenskih obrtnikov ter Be za njih korist potegnila. Narodna Btranka je sostav-ijena iz vseh stanov in se naslanja na vbc stanove, toraj je tudi dolžna, skrbeti iu potegovati se za vse stanove, ter nobenega zaničevati, ker so vsi potrebni, vsi koristni. Kar ae je do zdaj zamudilo, bo še lahko popravi. Trdno se zanašamo, da bodo naši voditelji vedno ravnali po izgledu r. dr. Bleiweisa, ki je tako iskreno se potegoval za blagor vsega slovenskega naroda ter vsakem obrtnikom in z vsakim kmetom enako prijazno občeval, je po njegovih potrebah izpraševal, ter mu svete dajal. Ce bodo po tem izgledu tudi mlajši voditelji skrbeli za blagor vseh stanov slovenskih, kmetov, obrtnikov, trgovcev, duhovnikov, učiteljev itd., potem našim obrtnikom ni treba, da bi se od narodne stranke cepili, ampak bIožuo ž njo bodo še najprej prišli do cilja; kajti če se s skupnimi močmi povzdigne blagostanje cele dežele, potem bo bolje tudi za naše obrtnike. Obrtniki po drugih deželah pa naj si sami pomagajo, kakor morejo in znajo. Kalifornski zlatokopi nam nič ne dajo, in ko so češki giažarji s petaki smodke prižigali, niso našim obrtnikom nič dali od svojega obilnega zaslužka; zakaj bi se ravno mi za celi svet poganjali in za VBe druge v ogen) hodih? Proč toraj s tisto mednarodnostjo, ki lastni narod in jezik pozabi. Držimo Be svoje dežele in svojih rojakov; glejmo, da bo cela domovina srečna in bogatejša postala, potem nobeden ne bo Btradal, ne kmet, ne obrtnik, ne gospod. Politični pregled. V Ljubljani 9. deccmbra AvHtrijske dežele. Iz državnega irJioi-a se fuje, da bodo levičarji glasovali proti postavi, ki do voljuje vladi davke pobirati. Ker je med levičarji mnogo uradnikov, bi se ti najbolje kaznovali za tako glasovanje, ako bi se jim plača odtegnila za tako dolgo, da bodo zopet glasovali za budget. Nemško-pemski poslanci so hoteli bojda državni zbor zapustiti; pa jim drugi levičarji niso pustili. To niso prav storili, ker bi biio precej več miru v zboru ci, ako bi odšli nemško-pemski kričači. Zdaj se obravnava vojna postava, ter bo najbrž sprejeta v vladnem smislu. Levičarji delajo v zbornici dan na dan škandale, skoraj je videti, kakor bi hoteli vse zborovanje nemogoče storiti. To jo lepa „usta-voverna" stranka, ki ustavnost ua tak način pokopuje, da pravim ljudskim poslancem ne da miru in pokoja, in da no morejo priti do važnih in potrebnih stvuri, ker so ves čas z nepotrebn mi potrati. Vnanje države. Videti je, da so se naše razmere z Itu-wijo mnogo na bolje obrnile, odkar je postal grot Kalnoky naš unanji minister. VBaj ruski listi govore zdaj veliko prijazneje o AvBtriji. Neznano pa je, kako se bo razmotal naš prepir z Ituiiiimljo. Mnogi miBlijo, da za Rumunijo tiči Anglija, ter malo držav en podpihuje. Zakaj da Bismark ue Beže v mes? Ali ni rumunski kralj prusk princ? Mi Bmo z Nemčijo v debelem (?) prijateljstvu, pruski princ v Bukrešu pa nam osle kaže; kako se to vjema? Ali je prusko prijateljstvo iBtinito? Izvirni dopisi. 