Naročnin« mesečno 25 Din. za luozeiu-itvo 40 Din — nedeljska izdaj« celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 DiD
Uredništvo je v Kopitarjevi al. b/III
£0VENEC
Telefoni uredništva: dnevno služba 2050 — nočna Z9M. 2994 ta 205*
Izhaja t »a k dan zjutraj, razea ponedeljka la dneva po praznika
Cek. račun: Ljub« I jan« »t. 10.610 in 10.349 za inseratet Sarajevo Stv. 75b\, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjev« b, telefon 2V9>
V	imenu pameti
Nek svetovni list je te dni zapisal, da bi bila prava blaznost, če bi so vnela vnovič svetovna vojna zaradi abesinskih skal. Kes bi bilo bedasto in zločinsko, če hi so začeli evropski narodi zopet klati med seboj radi kakšne afriško države, toda da se jo zaradi tega ozemlja vnel resen spor med Italijo in Anglijo, to pa je popolnoma razumljivo. Ze samo kratek študij zemljepisne karte vzhodne Afrike nas pouči, da ni vseeno, kdo je gospodar abesinske visoke planote.
Zanimivo je, da so važnost abesinskega ozemlja poznali že stari Egipčani in da to cesarstvo nikoli ni nehnlo biti predmet največje pozornosti vseh narodov, ki so sosedi Abesinije, pa tudi evropskih držav, ki so začele kolonizirati Afriko. Vrednost tega ozemlja jo v prvi vrsti v tem, da leži tam vodni rezervoar Modrega Nila, ki je sicer manj izdaten nego Beli Nil, toda za rodovitnost Sudana in Egipta neobhodno potreben. Potova-lec Simon Sijoli, ki je po teh krajih potoval leta 1384, poroča, da so Sudanci nekemu skrivnostnemu popu Ivanu, ki je takrat vladal Abesinijo, plačali na leto več palic zlata zato, da ne bi zajezeval ali preusmeril toka Modrega Nila. Ariosto, znani italijanski pesnik (1474—1533), nam v svojem znanem eposu Orlando furioso pripoveduje, dn egiptovski sultan plačuje etiopskemu cesarju vsako leto neko dan v isto svrho. Francoski potnik Mont-pellier, ki je po nalogu znanega finančnega ministra Colberta (1619—1683) obiskal Etiopijo, piše, da so abesinski cesarji v resnici imeli namen, da tok Modrega Nila, ki teče napram severozapadu, preusmerijo v nasprotno smer, da bi se izlival v Rdeče morje, kar bi seveda pomenilo smrt Egipta. Znani portugalski osvajalec Albuquerque jc že 200 let prejo zasnoval isli načrt v korist Portu-gala, ki je bil takrat v sporu z egiptskimi sultani. V našem stoletju so so tako možnosti ustrašili tudi Angleži, in sicer opetovano, kakor nam priča med drugim neka notica »Timesa« od i), oktobra 1888, v kateri politik Samuel Baker piše: »Sovražnik, ki bi se polastil jezera Tana, v katerem izvira Nil, razun tega pa njega glavni pritoki Dendar, Rahat in Atbara. bi mogel, ako bi jih zajezil, oropati Egipt vsake vode. Toda on bi mogel tudi preusmeriti Modri Nil na vzhod, kar je popolnoma možno, čeprav težko, ako bi so prevrtalo neko gorovje.« Danes, ko razpolagamo s čudovitimi sredstvi tehnike, bi to bilo primeroma lahko delo.
V	sedanjem trenutku vidimo, da je ta bojazen bolj upravičena kot nekdaj, in to je glavni vzrok, da Anglija sedaj mobilizira vse svoje sile, da bi preprečila zavojevanje Abesinije po Italiji, ki je pod Mussolinijem postala velesila, katere se je treba bati. Zaradi Abesinije jo Anglija bila že, v sporu s Francijo in je tudi že takrat napela vse svoje sile, da prepreči, da se nc bi Francija preveč približala Abesiniji od strani svoje saharske kolonialne posesti. Tudi takrat jo manjkalo le za las, da bi bilo prišlo do vojne, ko so namreč Francozi hoteli zasesti Fašodo v Sudanu, odkoder je do abesinske zapadne meje le kakih 400 km. Francozi so morali odnehati. Angleži so zgradili med tem časom do danes uprav ogromne jezove, in sicer jez pri As-suanu v Egiptu, nedolgo tega pa pri Sennarju v Sudanu, zdaj pa se bavijo z načrtom ogromnih rezervoarjev na pritokih Modrega Nila, Dendarju in Rabatu. Oba ta dva dotoka prinašata Modremu Nilu, ki se izliva v Belega pri Kartumu, prvi 83 milijonov kubičnih metrov na dan, drugi pa 13 milijonov v najbolj deževnem mesecu avgustu. Ko bo ta naprava zgrajena, bo ves Sudan preskrbljen z zadostno množino vode. ki bo izpremenila puščavo v vrt. Če bi postala gospodar Abesinije Italija, bi bila tako Egipt kakor Sudan popolnoma odvisna od njene dobre voljo in bi angleški imperij dobil globoko rano na oni svojih najbolj občutljivih točk.
Ne gre pa samo za vprašanje voda, ki so nujno potrebne za plodovitost Egipta in Sudana. Abesinsko visokogorje ima tudi ogromen strateški pomen. Abesinija je največja trdnjava, ki obvlada vso vzhodno Afriko, na severu in vzhodu Rdeče morje, oziroma Sueški prekop in adensko ožino, na zapadu izvire Nila, na jugu angleške kolonije Ugando in Kenyo. Abesinsko visokogorje je pa tudi najidealnejše izhodišče za letalska brodovja, ki bi iz višine 2000 metrov mogla startati, da napadejo angleško pot v Indijo, ves Egipt in pota, ki vodijo v Južno Afriko. Pomisliti je tudi treba, da Angleži projektirajo železniško progo iz Aleksandrije skozi Sudan v Cape-town, ki bi v svojem srednjem delu tekla par 100 kilometrov stran od zapadno-abesinske meje. Angleži se sprašujejo, ali ima Mussolini razen gospodarskih koristi pred očmi tudi ogromen političen iu strntegičen pomen Abesinije prav v tem oziru, da iz to točke lahko ogroža britski imperij tam. kjer je najbolj ranljiv, saj je tudi Aleksander Veliki stremel za tem, da spravi pod svojo oblast deželo, kjer izvira Nil, in prav isti cilj je imel Napoleon. Zakaj ne bi stremel za tem ciljem tudi Mussolini, ki je mož za to, da zamisli tak velikopotezen načrt? V Rimu seveda zaniku-jejo, da bi stremeli za tako velikimi cilji, ki bi bili Angliji nevarni, toda Angleži sami se očividuo ne dajo prepričati o tem, zakaj sicer bi zaradi Abesinije ne bili pokazali, (la so pripravljeni riskirati prav vse za to, da Abesinija 110 pride pod nadoblast kako druge velesile.
Toda prav to dejstvo, da gre za tako važno in veliko zadevo, v kateri je tako ogromen liziko za oba partnerja, da.ie največ garancij za to, dn do krvavega konflikta ne ho prišlo. Prav gotovo niti Italija niti Anglija nočeta, dn bi zaradi te zadeve prišlo do svetovne vojne, v kateri bi se mogla razbiti tako dejanski imperij Velike Britanije kakor zamišljeni imperij nove Italije. Pa tudi če hi spor ostal lokaliziran mod Anglijo in Italijo
Spravni poiskusi na mrtvi točki
Anglija in Francija še vedno nista vseskozi edini
Nemčija ze preži na ugoden trenutek
Pariz, 25. septembra.
Na žalost ugotavlja donos ves politični svet, da je Zveza narodov v ubesinskein sporu prav tako odpovedala, kakor je odpovedala v muudžurski aieri. Seveda ui krivda na strani držav, ki so zastopane v Zvezi narodov, ki so po veliki večini zu to. da se Italija podvrže sklepu Zveze narodov in da se proti njej, ako bi teli sklepov ne sprejela, v smislu pakta izvajajo tako zvane gospodarske in finančne sankcije — ampak so se prizadevanja odbora petorice izjalovila zaradi nepopustljivosti Italije na eni in Velike Britanije na drugi strani.
Res, da sta se angleški poslanik v Rimu sir Eric Driiiininond in Mussolini o aoesinski zadevi prijateljsko razgovarjala ter ugotovila, da ni niti Italija sovražno razpoložena napram Angliji, niti da ima Anglija kakšne sovražne namene proti Italiji, in res jc tudi, da je angleški ministrski svet od 24. t. 111. to sprejel z. zadovoljstvom na znanje ter izrazil mnenje, da jc to dejstvo mednarodni položaj ublažilo — toda stvarno se ni storil niti en korak naprej pri reševanju abesinske zadeve, ampak moremo nasprotno še reči, da se je objektivni položaj rajši |M>slahšal. Zakaj šele danes jc brez vsakega dvoma razvidno, da Anglija ne bo popustila od svojega stališča, da mora Abesinija, naj sc dovolijo Italiji šc tako delckosežne politične in gospodarske koncesije, ostati neodvisna država — na drugi struni pa |e italijanska »Stanipa< povedala minimum italijanskih zahtev, da se ji kot nnjlbolj zainteresirani velesili poveri nad Abesinijo mandat, vsaj v toliki meri, kakor ga ima Anglija nad Jrakom. Najbolj važen pa je uradni komunike o seji italijanskega ministrskega sveta od torka 24. t. 111., iz-katerega se more dovolj jasno sklepati, da hi Italija takoj izstopila iz Zveze narodov, ako bi jo hoteli prisiliti, da sprejme zanjo ugoden sklep ženevskega foruma.
Jalov predlog: Zadeva naj se zopet odloži
Diplomati si sedaj razbijujo glave, kaj naj po popolnoma negativnem uspehu odbora petorice počne plenuni Zveze narodov. Hribine glave, kukor diplomati vedt.o so, so si izmislili, da bi bil najboljši izhod, če b pienuni Zveze narodov sklenil, da svoje zasedanje odgodi in počaka začetka sovražnosti v Abesiniji. Potein šele, mislijo, naj bi se Zvez« narodov zopet zbrala, da sklepa o morebitnem izvajanju gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji, kakor to določa pakt. Medtem pa naj bi Zveza zopet izvolila nek odlbor, v katerem naj bi bili zastopniki vseli držav članic, izvzemši Abesinijo. Ta odlbor naj bi opazoval dogodke in ohranil stike s spornima strankama, nato pa naj bi se Zveza narodov zopiei sestala in ukrenila, kar bi si ji zdelo potrebno. Predlagatelji menijo, da bi se med tem časom lahko marsikaj zgodilo, kar bi moglo nagniti Italijo, da bi bila dovolj voljna sprejeti nasvete in predloge Zveze narodov.