'Mt Dunaja, 8. decembra. (Državni zbor) je v ponedeljek poslancu Schneidu dovolil trimesečni odpust, potem pa je pričel obravnavo o vojaški postavi. Za postavo so govorili knez Liechtenstein Alfred, dekan Fi-echer in Ilerbst, ki ja pa bolj spodbijal govor FiBcherjev, zlasti njegove nazore o potrebi krščanskih načel pri državah. Posebno stvarno je govoril knez L;echtenstein ter jasno razkladal, kakšne polajške, pa tudi kakšne po-ostrenja ima nova postava. Zoper postavo to govorili Scbbffel, Purnkranz, Walterskirchen pa Kronawetter. Minister Welsersheimb je opravičeval predlog in poročevalec Matuš je kratko, pa krepko zagovarja načrt odsekov. Potem je bilo splošnje razprave konec, in ae je z 215 glasovi proti 5 Bklenilo odsekov načrt sprejeti kot podlago posebne obravnave. Ta seja je bila razun tega zuamenita tudi v tem oziru, da je poslanec Ileilsberg vlado interpe-liral o vzrokih, da je bil Vesteneck prestavljen iz Litije v Gradec, in iz Gradca v nemški Lanisberg. Vladi pač ne bo težko odgovoriti na to interpelacijo. V torek se je v zbornici obravnavala samo tožba levičarjev zoper ministra Pražakn, o kteri sem poročal posebej, včeraj pa Be jo nadaljevala posebna obravnava vojaške postave, iu so Be dozdaj sprejeli vsi paragrafi po nasvetu večine, kakor sem Slovencu že prej poročal. Živahna razprava je bila včeraj pri 21. paragrafu in ae bo jutri še nadaljevala, ker govorita še dva govornika. Ta paragraf zadeva enoletne prostovoljce iu Bem dotične premembe že prej enkrat omenjal. Ako bo jutri ta postava dovršena, pride v obravnavo še postava, ki naj vladi dovoljuje davke pobirati v prvih mesec h I. 1882. Levičarji bodo glasovali zoper postavo. Razun tega bo bodo volili v r, zne odseke namestniki za g. Schneida, ki je dobil odpust. N l"oliorju dne 2. dec. Kakor kamen v vodo vržen, dela čedalje večje kolobarje, tako je tudi presunljiva tužnožalna vest: očeta Slovencev ni več, pretresla tukaj vsako domoljubno slovensko srce. Prenehale so toraj zreti ču-ječe oči, katere so čule nad nami in našo narodnostjo, prenehale se gibati roke, nevtrud-Ijivo delavne za blagor naše domovine, katero so neprestano branilo in veličile, smrt je toraj vstavila blago srce, prepolno odkritosrčne ljubezni do bratov Slovencev I Zgubili smo toraj Slovenci preblazega očeta, domovina svojega najboljšega sina; narod naš neutmdljivega zagovornika in — voditelja. Kdo nam ga bo nadomestil? Zares smrt, bridke rane ti sekaš s Bvojim želom zlasti letos našemu narodu, komaj pozab'mo smrt enega', premine nam že drugi. Prvaki Slovencev, kakor Jurč č , Ulaga in nuposled še Blei\vei8, poidoči v čezna-turui svet, ostavill ao nas osamele, in vreani- čujejo se že po vsem besede: ,,na tleh leže fr. v treh obrokih, podpirajoči pa 1 fr. na leto Slovenstva stebri stari", katerih izgubo bomo lin ki je v kratkem času svojega bistvovarja dolgo, dolgo čutili. Ni še dosti, da smo še v našem rodoljubnem boji negotovi, tudi sku-šenih borilcev postaja čedalje manj, in mnogi od nas bo iz dna srca vzdihnil: Tužoa nam majkal — Toda kakor ovce, ki so izgubile svojega pastirja, se stiskajo z dvojno silo skupaj, tabo moramo tudi mi naše Bile še čvrsteje zediniti in pričeto delo prvakom enako neumorne nadaljevati, da bo iz semena , katero že brhko kali , izrasla v kratkem plodonosna pšenica. Na tisoče nezavednih so nam naši prvaki Ja-nežič, Slomšek, Bleiweis in drugi zbudili in Slovencu domoljubu ni treba dandanes popra-ševati, kje naj išče svoje somišljenike, kje tičč naši rodoljubi ? kajti nahajajo se že v vsakem kotiču mile naše domovine, da — vsepovsod Nekje si ti sicer še ne upajo s svojim mišljenjem prosto na dan, pa nemara se to, kar še ni danes storjeno, jutri zgodi, nam v prepričanje, da se v svoji nadi nismo varali. Vsi zavedni Slovenci pa , kateri obstopujemo gomilo našega predragega očeta Bleivveisa, si obljubimo, prisezimo, da hočemo od za-naprej še s podvojenimi močmi delovati v blagor naše domovine, našega nepopačenega naroda slovenskega, brezi vsake zavisti ali preziranja, brezi medsobnega nasprotovanja ali strankarstva. Duh BleiweiBov in naš h prvakov naj nas navdaja in vodi še zanaprej, da se nam enkrat istinito prikaže solcce boljše bodočnosti. Našega očeta g. dr. Bleivveisa, katerega nam je zagrnila črna gomila, pa ohranimo našemu potomstvu v živi vzled, kako mu je treba biti rodoljubnemu v boji za narodne svetinje, ter se ga tudi sami s posebnim spoštovanjem in zahvaležaostjo sponvujajmo . že-leči mu ob enem vrčni mir in neminljivo bla-ženstvo večne luči, katere ni konca 1 Živi, živi duh slovenski I živi pa tudi duh Bleivveisov, dokler bode našega naroda kaj I Naj mu bomo vsi vredni potomci! Hrvatsko, 3. decem. — Gotovo je vsakemu, za vseobčni napredek svojega rodu vnetemu Slovencu, srce radosti zaigralo, čuvši vest, da slovensko učiteljstvo misli izdajati „pedagog čni letnik." Pozdravlja;e to podjetje, ga ob enem tmc>tramo ko radostno znamenje, da šolski napredek ee vedno bolj povzdiga po skupljanju in edinenju učiteljskih moči v jasno]bo slovenski narod tako srtčen , da se mu ne izraženo svrho, v blagotvorno delovanje uči-; bode tresti za obstaj, ondaj bo tudi brez pre-teljskega zvanja, mereče v nadsljno izobraže- J vodov pribil; oii zdaj mu je delati s parno vanje učenikov slovenske mladine. Davno že 'i moč o, da naraščaju tuje umotvori, ki so občno je učiteljstvo čutilo, kakor po drugih deželah \ blago, v slovenščimi podaje, in da se ne bode ter enih narodih, takisto tudi pri nas, da za- odtujeval svojemu rodu „tuje" plode v tujščmi loga na šolskih klopeh pridobljenih znanosti, beroč. Vsakdo ve, da plagiati niso ..izvirni"; ali bolje rečeno, znanja, vestnemu, s časom [koliko je slovenskih knjig, „izvirno" pitanih, napredujočemu obrazmku mladine ne zadostuje,!da nimajo te proge? Nekterim bi se od vrste temuč da si ga mora stopnjema razmnožavati [do vrste lahko dokazalo, od kodi je to ali ako neče pasti v stanje gaboega najemnik«, j 0i)0 ; a v takih stvareh je bolje molčati, kajti Tolikerost šolskih glasil je bila izdevek razno- j bolje nekaj kakor nič. V tem oziru se bode terosti mišljenja učiteljev. „Ped. let." je prvi Slovencem še marsikaj učiti od sorodnih si izdal skoraj 10 knjig prevažne vsebine, n. pr. Komerskega „didaktiko", Stojaničeve „zablude uzgoja", dalje „pogled v ločbo", „oušoslovje", „šolsko dijetetiko", „zorni poduk", pedagogije