Italija želi honlerence v Stresi Anglija je proti
Italija sama, tako se zdi, želi, da naj hi sc sestale Italija, Anglija in Francija na ponovno konferenco v Stresi. Nu tej konferenci naj bi se na podlagi svoječasnih sklcjjov, da naj te tri velesile vodijo sporazumno politiko v Evropi, vodili razgovore in pogajanja, kako rešiti abesinski s|ior mirnim potom. Toda v Londonu pravijo z vso odločnostjo, da na to ne morejo pristati, ker ne morejo dovoliti, da bi se Zveza narodov na tak način izključila od posvetovanj in sklepov v zadevi, ki se je bistveno tiče, ko gre za državo, ki jc jxdno|iravna članica te Zveze. Anglija se je že toliko angažirala za prestiž. Zveze narodov, da nikakor ne more dopustiti, da bi se abesinska zadeva rešila mimo Zveze ali ceh, proti njej. Do konference v Stresi torej ne bo prišlo.
Anglija se še vedno ne more odločili za konkretne garancije v Evropi
Glavno vprašanje » sedanjem momentu jia ni vprašanje kakšnega novega odboru Zveze narodov, ki često gotovo ne bo mogel izpre-
nieniti položaja, kakor bi ga ne izpremenila tudi ne druga konferenca v Stresi, ampak vse se tiče danes vprašanja sprrazuma med Parizom iu Londonom. Ministrski svet v Parizu je poslal v London vprašanje, lili se hoče Anglija zavezati, da bo v slučaju, če bi hotela sedanji položaj v Evropi izrabili Nemčija, nastopila z vsemi svojimi močmi, kakor je nastopila proti Italiji v Sredozemskem morju in v Afriki, da bo Nemčija n irovala. Angleška vlada se je o tem vprašanju posvetovala in tudi formulirala odgovor. Ta odgovor pa bo objavljen šele v soboto, tako da bo šele čez tri dni popolnoma jasno, na kakšen način l>o rešena abesinska afera Toda že danes sc izve,
da je angleška vlada v tej prcvn/.ni zadevi izjavila, da ho Velika Britanija izpolnila vse obveznosti, katere je nalaga pakt Zveze narodov, ako hi nastopil konkretni slučaj, iu sicer z vsemi sredstvi, katera so Angliji un ra/.-Itolago — seveda če liodo tudi drugi člani Zveze narodov storili isto. Iz tega odgovora sklepajo današnji angleški listi, da se more sedaj govoriti o ]M>polnetil s|M>ru/.uiuti med Anglijo tu Francijo, kar bi seveda bilo ogromnega |x>-mena za nadaljnji razvoj abesinskega vprašanja.
V nasprotju .s tem velikim angleškim optimizmom |mi francoski listi pišejo, da je angleški odgovor še vedno premalo konkreten.
Sueški prekop bodo zaprli
Aleksandrija, 25. se|>t. Tukaj se je včeraj vršila važna konferenca, katere so se udeležili finančni minister Valiad-paša, juridični svetovalec egiptske vlade Bcrdavi-paša in ravnatelj uprave Sueškcpu de Bcnoit. Kakor se govori v Aleksandriji, Je bilo na tej konferenci sklenjeno, du sc egiptovski vladi nasvetuje zatvo-
ritev Sueškega prekopa, ako in kadar hi bilo to potrebno. V zvezi s tem je dejstvo, da so egiptovski listi začeli jako ostro pisati proti Italiji.
V Port Said jc prispela tretja eskadra ungleške sredozemske mornarice.
Nov konflikt na obzorju
Nemške vojaške priprave proti Litvi
Ženeva, 25. septembra. Nad Evropo se zbirajo novi oblaki, ki zahtevajo od velesil veliko pozornost in naglico v odločitvah. Dne 29. septembra se namreč vršijo volitve v Klajpedi. Danes se je zaradi teh volitev vršila v Ženevi skupna konferenca med Lavalom, Edenom, baronom Aloisijem in litovskim zunanjim ministrom Luzuroatisom. Kakor znano, so volitve zahtevale tri velesile, ki garantirajo avtonomijo Klajpede. Litovska vlada je s posebno noto dne 13. septembra sporočila Zvezi narodov in pa trem zapadnim velesilam, da se bodo volitve izvršile v redu tako, kakor žele velesile. Nemčiji je bila vsebina odgovora litovske vlade takoj sporočena. Danes pa se je izvedelo, da pripravlja Nemčija zelo hude stvari na meji proti Litvi. Dne 21. septembra so se začeli v Vzhodni Prusiji ob Klajpedi veliki manevri nemške armade. Istočasno pa je nemško vojno ministrstvo razposlalo tajno okrožnico vsem podjetjem in ustanovam, da naj sporoče takoj, koliko delavcev bi lahko odpustile za slučaj vojnega konflikta ali pa
preteče vojaške intervencije. Obenem so morale vse tovarne, ki izdelujejo vojne priprave, sporočiti podrobne statistike o tem, koliko delavstva bode rabile za slučaj vojnih dobav.
Ko se je vršila ta konferenca, je bil povabljen nanjo še avstrijski zunanji minister Bergcr-Waldenegg. Ni izključeno, da sc je obenem s problemom o Klajpedi razpravljalo tudi o položaju Avstrije v slučaju konflikta na vzhodu Evropft.
Nemško-poljsko prijateljstvo čedalje večje
Berlin, 25. septembra. AA. Včeraj so semka) prispeli kot gostje generala Goringa, ki jih je povabil na lov, poljski princ Radzivvil, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in general Fabrici, inšpektor poljske vojske. Listi poudarjajo, da je ta zasebni obisk poljskih državnikov dogodek velikega političnega pomena.
Anglija in Italija sta se premislili?
Drummond zopet pri duceju
Rim, 25. septembra. Danes se je angleški poslanik Drummond zopet zglasil pri Mussoliniju in mu izročil osebno sporočilo angleškega zunanjega ministra Hoarea. Hoare piše, da je srečen, da more reči, da je star prijatelj Italije in želi, da bi se odpravil sleherni nesporazum med Italijo in Anglijo. Duce je zaprosil Drummonda, da naj sporoči Hoa-reju, da mu je zelo hvaležen za to sporočilo.
Vojne priprave ItaUje
Italijanska vlada je izdala naredi«), na |xidlugi katere so poklicani na zopetni pregled vsi oni italijanski državljani, ki so bili od leta 1901. do 1914., to jc pod Avstrijo, osvobojeni vojaške službe.
Obenem je izšel dekret, ki ima namen
preprečiti izvažanje produktov, ki bi jih bil k<lo izdelal iz premoga, bakra, kositra in niklja, ki sc v Italijo uvažajo iz inozemstva.
Tretji dekret podaljšuje davčne olajšave domačim premogovnikom v Istri in Sardiniji za tri leta.
D. Napolja je odpotoval 225. nešpolk divizije Gran Sasso na partiiku »Sicilia« Zn njim odpluje 9 ladij, iu sicer »Colomhoc, »Liguriac, »Nazario Sauro«, »Aventino«, »Arabia«, »IJin-briac, »Meruno«, »Cezareo« in >Rivu« z 9000 možmi.
Tudi Grčija se pripravlja
Atene, 25. sept. Vlada je pridržala letnik 1954. ki bi bil moral hiti danes odpuščen i/ vojaške službe.
Predsednik vlade v Črni gori
Belgrad, 25. septembra. Za Nikšič je bil današnji dan velik praznik. Pričakovali so namreč predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča, ki |X>tuje po Črni gori, ki ga povsod z največjim navdušenjem sprejemajo. Na vseh poslopjih so vihrale zastave. Množice so se zgrinjale v mesto z vseh strani in prihajale z zastavami in sprevodi.
Množice so predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo pozdravile z viharnimi
(kar je dejansko čisto izključeno), je riziko vojne za obe strani jako velik. Mi nočemo žaliti ne ene ne druge strani, ker cenimo tako tradicionalno silo Anglije, kakor mlade moči, ki jih je znal zbuditi v Italiji genij Mussolinija, ampak hočemo dati samo izraza svojemu mnenju, da bi obe državi veliko tvegali, če bi se zaradi Abesinijo v resnici hoteli spopasti. Ako bi Angleži odrezali italijanski armadi, ki se nahaja sedaj v Etiopiji, povratek v domovino, bi bila lo-ta prisiljena, da se. če le mogoče, prebije skozi Abesinijo na eni strani v Sudan, na drugi v Kgipt, kar bi bilo sicer zelo naporno podjetje, a nikakor ne neizvršljivo in bi prizadelo Angležem ve; like težave, da ne govorimo o izgubah, ki hi jih brez dvoma moralo utrpeti angleško bro-dovje v Sredozemskem morju, če bi bila Italija' prisiljenji rešiti se iz takega težkega položaja. Pu tudi iz Libijo, kjer ima Italija žo
zdaj armado 50.000 mož, bi se mogel tvegati vpad v Egijit in bi italijanska letala, ki predstavljajo prvovrstno silo, ne ogrožala samo Aleksandrije ali Kairo, temveč tudi Sueški prekop, kjer se tudi s primeroma majhnimi sredstvi da prizadeti nasprotniku velika škoda. Seveda bodo Angleži rekli, dn bi tn škoda bila le začasna in da bi Velika Britanija končno le nadvladala svojega nasprotnika — toda komplikacije, ki bi jih brez dvoma rodil tak odpor Itnli.ie, bi zlasti v Egiptu ne bilo lahke, pn bi tudi v ostali Afriki lahko imelo težke posledice, saj je menda znana stvar, da afriška plenoma tudi angleškega gospod-stva ne prenašajo s prevelikim navdušenjem.
Pamet torej narekuje obema partnerjema, dn se sporazumeta nn kompromis ki bi zadovoljil interese obeh držav in tudi Evropo varoval najhujše katastrofe, pred kukršno še. i nikoli ni staiu.
manifestacijami. Predsednik vlade se je nekaj trenutkov ustavil v občinskem jx>slopju, nato |)a je s spremstvom odšel k mestu, kjer bodo zgradili novo železniško jiostajo. Predsednika vlade je spremljalo veliko število domačinov v pestrih črnogorskih narodnih nošah.
Na kraju, kjer bo stala nova železniška postaja, je bila [»stavljena častna tribuna. Po blagoslovitvi temeljev in cerkvenem blagoslovu je predsednik vlade nadaljeval pot skozi Črno goro proti Danilovem gradu in Pcdgorici. Na vsej poti je prebivalstvo spremljalo predsednika dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo z izrazi globokega spoštovanja in navdušenja. Predsednik vlade si jc na mah osvojil srca in zaupanje vsega prebivalstva.
Zanimiv je proglas, ki ga je objavil župan Nik-šiča, ki tolmači ne Ic čustva svojih občanov, marveč razfioloženje vse Črne gore. Proglas pravi: >Mi ne vidimo v dr. Stojadinoviču samo velikega državnika, marveč pred vsem nam sorodnega moža, ki razume naše težave, ki obžaluje zaustavljanje enega najlepših in najmočnejših dinarskih prede lov naše domovine in ki po|x>lnoma razume n.tšv potrebe.«
Dunnjska vremenska napoved: Deževno, padei temperature iu poslabšanje vremena.
Zagrebška vremenska napoved; Prehodno poslabšanje vremena je mogoče zlasti v zapadnih delih države.
Akademska mladina prihaja
Domači odmevi
Ljubljana. 25. septembra.