I. del „Vzgojoslovje", „brvatsko cvetauo (floro)", „povest pedagogije", etc., poleg tega izdaje tudi „Napredak", časopis za učitelje , ter „Smilje", list za mladino. To v ,,učit. zboru" usredotočeno delovanje varujejo hrvatsko učiteljsko OBobstvo , da Be ne podeli na razna stališča političnega mnenja. Ali ne bi htelo slovensko učiteljstvo delovanje svoje po tem obrazecu sorodnih si tovarišev priravnati, da bode blagouosno? Kakor pa iskreno želimo slov. učiteljem na tem polju najboljega uspeha, vendar ne emetno prikrivati svoje bojazni , ki nam jo vzbuja neka opazka v „Pozivu", ki je sama na sebi videti neznatna sicer, ki pa more po okolnostih postati jako važna; opazka v oklepih se glasi: „prevodov se ne bode sprejemalo." Dobro znamo, da izvirno je bolje, nego li prevedeno, če je tvarina enake vrstnote in dobrote; dobro nam je tudi znano, zakaj se od neke strani toliko dela proti prevodom. Stvar globeje premišljajoči porečemo, da prevodi so vsakemu narodu prekoristni, a manje izobračžnim, celo potrebni. Vsa zgodovina človeške omike ni razen ogromen prevod; Grči so prevajali Egipčane, Grke Rimljani, romanske narode Nemci, a Nemce Sloveni. Vsi ti narodi imajo kolikor toliko svoje narodne učivnice, v svojem jeziku izobražavne zavode, zlasti nemško šolstvo je bilo že od nekdaj ko prvo na glasu, tukaj toraj, pri takih pogojih, so izvirnim delom rodovitna tla; In vtndar prevajajo Nemci, ki tolikanj črtijo Slovenstvo, prav mnogo iz vst-h slovenskih jezikov, ne govoriti kako si osvojajo proizvode romanskih uuiedov. Tudi hrvatski narod, dasi ima s vej a narodne učivtie, se marljivo bavi b prevajami. „Hrv. ped.-knjiž. zbor" ima več od dve tretjine prevedenega, isto tako „hrvatska matica", in še letos bo izdalo staro zgodovino iz francoščine prevedeno, da se jezik izlikal obogati, da se poedinci izvtžbajo, da je plod tuje duhovitosti pristopen vsej masi naroda, ne le zadevni jezik znajočim. Prevod je vsigdar boljši od izvirne krparije, se ve da, či; si lastimo tujo lepoto a no tuje nesnage. Kadar korak, do'go želena klica, iz ktere se mora naravski izcimiti ustanova, kakor se je pri vsakem narodu v veči ali manjši obsežnosti, bratov, ako bodo hteli zdatno naprejstvovati, ali pa bodo morali znali vse slovenske in ro-manske jezike , ako hočejo stati na stopnji zavoro, potlej se bomo naduli cbilega uspeha ki rnu ga o rojstvu želimo. namreč ustanova — ».učiteljske matice'1; ooa omike drugih narodov. , Ped. let." uaj dakle atopram bode omogočila, da si učiteljstvo om sli j prej ali slej odpravi radovoljno si podtakneno v narodnem jeziku potrebne si strokovne knjige, dočim doslej nahajamo šolsko gradivo po raznih šolskih časopisih porazdeljeno, kar ne more biti od prevelike hasni, ker poedini učitelj Toleo-rama Slnpenrii « teško zmaguje naročbo vseh strokovnih ti- leiegrama „MOVeilGU. skopisov, in kakor je slutiti, bo tudi „ped. Z Dunaja 9. decembra. let." šolščino obdeloval le v odlomkih. Hrvat j Pri požaru „ringteatra" je do 8. sko učiteljstvo ima svoj „pedagogij8ko-književni zjutraj bilo 164 mrličov v bolnišnico pre- zbor", kterega utemeljitelju! udj