Danes sc je pričel >pis v zimski semester ua univerzi. Mladi abiturieiiti prihajajo, da znd»bc akademska drlavljanstvo. '/« njimi pa bodo prišli tndi ustali, ki pojdejo letos v drug«, tretje, četrl« leto akademskega življenja. Poslojmo ob odprtih vratih naš« Alinae nitttris iu preglejmo vrste njenih državljanov, ki slopujo skozi nje.
I)o prevrata jc moral Slovenski abiturijent oil doma, da si v tujini nabere višje izobrazbe, sli -o ua Dunaj, v Gradec, v Prago. Niso vsi mogli, ki bi radi. in ti, ki so šli. so težko živeli. Po dolgih borbah smo Slovenci po vojni dobili lastno univerzi. Mnogo jili je do danes slo skozi njo. že petnajst akademskih generacij; letos prihaja šestnajsta.
Poleg znanstvene in poklicne izobrazbi«, ki jo nudi, je univerza tisti kraj. kjer si akademska mladina v svobodnem okolju »akademske avtonomije« ustvarja lastno, nad vse pestro ukademsko življenje. Znraili svobodnega ozračja, ki so je iiiliuo vseh temeljitih sprememb v ostalem življenju na univerzah po svetu v večji ali manjši meri vzdr-zalo du naš ili dni. ohranja univerza iu njena akademska mladina bitno kulturno življenje svojega naroda tfjli v tistih razdobjih, ko vrtinci javnega življenja strižejo narodnemu kulturnemu in življenjskemu razmahu peruti in ga duše. Itili smo priča, ko je slovenska akademska mladina v polpretekli zatemneli dobi ogorčeno protestirala in odločno manifestirala z.a svobodno življenje svojega naroda. l'a ludi sicer je naša akademska mladina kljub vsem gmotnim težavam v vsej dobi živela živahno akademsko življenje. Pni verna ni bila le živ odsev narodovih stremljenj iu borb, lemveč tudi podoba in križišče svetovnih idejnih tokov svojega časa. Kot vse kulturno in javno življenje slovenskega naroda sc jc gibalo tudi življenje naše akademske mladine vedno — včasih bolj. včasih inauj izražito — v smeri s veto-z o r n e opredeljenosti, le da je številčno razmerje bilo neskladno z razmerjem v našem ljudstvu. To pa zalo, ker slovenski kmet iu sploh slovenski mali človek po večini niti na lastni univerzi ne zmore stroškov študija. Pa kljub temu, da je velika večina slušateljev naše univerze iz meščanskih krogov, odkoder prinašajo s seboj malo ali pa sploh nič verske in narodnostne tradicije ter lzgo-je. je vendar na naši univerzi predstavljala kaloliška akademska mladina idejno najbolj izoblikovano in aktivno, mnogokrat ludi številčno najmočnejšo skupino. Prejšnje dni edini idejni nasprotniki svelozorno katoliško usmerjenih akademikov	napredni« liberalni akademiki, kljub svoji običajni številčni premoči in najrazličnejšim sredstvom Ier kljub boljšemu gmotnemu položaju svojih pripadnikov, niso nikdar pokazali tolik« idejne moči ili življenjske odpornosti. Danes se obenem z. ostalimi posledicami liberalizma v svetu razkrajaj« tudi njihove vrslc.
Marksističnih akademikov ua slovenski univerzi ni bil« mnogo. Številčno s« narastli šel« zadnja leta. Liberalni, laični in protislovenski laii-nacioualni učni in vzgdjni sistem ua srednjih šolali, ki sn ga prejšnji režimi poostrili d« skrajnosti, zabranitev dijaških katoliških organizacij, prisilno članstvu v strankarskih organizacijah in končn« ves sistem našega javnega življenja vse I« je izravalo meščanski dijaški mladini še zadnji odstotek verske in nuruilnc zavesti in likrali vzgojil« mnog« hinavstva. V tc vzgojne ruševine in idejn« znieil« ter nesvobodo je vrgol sv«je mreže komunizem. Odločilni faktorji šulske vzgoje tega se opazili nis« ali pa so vse t« razdejanje mirno gledali. Sleherna aktivnost s strani vernega katoliškega dijaštva in s Irani katoliških v zgnjiteljev, ki bi edina lahkn zaustavila la razkrujcvalni pr«ces. je bila nasilno zatrta ali pa že vnaprej
ononuigučeiia. Medtem pa jc preplavljala naše šole materialistična (tudi v učbenikih) literatura, propagandne brošure. Ii*li ild.
Ta raikmj jc vplival tudi na tok našega akademskega življenja. Dediščin« liberalizma je prevzemal njeg«v mlajši kulturni sorodnik -radikalni marksizem«. Akademske vrslc so se sprevrgle v dve novi (rinili: v stiivonskn-krščnnsk« iu iiiuiarodno-materialisllčno. Kljub imčoliii zmedi »h pregrtipiranju v nov« smeri se j« lakoj razvil «ster boj dveh svetov, ki jc dajal pečat vsemu nadaljnjemu akademskemu življenju na naši univerzi. Protikomuiiistična Irontn kaliilišklli akademikov jc lacclu odločil« borb« pruli u a 6 e 1 n c m u hinavstvu i It «l«lii. ki j« je proj nepoznano — uvajal v akademski! življenje >|irikrit« kiununistični element. Odkrivali s« pravo vsebino komunističnih krilatic o »neodvisni slovenski fronti« (ki je v polpreteklem času postala iu je šc danes priljubljena ludi nekaterim jpukretom« izven univerz«), « »enotni Krmiti vseh študentov«, o »borbi proti vojni iu Jlašiimu«, o »slovenski borbenosti« marksističnih borcev ild. Navidezni »slovenski« radi-kalizem, — spomin iz dobe akademskih protestnih manifestacij, v katerih so se kiiniunisti sranioln« skrivali za hrbti pravih slovenskih fantov iz katoliških vrst iu od tam motali svoje letake — ki ga komunistom akademiki hinavsko kažejo pri vseh, tudi skupnih akademskih akcijah in zborih (n. pr. pri akciji za nniveriitelno knjižnico. Ko pa je lotos v .juliju v llclgriiilu dokončno iiposlovala knjižnic« delegacija katoliško »Akademsko zvezo«, so % Ljubljani komunisti iz zavisi! skušali proti delegaciji urbanizirati protestno zborovanje), je hinavsko preračunan« sredstvo z.a Instn« privlačnost.
Ko je v našem narodu bilo skoraj vse ljudsk« kulturn« življenje zatrto, so je na slovenski univerzi vršila ostra k u 11 u r n a lnirba mladih ljudi _ borba med krščansko iu protikrščansko mladimi. Zunanji odsev lega hoja in oblikovanja je bila na strani katoliške mladino brošura Zarja nov »V mlade zarje« v jeseni 11)33. publikacija »Povsod Boga« oh 4« letnici »Danice« maja 1934. Najmočnejši izraz tega boja pn je udaren in idejn« izklesan list katoliških akademikov »Straža v viharju«, ki je prvič izšel lansko jesen, katerega prvi letnik jc bil zaključen z letošnjim junijem in sc obeta z letošnjim oktobrom drugi letnik. Približno vzporedno pn jo iz marksistične strani izšla brošura »Borci«, mesečnik »Nova mladina« (izšla samo prva številka lota 11134) in »Akademski glas«, ki jc iz. »brezbarvnih« prešel lani v marksistične roke in do konca junija letošnjega lela izvrševal svoje marksistično poslanstvo pod »stniknvnii-inforiua-tivuo« firmo, pred kratkim pa sc združil t marksistično »Sodobnostjo« iu »Ljudsk« pravico« v skupen, neakademski konzorcij.
Nastop »Stražo v viharju« je na naši univerzi zaključil razdobje idejne nejasnosti, potegnil ostre črte ločiluioe iu postavil zahtevo po prenosu akademskega življenja iz hinavsko neodkritosti na osnovo odkrite, svetotornc opredelitve. Ob -enem s »Straž«!: pa raste nov, od vseh povojnih morila idejn« najhnlj izklesan, borben in v stremljenjih sodoben katoliški pokret slovenskih akademikov. Okrepljen po mogočnem evharističnem kongresu, oživljen p« obilnih kongresnih sadovih. |ia samuziivesten po lepem dijaškem tahnru ua gori Oljki stopa mladi katoliški rnd v novo akademsko leto. V ljubezni ga spremlja ogromna večina slovenskega ljudstva in s svojo odločnostjo je tih njem nepregledna armada slovenskih fantnv in mož, s katerimi skupno je kaloliška akademska mladina v junijski evharistični noči z gorečimi plaineiiienmi v rnkali korakala na Stadion.
To je obrambni ziil. ki jamči za krščansko bodočnost slovenskega naroda in za lepš« bodočnost naše države!
Danski narodni praznih
V četrtek, dne 26. t. m. praznuje danski kralj Kristijan X. svoj 65. rojstni dan. Ta dan bo danski narod zopet pokazal svoje simpatije do kralja in kraljevske hiše. Saj nam je že 60 letnica kralja pokazala, kako velike simpatije uživa danski kralj med svojim narodom. Te simpatije so tako splošne, da ni izvzeta nobena plast naroda. Omenjamo samo dejstvo, da so tudi socialni demokrati ob 60 letnici kralja, torej pred 5 leti, pokazali, kako vi-
ročil s švedsko princeso Ingrid, ki je hči švedskega prestolonaslednika. Tako vežejo tudi rodbinske vezi tri velike skandinavske države, ki imajo itak že mnogo skupnosti v svojem socialnem in gospodarskem življenju, s
Ko praznuje Danska svoj narodni praznik, se temu slavju pridružujemo še mi želeč kralju kot narodu še dolgo vrsto let uspešnega dela, kakor so bila plodonosna dosedanja leta.
soKo cenijo in spoštujejo svojega kralja. Pod vodstvom kralja Kristijana je Danska srečno pre-bredla čase svetovne vojne in je povečala svoj teritorij s priključitvijo Šiezvika, ki ga je izgubila leta 1864. V dobi njegovega vladanja jc Danska izgradila svoje gospodarstvo in pokazala na vseh poljih ljudskega udejslvovanja znaten napredek, ki bo prišel v korist tudi drugim.
Danski kralj, ki jc obenem tudi kralj Islandije. ki je z Dansko vezana po osebni uniji, jc nastopil po nenadni smrti svojega očeta Friderika prestol dne 14. maja 1912. Pokazalo sc je koj, da novi kralj ne mara vladati avlokratično, ampak se je držal običajev, ki vladajo v parlamentarnih monarhijah ter se ni dosti vmešaval v politiki. Edino po voini lela 1920 je prišlo do nesporazumov med njim in vlado, vendar ti nesporazumi niso imeli nobenega vpliva na nadaljne razmerje kralja do ljudstva. Danski kralj je ozko zvezan tudi z Norveško, saj je megov brat Haakon kralj Norveške. Poleif tega pa se je nicgov sin Friderik letos po-
Volitve v TOI
Delgrail, 25. sepl. AA. Minister za trgovino in industrij« je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta na podlagi odstavka 2. člena I. zakona « »dložilvi volitev v Imovinske, Industrijske in obrtniške zbnrnice in glede na člen IS. in člen 31). uredbe o volitvah svetnikov trgovinskih, indu-strijskih in obrtniških zbornic sprejel sklep, da jo treba pristopiti k volitvam svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornic.
V t« svrho je minister za trgovino in industrij« zahteval »il vseli gospodarskih zbornic, naj mu čimprej slavij« utemeljene predlogo o roku teh volitev na njihovem področju.
,,Nočemo več policijskih volitev!"
Pariz, 25. topi. AA. Znani francoski novinar Pierre Parahpe jc objavil v zadnjem času v lislu >I{opublique devet zaporednih člankov po svojih vtisih iz Jugoslavije. V današnji številki piše o notranji poliliki dr. Ntojudinovičevo vlade m že v naslovu jiodertuje tole besede, ki jili je rekel predsednik jugoslovansko vlade: »Nočemo več policijskih volitev, Želim« se vrnili v miru U režimu svoboščin.« V prihodnjem članku bo ".. Paraplie pisni o jugoslovanski opoziciji.
Nova špansha vlada
Madrid, 25. septembra. Kriza, ki je izbruhnila v španski vladi zaradi katalonske avtonomije, jc danes končana in se jc sestavil nov kabinet Ministrski predsednik in finančni minister jc Capa-p r i c to, zunanji minister L c r r o u x , pravosodni in delavski minister S n 1 m o n , vojni minister Oil Robles, mornariški minislcr R liho l a , notranji minister P a b 1 o HI a n c o , na-učni minister Rocha, javna dela in promet L u c i a , kmetijstvo, trgovina in obrt M a r t i -n e z V e i a s c o. Katoličani in radikali so ohranili v vladi svoje odločilno stališče kakor dosedaj.
Mladina na plan
»Zajednica«, radikalni organ, ki izhaja že nekaj časa v Zagrebu, je priobčila pod naslovom ludi mladina se mora organizirali , članek, v katerem poziva mladino, naj sline svoje vrslc iu slopi z navdušenjem v |R/. listi, ki so bili kdaj organizirani v radikalni stranki, vedo, da so radikali vselej gledali na to, da si vzgojijo zrel in sposoben naraščaj. Stari politiki i« tvorci niso hoteli ohranili monopola v stranki zase, kakor niso hoteli ohraniti monopola vladanja in pozneje nacionalizma. Računali so z vsemi činitelji v državi in v stranki še posebej z mlado generacijo. Ta mlada generacija je dala predsednika današnje vlade dr. Milana Stojadinoviča, a poleg njega šc drugega predstavnika mlade generacije, lo jc ministra šum in rud, g. Gjura Jankovima. Moč današnje vlade sloni tudi na mladih iu odločnih silah. Prav lako je ravnala vselej Slovenska ljudska stranka; pa ludi Jugoslovanska muslimanska stranka ni posvečala nič manj pozornosti vprašanju naraščaja. Mladina nc sme s prekrižanimi rokami gledali na delo starejših. Ona mora na delo iu organizirati sam« sebe ter strniti svojo vrsto. Naloga starejših jc, da ji dajo moralno jKimoč in da ji pokažejo pol, |x> kateri inora hoditi.
Jevtičevci se bojijo med narod
Iz Novega Sada poročajo, da so člani Jevti-čevega kluba dr, Branko Baričevič in Dobroslav Jevdjevlč, ki so na glasu ideologov lega kluba, nameravali priredili v novosadskem in titelskcm okraju več političnih shodov. Nazadnje jc dr. Baričevič izjavil, da so sestanki odloženi, ker sc jih ne more udeležili Dobroslav Jevdjevič; on sam pa noče nastopiti med ljudstvom.
Dr. Vilder priznava
Med nekaterimi zagrebškimi iu belgrajskinti listi se jc razvila precej ostra polemika o poslanstvu, ki ga je opravil v Belgradu dr. Večeslav Vilder. Neki belgrajski list je trdil, da je prišel dr. Vilder v Belgrad samo kol vodja bivših samostojnih demokratov, torej ue sporazumno z dr. Mačkom, predsednikom seljačko-demokralske koalicije. Dr, Vilder naj bi bil na svojo roko in v imenu samostojnih demokratov iskal zveze z ljudmi izven združene opozicije. Dr. Vilder je dal nekemu zagrebškemu listu pojasnilo, v katerem pravi, da so bili njegovi sestanki v Belgradu samo informativnega značaja. Na dnevnem redu niso bile nikake konkretne rešitve, ker ni imel on za to pooblastila od vodstva seljačke-demokratske koalicije, t. j. od dr. Mačka? S predslavniki združene opozicije je imel dva sestanka, ki sta rodila pismo na dr. Mačka. Na ]X)dlagi lega pisma naj bi sledili konkretnejši razgovori o iiadaljuem sodelovanju združene opozicije. Dr. Vilder končno priznava, da se je sestal z g. Acom Stanojevičem, predsednikom JRZ. V svoje opravičilo dodaja, da on ni dal pobude za sestanke združene opozicije.
Demagoštvo marksistov
• Delavska politika« pravilno ocenjuje novo politično grupacijo — zvezo bivših radikalov, muslimanov in bivša Slovenske ljudske stranke. Ta zveza je v očeh delovnega ljudstva popolnoma naravna in lc nujna posledica političnega razvoja v naši državi. Ta zveza pomeni ozdravljenje in raz-čišbenje dosedanjega breziilejnega kaosa, ker prinaša s seboj jasnost v pol U. dejanjih in njihovo pravilno diferenciacijo. Močne in idejno enotne grujiacije nujno vodijo k pravilnemu ocenjevanju iti reševanju vseh perečih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj. Da ne bo nesporazuma: dve fronti. Na eni strnili sedaj združene meščanske stranke (!) — na drugi strnjena fronta delovnega ljudstva . KronI smo že vajeni, zato nas la nova fronta ni prav nič presenetila. Fronle je lahko postavljali, glavno jc, da sloje moško pokoncu prve vrste, da se praznina zadaj ne vidi. Nismo pa pričakovali uiti od »Delavske politike-, ki v svojem demagoštvu no izbira sredstev, da si lin upala svoje lnstnc bravce, ki vendar gledajo z. odprtimi očmi, lako potegniti in jim nalresti trditev, du je JRZ zveza meščanskih strank. Med katero narodno plat so pristaši JRZ naj|>rej stopili? Odkod se je najprej čula besedil novega ministra dr. Kreka? Z dežele, iz ljudstva samega. Kje prireja shode minister .lankovič? Ali ne prav med ljudstvom? Mar ni moral ministrski predsednik Stojadinovič v Plevlju pred množico ugotoviti, da je prav oil prvi ministrski predsednik, ki se je potrudil v Sandžak, med la bedni narod? Mar spada n. pr. zahteva po popolnem zavarovanju delavstva, ki jo vsebuje program JRZ, v program meščanskih strank? Morda bo »Delavska politika'; kmalu spoznala, da se danes z demagošlvom ne postavljajo več fronte.
Podpisi za amnestijo
Dan za dnevom dobivamo od naših prijateljev in naročnikov vprašanja in dopise, kaj je z akcijo nekaterih akademikov in akademičark, ki po-birajo po Mariboru podpise za »amnestijo vseli političnih kaznjencev«. Obrnili smo se na klub mariborskih katoliških akademikov v Mariboru »Pa-nonija« in smo dobili sledeča pojasnila s jjrošnjo, da jih priobčimo:
Kolikor je znano, ne pobirajo teli podpisov samo v Mariboru, temveč ludi po drugih krajih Slovenije. Navodilo za pobiranje podpisov jc podpisal g. dr. Joža Vilfan, ki je znani organizator političnih sestankov proli nosilcu marksistične liste za volilve dne 5. maja v narodno skupščino. Takrat je nastopil g. dr Vilfan proti socialistu To-paloviču m se zavzemal za radikalnega marksista dr. Miša Kancleroviča. Ker jc dejstvo, da iz Slovenije ni drugih političnih kaznjencev kot komunističnih, je upravičeno mnenje, dn gre pri vsej zadevi |}odpisovanja za amnestijo političnih kaznjencev za akcijo radikalno marsističnih ljudi, i Klub mariborskih katoliških akademikov »Panoni-ja« nima s lo akcijo prav ničesar skupnega. Vso akcijo vodijo v Mariboru le akademiki, člani »Društvu jugoslovanskih akademikov«. To društvo zdru-žnje deloma napredne«, po večini pa marksistično , orientirane akademike.
I o pojasnilo >PaiK)iiije« pi iobfiujemo zato, da | damo pojasnila onim, ki jim je bilo nabiranje pod-1 pisov nejasno in ki so se radi lega obračali na . »Slovenca« za pojasnilo.
Težave opozicije
Belgrad. 25. sept. m. Član vodstva bivše demokratske stranko Milan Grol ho jutri odpotoval v Subolico In od lam v nedeljo v Selilo, Kanižo, Ado in florgoš, kjer bo imel razne konference. Milan Gnil potuje v Vojvodino zopet zaradi uporov, ki so izbruhnili med vojvodinsko opozicijo in bivšo demokratsko stranko zaradi delovanja vojvodinske o|)ozicije
Organiziranje JRZ
Belgrad, 25. sepl. m, Član izvršilnega komiteta organizacijskega odbora JRZ Aca Stanojevič se je danes v tajništvu JRZ sestal / bivšim ministrom Mišo Trilunovičein, Krsto Mileličcm, ministrom za go/dovc in rudnike Jurijem Jaukovičem Ier z nekaterimi prvaki JR/. Stanojevič osljue v Belgradu dali časa. Bivši minister Miša I riiuuovič. enako tudi Krsta Miletič sta po navodilih Acc Sianoje-viča odpotovala v notranjost Srbije, kjer nadaljujeta organiziranje JRZ.
Izvršilni komite! organizacijskega odbora JRZ je pooblastil dr. l.azo Markoviča, naj izdela pravilnik za organizacijo glavnega tajništva JRZ in ba-novinsklli tehničnih tajništev tc stranke.
Za zboljšanje naših železnic
Belgrad, 25. septembra, m. Ministrski svet je odobril rudi zboljšanja železniškega prometa v državi kredit 12,206.865 Din. Od tega kredita je določenih za zboljšanje železniškega prometa na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 1,217.107 Din.
Os*»bne vesti
Belgrad, 25. sept. m, Napredoval je v 0. poi. skup. ekonom 7. pol. skup, Albert Zavoduik v kaznilnici v Mariboru. —Upokojen je dr. Josip Tičar, višji svetnik 4. pol. skup. 1. stopnje pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani. Premeščen je na prošnjo k okrožnemu sodišču v Ljubljani Alojzij /.alokar, pristav 8. pol, skup. dosedaj pri okrajnem sodišču na Brdu.
Intervencije Žebofa
Belgrad, 25. septembra, m. Davi je prispe! v Belgrad bivši poslanec Franjo Žebol in je pri posameznih ministrih interveniral glede raznih gospodarskih in socialnih zadev inesta Maribora in mariborske okolice.
Obisk I rane. parlamentarca
Belgrad, 25. septembra, m. Semkaj je prišel član francoskega parlamenta ter član odbora za zunanje zadeve gosp, Peze, Ta je prišel obiskat svoje prijatelje in si bo ob tej priliki ludi ogledal lepote Jugoslavije.
Naš izvoz v Italijo
llelgrail. 25. sepl. AA. l'o dosedanjem sklepu kmetijskega ministrstva so morali železniške poši-ljalve perutnine v llalijo pošiljali samo čez Rakek in Sušak. Ta omejitev jc z. najnovejši m sklopom kmetijskega ministrstva razveljavljena. Odslej bo UlOgOč prevoz, perutnine v Italijo ludi če/, državne obmejne postajo Jesenice—Podbrdo.
Franči^ansfii ftongres v Zagrebu
Zagreb, 25. septembra, b. Davi"-ob«6.30 j; prispel v Zagreb v spremstvu bnnjaluškega škofa Josipa Gariča, general frančiškanskega reda, o, f.co-nard M. B c 1 1 o , da se udeleži profesorskega Kongresa slovanskih frančiškanskih provinc, ki sc je pričel danes in se bo vršil do 29, t. in. pod pro-tektoratom hrvatskega metropolita nadškofa dr. Anle Bauerja. ob priliki proslave 7C0 letnega delovanja oo. frančiškanov v hrvatskih krajih. General je bil zelo slovesno sprejet in jc sporočil pozdrave in blagoslov svetega očeta. Na kongresu v bivši cerkvi hrvatskega sabora je prvi predaval dr. Bulic, profesor na frančiškanski univerzi v Rimu o Scotovi šoli v preteklosti in danes«, potem dr. Jeličič o Naši teološki filozofiji« i" končno dr. Vyskočil o Prioiemtvi Dpns Scotovih n-čel v naših temeljnih filozofskih predavanjih... Znanstvena predavanja se bodo vršila še v četrtek in petek od 9 naprej in popoldne od 5 naprej. Predstavniki inozemskih delegacij bodo govorili na svečanem zborovanju, v nedeljo 29. t. m- ob 4 popoldni; v dvorani hrvatskega Sokola.
Drobne vest>
Rim, 24. sepl Znani pisatelj (liovanni Pjipiui jo imenovan za profesorja italijansko književnosti na vseučilišču v Bolo|>ni,.
Metz, 25. sept. A A Ekspresni vlak Rim- Amsterdam je v tukajšnji okolici zavozil v tovorni avtomobil. Avtomobil je bil natovorjcu z opeko in je pravkar vozil čez tir. Dve osebi sla ubili, dve drugi hudo ranjeni.
Pariz. 25. sept. A A. V neka vasi pri Bayonrtu jc zblaznela mlada mali in obesila ua tenko vrv svojega 4 mesece slarega otroka. Ko se je mož vrnil s polia, mu je žena vsa obupana |>lanila nasproti z vzklikom: »Brž! Obesila sein našo malo!« Nesrečno mater so najprej aretirali, potem pa prepeljali v umobolnico
Pariz, 25. sepl. AA. Ponedcliek je bil spel dan avtomobilskih nesreč ua Francoskem. Pri Clialeau-Salinsu se je prevrnil neki niotociklist iu sc smrtno nevarno potolkel. — V Clialonsu na Mami ie neki avlo povozil železničarja in ga pri priči ubil. — V Parizu je trčil neki kolesar v avlo. Kolesar sc je ubil, šofer je nevarno ranjen. Pri Algcru sla trčila dva avtomobila; neka ženska se je ubila, šliri osebe pa so nevarno ranjene. — V Aiipoiilemii je avto povozil tri pešce; eden je podlegel, dva sta pa nevarno ranjena.
Pari«, 24. sepl. AA, V llavrn je neki nvlo povozil 3 o I roke. ICden iz.uipd njih je obležal na mestu mrlev, druga dva so pa nevarno ranjena pripeljali v boinišmeo.
Hmeli
/.iIer. 25. scplcinbra.
Pri ncizpreuieujeiio živahnem zanimanju in povpraševanju so se cene za najboljše lil ludi v barvi brezhibno blago nadalje učvrstile ter se plačuje že tudi dn 30 Din za kg. Za drugovrstno blago pa je li-emiluo manj povpraševanja, ker so se ludi danes dovažale, prevzemale in odprctnnle obile količine letošnjega pridelka in ker kupci pričakujejo v kratkem novih naročil.
Žalec. 25. septembra.
Kupčija iz prve roke jc |>rav mirna, vendar si polagoma nadaljuje z iiaku|X)vanjein iu plačuje |io 30 35 Kč t. j. 54 63 Din za kg, vse lc boljše in najboljše blago; semlerljc pa pride tudi že do za ključka po uižjili cenah. Zaključila tendenca je mirna. Prav lako je v Roudnici in ušlčku zanimanje in povpraševanje zelo popustilo ter se nadaljuje z nakupovanjem le v manjšem obsegu in plačuje po 22 23 Kč i. j. 40—42 Din. izjemoma tudi še nekaj čez za kg.
Znanstveno priznan/ i
7
SARGOV/
i
zdravniško preizkušen
Rajiheitburg.
Praznik sv. Bernarda je bil letos v rajhen-bttrškem samostanu posebno slovesen. Obhajali so 25 letnico oipatovaiija mil. g. Placida Epal-le. Želeli so, da bi se slovesnost vršila saino v krogu samostanske družine, zato ni bila objavljena širšemu občinstvu in udeležilo se je je poleg nekaterih opatov le nekaj bližnjih duhovnikov in redovnikov. Iz Rima je prišel kot zastopnik generalnega opata opat Bernard Bar-baroux, iz Stične mil. g. opat dr. Avguštin Ko-
tftelec s č. p. Gerardam, iz Avstrije mil. g. Gregor Eisvo|*el, opat samostana Engelszell pri Linfflu, iz trancije č. p. Evgcil, prior samostana Aiguebelle, iz Belgrada pa p. Balard, predstojnik aeumpcijonistov.
Prav lepo je bilo. V prvi vrsti seveda ofi-ciji v cerkvi ki so pri cistcrcijanih vedno tako genljivi. Središče slavmosti je bila pontifiikalna
sv. maša, ki jo jc opravil slavlienec. Po evan ee 1 i ju ie univ. prof. mons. dr. Ujčič govoril ta ko, kakor zna le on, kakšne lastnosti zahteva
sv. Bernard pri apatu ter je obenem kazal na vrline slavljcnca. Cerkvene slavnosti so se za-
vršile popoldne s slovesnimi pontifikalnimi ve-černicanu.
Prejšnji večer so prišli tukajšnji gasilci s svojo izvrstno godlbo, ki jc na dvorišču izvajala s-vojo umetnost, dočim je na bližnjem gričku g. Raincr, bivši postajenačelnik, palil umetalni ogenj in spuščal rakete, ki jih je bil sani napravil, nekoliko više pa je grmel strašni raj-lieiiburški »kanom. — K slavnostnemu obedu se jc zibrulo poleg samostanske družine, ki šteje blizu 100 članov, kakih 20 povabljencev. S posebnim dovoljenjem generalnega opata so smeli ta dan jesti ribe in vsi menihi so smeli govoriti med seboj. Imeniten je bil latinski nagovor mons. dr. Ujčiča, ki je končal z vošči-lom: »Antequaim ingredieris coclestc Jeruzalem, videas aiuios Mathusalcm!« Metliški »bor je zapel Bajmkovo: »Krepko, pesem, dvigni se« in še več drugih. Prečitale so se tudi nekatere izmed minogili došlili čestitk, tako od francoskega ministra v Belgradu in od njegovega atašeja, od naših soibratov v Afriki itd. Od samega papeža je prišla sledeča brzojavka: »Sv. oče ti čestita k 25 letnici tvoje opatovske blagoslovitve, ti želi rast v kreposti in obilno zaslug ter blagoslovi tebe in tvoje menihe. Kardinal Pacelli <
Mil. g. Placid Epalle se je rodi! I. 1876 v Marlhesu biku l.vonu. Rodbina Epalle je dala sv. Cerkvi več duhovnikov, misijonarjev in rc-dovnic, med njimi tudi škofa-niučenca. Prvi rajhcnburški opat je bil stric sedanjega ter ga je pripeljal sem kot 13 letnega dečka. Mladenič je v samostanu dovršil vse gimnazijske in bogoslovne šole, je postal duhovnik in po smrti prvega opata so mu ga menihi 15. novembra 1910 izvolili za naslednika. Ker sc je že iza?a mladih let naučil slovenščine, se jc tukaj povsem udomačil. Odlikuje ga izredna modrost, treznost, razsodnost. Ne govori mnogo, u veliko misli. Koliko stori za reveže, ve samo Bog. Na zunaj se njegovo delovanje ne vidi mnogo, tem bolj pa skrbi z.a notranje življenje samostana. Vedno je bil v najboljših odnošajih do škofa in svetnih duhovnikov, zato ga je imenoval pokojni vladika Karlin za konzistorijalne-ga svetnika.
Njegovo veliko delo je tudi naselbina slovenskih trapistov v Afriki, ki se prav lepo razvija. Tam so postali Slovenci in Arabci najboljši prijatelji. Rajhcnburški samostan pa je tako prenapolnjen, da mora zadnji čas prošnje za vstop kar drugo zu drugo odklanjati. Tako Bog blagoslavlja delo gospoda opa'a Epalle. Naj bi ga ohranil in njegovo delo blagoslavljal šc mnogo leti
3500 vagonov jabolk iz Slovenije
Ljubljana, 24. septembra.
Naše sadjarstvo je bilo pred 50 in več leti še primitivno in neracijonalno. Sedaj Slovenija lahko pokaže, kako je z umnim sadjarstvom napredovala in vzgojila v prvi vrsti lepe in plemenite vrste jabolk. Slovenijo, ki ima tudi lepe vinorodne kraje, kaj radi nekateri nazivljejo »jabolčno«, ker pač po zadnji statistiki izkazuje od 4,325.523 sadnih dreves kar 2,235.048 jablan ali 51.7% vsega sadnega drevja v banovini odnosno 33% v kraljevini. Naši kraji so po svojih klimatičnih in talnih prilikah za gojitev jabolk prvovrstni.
Izvozna statistika tudi postavlja Slovenijo v pogledu izvoženih jabolk na prvo mesto. Povprečno znaša izvoz zadnja leta 344.630 q raznih jabolk. Nasprotno izvozi Slovenija povprečno 91.421 q hrušk, 35.373 q sliv in 17.000 q orehov. Izvozna sezona za jabolka je letos mnogo ugodnejša ko lani, ker se vrši'brez hujših in katastrofalnejših težav in saprek. Naša jabolka gredo v prvi vrsti v Nemčijo in na Češkoslovaško, ki je letos prav mnogo tega sadja pokupila. Cene jabolkom, zlasti kvalitetnim, so se ustalile. So splošno 1.50 do 2.50 Din. V mnoge kraje trumoma prihajajo prekupci in špekulanti, ki delajo prav čedne in mastne dobičke, ne da bi riski-rali, ne da bi imeli s sadjem kakšne skrbi in težave. Primerilo se je nedavno, da je kmet-sadjerejec z veseljem prodal svoja lepa jabolka kupcu-špekulantu po 2 Din, toda ta jih je še isti dan, samo par korakov je napravil, prodal Nemcu za 4 Din. Treba bo
torej misliti, da se v bodoče organizira smotrena prodaja jabolk, da se poskrbi, da bodo prevzele ves nakup in prodajo solidne zadruge in kmetske organizacije.
Ob ugodni izvozni sezoni računajo, da bo letos
Slovenija izvozila do 3500 vagonov jabolk. Računajoč samo povprečno ceno 2 Din kg, bo pač nija pri jabolkah dobila do 70,000.000 Din.
Po deželi se zadnji čas vrste lokalne sadne razstave. Kmetijska družba organizira večjo razstavo sadja in drugih pridelkov v Ljubljani, ki bo olvor-jena sredi oktobra na velesejmu. SVD v Ljubljani pa je sprožilo misel, da bi se posebej priredila večja pomološka razstava, ki naj bi pokazala, kakšne .............akr
vrste jabolk Slovenija goji in kakšne vrste so za naše talne in podnebne razmere najprikladnejše. Razstavljene bodo domače in tudi tuje vrste jabolk. Za predsednika razstavnega oddelka je določen višji klet. nadzornik v pok. g. Gomhač in so k sodelovanju povabljeni odlični sadjarski strokovnjaki. Razstava ima v prvi vrsti namen, da se pokaže, katere vrste jabolk so za razne kraje najboljše v go-spodarsko-trgovskem pogledu.
H koncu naj še omenimo, da je za 28. oktobra sklicana velika anketa strokovnjakov iz cele države v Uok, kjer bo tudi velika državna pomološka razstava. Anketa bo v prvi vrsti preštudirala novi osnutek zakona o sadjarstvu, formulirala primerne predloge odnosno spremembe in določila tudi za vso državo enotno terminologijo posameznim vr-
rKALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Jubilej trapistovskega opata
Prosvetni praznik v Ljutomeru
Ljutomer, dne 23. septembra.
Ljutomer je včeraj s svojo okolico doživel praznik vstajenja katoliške prosvete. Domače Prosvetno društvo je namreč slovesno slavilo 35 letnico svojega obstoja in 10 letnico Katoliškega doma. katoliški dom sc jc že v soboto odel v slavnostno obleko. Ves je bi1 v zastavah in vencih. Včeraj pa sc je okoli tega našega lirama katoliške prosvete z.brnla tisočgla-va množica veselili fantov in deklet in obujala spomine desetih let. Samo veselje si videl na licih te mladine. Dekleta so bila večinoma vse v narodnih nošah, da jih je bilo res lopo pogledati. Vsi na s šopki rdečih nageljnov, znamenjem mladosti in korajžc.
Lepše bi naše Prosvetno društvo navedenih jubilejev nc moglo slaviti, kakor da si je za to slovesno priliko nabavilo nov društveni pra-por. Ta nas bo v naprej družil in vodil. Saj nosi vezene naše največje vzornike, škofa Slomška, Cirila in Metoda. Novi prapor je vzbujal splošno pozornost. Je res lep dn ga menda nima Slovenija. Po načrtih arhitekta Pengova ga jc izdelala tvrdka »Eeclesia« v Ljubljani, /.lasti Slomškova slika je vezena tako naravno in lepo, da je vzbujala splošno pozornost. Ves tn sprevod pisane družbe ie z. god-bo na čelu šel skozi meslo, ki je bilo vse v zastavah, k pozni sv. maši Domači g. župnik monsignor Andrej l.ovrec, tega dne smo obenem praznovali 23 letnico njegovega dušno-pastirskega deln v Ljutomeru jc blagoslovil novi prapor in imel slovesno sv. mašo. V krasnem govoru je nato g. prof. dr J e r a j iz Maribora vnetimi v srcih številnih poslušalcev ljubezen do raznih domov, domače hiše, cerkve, društvenega doma in nebeškega doma.
Po sv. maši je šel sprevod čeiz glavni trg do Katoliškega doma, kjer se je nato vršilo slavnostno zborovanje katerega so se poleg dekanijske duhovščine udeležili zlasti bivši ljutomerski kaplani. Vodil jc zborovanje pred-
stam jabolk, ko je sedaj v navadi po več imen za eno in isto vrsto. Tako Srbi ne rabijo internacionalnih terminov, marveč večjidel domača in turška imena. Vsekakor je pričakovali, da bo Slovenija na tej anketi častno zastopana. Slovenija sama pa bo tudi razstavila svoje sadje na razstavi v lloku.
aedinik društva g. kaplan M u n d a. Okrajne, načelstvo je zastopal g. nadzornik K a i h a š. Slavnostni govor je imel g. prof dr. Il<i Itn j cc iz Maribora, ki je v svojem govoru poudarjal sedanje naloge katoliške ljudske prosvete Naše maščevanje zn raz.puščcmi prosvetna društva naj bo podvojeno delo \ imenu akademikov je z,borovnice pozdravu g, Ciril /ohol iz Maribora, ki je tudi pri popoldanski akademiji imel slavnostno besedo. V imenu prekmurskih fantov je v krasno sestavljenem govoru pozdravil fant iz Beltine g Glava e. Gosp. dr Hohnjee je izročil pozdrave prevzvišenega kne-zoškola, zastopnik botra g Bibič pa pozdru ve notranjega ministru g. dr. Korošca. Obema so »borovalei priredili navdušene ovucije Prosvetno društvo jima pošlje pozdravne brzojavke. Odlmr Prosvetnega društvu je ob tej pri I i k i sedmerim novim častnim članom izročil lepe diplome v znak priznanj," in zalivale z.a požrtvovalno delo. S himno Povsod Bogu« je bilo zborovanje zaključeno.
P«iK>ldanska akademija je prinesla nekaj novih točk v programu I nutje so izvajali simbolične vaje po iiupevu Morski zvezdic, dekletu pa po iiupevu »Nebo žari«. Dekleta so odnesla prvenstvo. Ugajala ji- zborna dcklumu-cija »Mi smo otroci iz zurje ,ojeni<. Pevski zbor je p<«l vodstvom g. organi-tu Potočni-k a zapel Eerjančičevo pesem Krusun je prapor naš razvit« iu I ludov ernikov o »Nušo zvezdo«. Gosp. kaplan Trobi na pu je zapel solo krasili Sdiube.rtov > A ve Marin«. V drugem delu slavnostne akademije pu so društveni člani uprizorili misterij »Teofil«, ki je enako ugajal. Vsi igralci so bili v svojih vlogah prav dobri, posebej je ugajala Marija z Jeziišekoni. Po akademiji se je na vrtu Katoliškega doma razvila prijateljska zabava ob zvokih domače ljutomerske godbe.
Vojaška kapelica v Judenburgu
Dodatno k članku o njej v Slovencu« dne 22. t. ni. sporočam:
Za dopolnitev kapelice, zlasti vklesavunje imen, ki so nad dve tretjini naša, manjka približno 17.000 Din. Da se Im> res pri nas kaj zibralo, prosim vse župne urade, zlasti ljubljanske škofije, naj bi priporočili prihodnjo nisle-Ijo vernikom, naj v tu namen mod seboj zbero in župmikii izreče prispevke, In pa jih vsaj do 15, X. pošlje škof. (mlin. v Ljubljani z označbo »za Judenburg« da bo mogel škof. ord. do 27. X. zbirko tja poslati.
Blagoslov ilev kapele bo v Judctiburgu v nedeljo 27. X. t. I. Zelo primerilo bi bilo, da bi od nus tam nastopilo večje zastopstvo, po možnosti s pevskim z,borom! Ker pa je bojevniška zveza danes razcepljeni! ozir. rnzpuščena. čas pu kratek, vabim podpisani. du se z dopisnico meni do I. X. priglasi, kdor bi želel in mogel iti 27. X. v Judenburg. Obenem sporočite želje. Nalile se namreč obrača j inlenbii i šk i odbor v tej zadevi, zuto ne morem odklonili sodelovanja. Potrudil si' bom, da bo naš delež pri tem odličnem delu krščnnske ljubezni do nase krvi v sosedni tujini časten, /.glasite se mnogi, stroški ne bodo veliki! Poskrbite, stan vojaki, zlasti Janezi, du bo hitro zbran in odposlan znaten dur v s|mmin tovarišem, v čast slovenskemu imenu I	llalner Jernej, župnik.
Stnri trg pri Ložu.
Šušteršič se ni pritožil
Maribor, 25 septembra.
Danes je potekel termin zu vložitev revizije iu priizivn, ki ga je napovedal zagovornik nn dosmrtno ječo obsojenegn šušteršiča Ivana. Vendar pa do danes tega priziva in revizije ni vložil. Ker se je tiuli državni pravdnik zadovoljil z obsodbo morilca žene in otroka, je postala sedaj sodba prnvomočna iu zn šušterši-čem se bodo te dni zaprla vrata mariborske kaznilnice do njegove smrti.
Dejstvo, <lu se obsojenec ui poslužil zadnjega lekn, ki mu ga pravica dovoljuje, rla bi s tem vendarle dokazal svojo nedolžnost, ki jo jc pri razpravi tnko trdovratno zatrjeval, jc dokaz, da je svojo veliko krivdo indirektno priznal.
Marij Avčin:
Nekaj slik iz Poljske
(Nadaljevanje)
Ob tem morju skoro ne moreš biti vesel. Oblaki so tako svinčeni iu razpotegnjeni, morje tako sivo, obrežje iz samega žoltega peska, nobenih barvic ni in ribice se kar nočejo lesketati v vodi Za poskočne, lolkaške nravi ni tamkaj mesta. Dalo bi se pa globoko in mnogo misliti.
Povratek in Kurčakova usoda
Mojškrici sta si nakupili jantarjevih obeskov, da sta izgledali kakor dve predvojni božični drevesci. Tudi ostali ženski svet je bil ves v jantarju, posamezne zvezde so se odražale. Možje so pušiii iz novih ustnikov iz morske pene. Mi pa, ker nismo ženske in ne kadimo, nismo kupili ničesar jantarjevega.
Pač pa so nas, ko srno se vkrcali, ljudje zbežali k ločeni skupini uniformiranih možakov delavske čete, ki sedaj že četrti dan niso slekli svojih škornjev...
'Jrečno je Slo do Gdinje.
Vlak je že žvižgal, sprevodniki so že pozaprli vrata, kurčakovo mesto pa je bilo še vedno prazno. V zadnjem trenutku je pritekel s svojima kovčkoma, ki sta pa postala zanj usodna. Ni namreč mogel odpreti vrat, ker je moral z obema rokama držati kovčka, če je hotel ostati dosleden. Zagnal se je na stopnjice. Stražar perona ga je pa potegnil nazaj in tako je bila vsa dolga vožnja do Varšave brez pravega veselja, pusta in dremava. Kurčak, večen ti spomini
Proti domu.
Potekla sla že dva meseca, odkar smo bili t doma. Toliko 6asa smo imeli hrano iii stanovanje zastonj. Ostali bi pa prav lahko še en mesec,
vsaj tako so nam rekli. Toda »požondek« se pravi po poljsko red in domotožje se je že oglašalo.
Poslovili smo se in grenko nas je stisnilo v grlu. »Na svidenje« mi je rekla mala desetletna Halinečka, ki me je vedno spraševala, koliko ima še bacilov v pljunku. Bila sva sploh velika prijatelja in moral sem jo vsak dan spraševati »tablice«, kakor je rekla poštevanki. »Zbogom, dušica mala,« sem ji dejal v slovo, »na svidenje«
Ob Baltiikem morju.
ji nisem mogel, ker mi je bila prav tedaj zlobno v očeh brezupna 6lika njenih pljuč.
Dobri ljudje so bili res, prav vsi, še okusno napolnjenih žemljic nam je sestra starša stisnila na pot.
Dorožka je priropotala. Poljskega kočijaža so naročili, ne Žida, Vzmeti ®o se povesile. In ko so zamrli obrisi sanatorija v dalji, smo se počutili kot brezdomci. Le krepko osušena mošniiea ie bila vsaj skromno duševno poživilo.
Nekoč sem že zapisal, da gre Bog uradniški deri prav posebno na roko. In res, tudi to pot je šlo »že kako«.
V Varšavi smo se sestali vsi jugoslovanski mc-dicinci, kakih trideset nas je bilo in vsi smo bili gostje varšavskega »Kola Medikow«. Skupno smo odrinili na pot.
Krakov ln Vijelička
Kakšen mir je v Krakovu, če primerjaš z Varšavo! Skoro taka je razlika, kakor med Belgradom in Ljubljano. Kar gotov si, da se tudi na Poljskem rekam vse steka, kot pri nas v smeri Save, tam v smeri Visle. Krakovski kolegi so to potrdili. Mi pa, vzgojeni v strogo narodnem duhu, smo jim dopovedovali, da je pri nas ravno narobe.
Naj bo že kakorkoli s stekanjem denarja, Krakov je krasno mesto. Ni prostora in besedi, da bi se vse opisalo: treba jc to bogastvo cerkva, muzejev, galerij, spomenikov in zakladnic le videti.
Kar ves drug zrak je in ljudje so vsi drugačni v tej prestolici kraljev. Vse jc bolj ponosno in prežeto z duhom slavne poljske zgodovine. Wawcl — kjer so kralji stolovali, se kronali, prirejali sijajne zabave in igre in leže pokopani v kriptah katedrale — on je, ki vslvarja ta zrak in to vzneseno psihozo ljudi. Mogoče pa utegne doprinašati k tej veliki samozavesti Poljakov skupina stošest-desetih trimotornih bombnih letal, ki spravljajo vse ozračje v nihanje, da nehote z njim vztrepe-taš. ln tudi oddelek tankov, ki odhaja na jesenske manevre, utegne imeti nekaj vpliva.
Kolika je razlika med tem mladim, napetim hotenjem ekspanzivnega naroda in hladno nmak-njenostjo soban kraljice Jadvige. Prisiljeno gotsko okno pušča le obarvano svetlobo v prijeten kotiček v izzidku, kjer je kamenita klop in mala, vložena mizica. Tu je sedela kraljica in vezla.
Po stenah kraljevskega gradu je slavna jage-lonska zbirka gobelinov, le nekaj so jih pridržali Rusi. Slike svetovnih moistrov in zastave najslavnejše zgodovine krase sobane. Dvorana, ki se na-
ziva »pod glavami«, kjer so na kvadrataslem stropu, v vsakem kvadratu po ena, pritrjene v les upodobljene glave dvorjanov, veljakov in njih žena. Glava v sredini stropa ima zavezana usta, da nc bi prišcpetovala kralju, ko jc v tej sobani pravično sodil. Zanimiv, vzvišen in mogočen je Wawel.
Na noge so nam že preje navezali ogromne klobučevinaste copate. V njih smo drsali po marmornatih tleh. Kot igračke miki-miške smo zglc-dali pred vsemi temi ogromnimi stvarmi. Popolen videz filigranih bitij smo dobili v zakladnici kraljev. Zaklad Nibelungov je to — le da ga tudi smrtniki lahko vidijo.
V kripti, med kralji, leži tudi »maršalek«. Sko zi okenca v sarkofagu ga lahko vidiš prav iz bližine. Namršene šope obrvi ima in mogočne srpaste brke. Tudi po smrti je njegov obraz poln volje in zdrave plemenske energije. Ljudje prihajajo, po eden in eden, kakor v največje svetišče. Kmetice, seljaki, otroci, ciganka z otrokom, tujci, ki komai razumejo, zakaj se ljudje jokajo.
Nedaleč od Krakova jc drugo kraljestvo, ne grajeno iz zlata, bakra in marmorja, temveč vklesano in izdolbeno v samo kristalno sol. To jc Vijelička, kjer že osem sto let kopljejo sol.
Še smo imeli v očeh lesk zlatih kupol na Wawlu, ko nam je tmina v jašku državne kopalne soli širila zenice. Nekaj nas je dobilo svetiljke in ob njih medlem soju smo padali z veliko brzino. Sunkoma sc je dvigalo ustavilo v globini sto pet desetih metrov,
Wawel — epopeja leska, dovršenih oblik stare arhitekture in najvišjih sil umetnosti, Vijelička — mistika iz soli izklesanih, temno sivo-zelenih svetnikov, ki jim jc vlaga že zllz.ala obraze in ostružila telesa, delo trepetavih rok globoko vernih rudarjev srednjega veka, ki so imeli vedno počut negotovosti, kdaj se bo 7-rušil nanje strop. Sto dva in osemdeset kilometrov so dolgi vsi rovi, mi pa smo hodili le dve uri. Ogromne sobane, cerkve m kapelice so izdolbene v sami soli, vse je iz nje — oltarji, kipi, lestenci. Vse žari in raz-klanja svetlobo v bajne barve.
Ljubljanske vesli:
Sv. Petra cesto tlakujejo
Ljubljana. J">. septembra. fr pred leti je bi Iu Sv. 1'etiu eesta, kolikor jo je v srednjem delu mesta, tu je i«l Marijinega trga do I'iignerjeve ulice, tlakovana z il robnimi granitnimi kockami. Sv. Petra veslu je sicer precej veguslu ler nimu raiiir stavbne črte. ker je bila /u/iduna /c v prejšnjih stoletjih. je pu ena nujva/.nojsil: |)rotnclnil) črt v Ljubijuni. Zadn je dni pa so pričeli tlakovati še preostali del Sv. Petra ceste, to je oil I' ligncr-jeve ulice do Jegličevc ceste, ludi la del eeste tlakujejo / drobnimi koekunii, le ob robu Iratn-vajske proge urejajo z velikimi kockumi. IImlnik ob šenlipelrskt cerkvi in ob cesti je bil preložen ter izboljšan. Tako je izboljšan oz.iro-ina novo urejen hodnik ob Podbojevi hiši in ob škofovem posestvu. Il.ikovunu pu bo ludi I'iignerjev u li licu, in sicer od Sv. Petra ceste do šcntpelrskegn mostu, iu -iver tudi z drobnimi kockumi. tlakovan bo ludi šentpetrski most
in mogoče celo .Vlubro/cv trg. Ob posestvu šentpetrskejju /upnišča in ob Sclullingovi ustn-novj v i iignerjev i ulici bodo položili robnike in dobro bi bilo. ako bi magistru! položil lam tudi asfiiltni hodnik.
V.sa tukajšnja cestna dela bodo veljala okrog pol milijonu dinarjev. Stroški /a nje bodo šli i/ banovinskega fondu, v katerega se. stekajo posebni prispevki za popravilo cest. Dela izvršuje mestni gradbeni utad v lastni režiji / lastnimi delavci. Vprašanje pu je še, kduj bo tlakovana Zaloška testu, ki tlaku nujno potrebuje, enako knkor vse glavne dovozne ceste v Ljubljano, Zaloška cesta pn še posebno, ker je ob njej cclu vrsta bolnišnic in sanato-rijev ter je seveda neprijetno, nko se dviga s {■(■ste prah. Pri tej priliki je treba povedati, du je že skrajni čas, da bi se Zaloška cesta razširila, saj je ponekod hoja po njej zaradi tramvaju smrtno nevarna.
Mariborske vesli:
Inozemski nameščenci
Z vprašanjem inozemskih nameščencev se v Mariboru pečatno vsak čas \ idnih posledic i pu vse le ankete in razprave v javnosti in v časopisju niso pokazale nobenih. Nasprotno, 1 mesto du bi število ino/emcev po mariborskih j tovarnah padalo ali ostalo vsaj na isti višini, opažamo, da število neprestano narašča. Poleg tega se dogajajo slučaji, (Iu dobijo nekatera i podjetja dovoljenje z.a zuposlitev inozemskega nasiav I jeiicu katerekoli stroke brez vseh težav, dočim morajo druga podjetju odpuščati j strokovnjake, ki jih zaenkrat nc morejo nadomestit) z. našimi domačimi močmi. Vse to dokazuje. da je dasedutiju praksa glede nastavljanja inozemcev v naših podjetjih neprimerna. Postopanje je komplicirano in preveč biro-i kra tisk o, poleg tega ni mogočo pri dosedanjem \ načinu upoštevati lokalnih potreb. Dovoljenje za nastavitev inozemcev izdajn inšpekcija delu pri brniški upravi v Ljubijuni Tcvudevno komisijo tvorijo načelniki nekaterih oddelkov,
Pri zaprfiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FMNZ JOSEF grenčice.
Hoirislrirano od Mtn. soc. pni. iu nar. /dr. S. br. ir,.485 od 25. V. llltgi.
•	Pevcem »Ljubljane«. Jul vi ob 29 vaja Ljubljane v dvorani Vzajemne zavarovalnice. Ponovno vabimo v.se članstvo, da se vaje gotovo udeleži. Novi člani dobrodošli.
•	Predavanje v Mostah. Drevi ob 8 bo v l judskem (lomu predaval uuš dušni pustiv g. Vlilta Jenko o znamenitostih Rima. Predavanje bodo krasile lepe skioptiene slike. Tako se nam obeta drevi zopet lep večei, /nto vsi vljudno povabljeni! Pri tej priliki opozarjamo Meščane, da bo v l.judsKcm domu vsak drugi četrtek zanimivo predavati je. Predavanje o Rimu bo letos že tretje.
Ljubljanski evharistični kongres v besedi iu sliki je naslov prctliiv aiijii. ki ga bo imel drevi ob S. na prosvetnem večeru Sale-zi jnn.ske prosvete na Kodcljcv eni g. dr. Jel ko (iržinčič. Danes teden |e bilo /n to predavanje toliko zanimanje, da mnogi niso dobili prostora. I udi lo poi bodo predavanje pojasnjevale lepe skioplične slike in zvočni film. Vstopnine ni. prosimo le prostovoljnih prispevkov.
© Dobrodelna tombola . Pri tomboli v Kranju v nedeljo, dne -J. t. m. je bila udeležba vpruv ogromna, kakor izvemo iz. časopisa ia sc je raz.|iečalo srečk, ki »o se prodajale po ■t Din komad, prav rekordno število. Tudi Ljubljana ne srne /.uostuii. zato kupujte srečke Dobi(.dclne tombole . ki so le po 2 Din iu kutere čisti dobiček je ves določen za nabavo zimske obleke, obutve in jicnla revni šolski mladini ljubljanski. S toni bomo rešili' revne šolske otroke mraza in nevarnosti obolenja ter jim tako omogočili reden obisk šole in primeren nu|>rodek. Nobenega Ljubljančana naj no bo, kateri ne bi žrtvoval vsaj 2 Din v la namen in -i s srečko tudi kupil npunjc na prav praktične iu lepe dobitke. — Me.stno pogluvur-stvo v Ljubljani.
9 Angleško društvo v Ljubljani bo pričelo |Hičenši z. oktobrom zopet redno delovati. Priredilo se bo več tečajev angleškega jezika, predavanja, konvcrzucijski sestanki, čitabie ure itd. lotinobne informacije za V pis V tečaje in društvo sc dajejo ob uraii poslovanju knjižnice. in sicer vsako sredo in soboto od 18 do 19 Wolfova 1,1. Vsi, ki sc zanimajo, naj se čimprej prijavijo.
\ Ljubljani so umrli od Iv do I') septembru l<)V5: Stradner Josip, let. tajnik avstrijskega konzulatu v Varšavi. Zrjujskegn <-«•-sta ^ I: Slovšu \nloii, 7<> let, mesarski mojster, Poljun-ka c. 77: Zagradilik Martin. S6 let. de-lavee Kolinske tovarne«, Lepodvorsk« al. "'I: Bazarje Terezija voj. Kutin, žena glavn. arhivarja fin. (lir. v p., Ažbetova ul. 2: Kane Ivana, roj. Kuvall. 27 let. žena tovarnarja. Mengeš 80. obč. Domžale: Selilelian Karol. "D let, inšpektor monopolske uprave v p.. Sv. 1'lovi.jana ul. 27 II. — \ ljubljanski bolnišnici umrli: Kos l iane. "»2 let. >in posestniku, /.g. Zadobrovu. obi Polje pri Ljubljani; I'ovšek I'rane Dušan, sin delav ca. J leli. Barje. Na |>o/aru, banka: Bakšu Ivan, 51 lel- dninar Mihalovei ,5<):"/ukolj Ne/a. 5h let. čipkariea. \ rubčevo ">') pri Žireku: Žuvbi Terezija. 4» let. dninariea. Podgorje |/ri kam-
uriulniki, ki nimajo z gospodarstvom direktnih slikov. /. ozirom 1111 neznosne razmere, ki so posebno v Mariboru oličulne, In bilo na vsak način [x>trohno izpremeniti dosedanji način izdajali ju dovoljenj zn inozemske nastavijeiicc. Inspekciju delu v Ljubljani naj bi poslala nad-ve.jeuu instanca, dočim nuj bi sc izdajala dovoljenja v Mariboru. Luliko bi sc osnovala pri mestni občini nekakšna ustanova, v kateri bi imeli svoje zastopnike delodajalci in delojemalci ter mestna občina in taka komisija bi odločevala .koliko in kakšne inozemske strokovnjake potrebuje vsak olirn' neobhodno. Seje komisije naj bi bile javne, da bi sc izključila vsaka nc|>ra v ilnost in protekeija Javna kritiku bi potem že skrbela, du bi prisil v mariborske tovarne res ' neobhodno potrebni strokovnjaki iz inozemstvu, ne pn tudi trgovski potniki, ključavničarji, strojniki, knjigovodje j in strojepiske, katerih scdiij po nekaterih tek-: stilnih obratih kur mrgoli.
niku; čermelj Marija roj. t elili, 44 let, /ena uradnika, Pružakovu ul. "; Pluniknr Alojzij, Vi let, stavec pri »Merkurju«, VVolfovi ulica '1: Sc.|iley Angela roj. Ambrožič, vd. Wittmann, bo iei, zusebnicu, llriiuilnišiku ul. 9; Vlekina Ivanu, 36 lel, vdova, Moste. Pokopališka ul. 3: Peterlin Jože, 38 let, posestnik, Jiirjevicti 13 pri Komendi; Arhar Rudolf, 57 let, vlakcvoilju drž. žel., Bežigrad 13.
© Seznami davčnih zavezancev o pridobnini so razgrnjeni interesentom na vpogled v mestnem odjiravništvu soba št. 48. Mestni trg 27-111, med uradnimi urami od 8—2 od 23. do vštetega lil), sept. 1935.
tO Tržne cene mesu. Cene mesu in mesnim izdelkom so v splošnem nespremenjene. (Jovc diua I 8—10. II b—8. III 5—b Dili kg. Pljuča 4. jetra 6—10, možgani 18—20. teletiiiu I 8—12. II (,—10, jetra Ib, pljuča 8—10. možgani 18—20. Svinjina I 10—14, II 9—12, svinjska glava (>, slanina domača 12—13, hrvaška 13—14. mast 10 do 17, šunka 18—20, pvokajeiio meso 14—18, pre-kujenu slanina 10—18 Din kg. Perutnina: piščanci 0—17 komad, zaklani 20—21 Din kg, kokoši 18—22 komad, zaklane 16 Din kg, gosi "mi »lo 33 Din komad, zaklane Iti Din kg. Domači zajci b—10 Din komud, divji 23—28 Din.
© Tržni dan ob sredah. Običajni tržni dan ob sredah jc bil včeraj srednje živahen. Obilo je bilo sadja. Tnko/vnno -belokranjsko grozdje«. pod katerim imenom prinašajo na trg grozdje kmetice i/ Ozulja in Kanienicc iz suv ske banovine, je bilo 4 Din kg. Bilo gu je 11.1 trgu mnogo, nad 130 košar. Smcdercvsko grozdje 3 Din kg. Hruške so bile 2—s Din kg Obilo je bilo raznovrstnih jabolk od t—3 Diu kg. Slive so bile 3—4 Din kg. Puniiku -t komade za I Diu. Paradižniki 2.30—3 Din kg Kumare zn vlaganje so bile 4 Din 100. Mnogo je bilo gob, lako ju rekov, lisičk in kozjih parkcljcev. Jurč.ki s,, bili 2—3 Din merica, ostale gobe 2 Din liter. Brusnice so sc podva/llc. -se pred tedni so bile 5 Din liter, včeraj 12 Din liter.
e Novi trotoarji in potreba po njih. Sedaj. ko mestna občina ureja trotoarje okoli sv. Petra cerkve, so se oglusili tudi drugi mestni deli. ki prav tako zahtevajo, da jim mestna občina preskrbi urejene hodnike. Nekaterim ulicam .ie mogla mestna obč. ustreči, drugim pa zopet nc. Tako gradijo trotoarje na T.vrševi cesti, za kar je bil že skrajni čas. Uredili so trotoarje v- Gledališki ulici, kjer so jih asfalliruli. V Vošnjakovi ulici so postavljeni robniki. Na Miklošičevi eesli jc mestna elektrarna prekopala svoje napeljave in sedaj krpajo te prekope. — Skrajno potrebno pa je, ilii bi magistrat vendar že enkrat uredil tudi zahodni hodnik na Tvrševi cesti meti Gajevo in Pithiirjevo ulico. Na tem trn-foarju, jio katerem hodi zelo veliko ljudi, vedno slo.ii voda. kar povzroča ined prebivalstvom veliko nevoljo. Prav tako jc nujna potrebna obnova trotoarja ob hotelu Union.
Iz policijske torbe. Zelo čudna zadeva se je pripetila 26-lcineuiu mi/nrskeimi pomočniku Josipu Vidmarju. Ta jo bil nierl množico, ki je kupovala karte v kino »ideal«.
□	Rožcnvcnska pobožnust za šolsko mladino j
se vrši meseca oktobru vsak dan ob četrt na 18 v frančiškanski baziliki.
□	IV. pohorski gozdni tek in IV. mladinski guzdni tek priredi SSl< Maraton dne 6. oktobra na Pohorju mi progi od Ruške koče do Pohorskega doma. Vsako leto so se srečali pri lej prireditvi, ki velja za nekak zaključek mariborske lahko-atlelske sezone, najboljši mariborski in izven-mariborski dolgoprogaši in je Pohorski tek eden najvažnejših športnih dogodkov. Letos je razpisanih za moštva I11 posameznike 15 daril. Zanimanje za prireditev je med lahkoatleti in sniti-čurji znatno. Klubi se opozarjajo, da pohitijo s prijavami, da bo mogoče oskrbeti za udeležence prenočišča.
□	31 voz jabolk, češpelj in grozdja so pripeljali včeraj kmetje nn Irg. Cene so zaradi take ponudbe sedaj že povsem nizke ler se prodajajo jabolka po 2—3, hruške 8—4, grozdje 4-0, breskve 2—5 Din zu kilogram.
□	Premeščen je iz mariborske kaznilnice nazaj v kaznilnico v Zenici v Bosni pravoslavni duhovnik g. Vel.jko (Irgurovič, ki je bil pod prejšnjim režimom zaradi svojega političnega prepričanja in delovanja pregnan v Mariboi. O Grgu-ruvič je bil svoječasno viden delavec v radikalni stranki ler dolgo lel narodni poslanec. V Mariboru si je pridobil izredne simpatijo v vseh krogih s svojo veliko uvidevnostjo, odkritostjo, šlrokogrud-nostjo in prijaznostjo. Izkazal se je kol iskren prijatelj Slovencev, ki je imel vse razumevanje za težnje našega ljudstva. Njegovi številni prijatelji ga bodo težko pogrešali. Želimo mu na njegovem mestu v Zenici, kamor gre jio daljšem razdobju političnega pregnanstva, mnogo uspehov in zadovoljstva.
□	Kut drugo predstavo ho vprizorilo narodno gledališče Molicrovo komedijo .sTartuffei. Gledališka blagajna sprejema prijave za abonma do 1. oktobra. Abonentjc lahko v|ilačajo prvi obrok šele pvvega oktobru.
□	Ali lin prizadeta tudi kaznilnica? S j>0-sebno uredbo trgovskega ministrstva se najstrožjo prepoveduje izvrševanje- zusebnih naročil v državnih in samoupravnih delavnicah. Mariborski obilni krogi tolmačijo lo naredbo lako, da jo prepovedano tudi tukajšnji kaznilnici sprejemati zasebna naročila za svoje obrtne delavnice.
□	Prodaja mestnih hiš v Smetanovi ulici. Iz, 1 vrst občinskih uslužbencev smo prejeli: Prodaja
mestnih hiš v Smetanovi ulici se utemeljuje v javnosti /. deficitom, ki ga hiše vsako leto izkazujejo ler z velikimi zaostanki nu najemninah, ki zna-1 Sajo sedaj že skoraj pol milijona dinarjev. Te hiše i so bile zgrajene v prvi vrsti z.a mestne uslužbence in ti z najemninami nikoli niso bili v zaostankih, ker se jim odtegujejo že kar pri plačah. Dn so pa zaostanki narastli v taki meri, je kriva pač uprava hiš. ki ni znala najemnin pravočasne izterjati od onih strank, ki niso v občinski službi. V meslnih ; hišah stanujejo še danes stranke« ki so za več kol ! 10.000 Din najemnine v zaostanku. t'o hi se proli
ko ga je naenkrat nekdo opozoril, da visi na gumbu njegovega rokava verižica z uro. Na ! zadevo je bil opozorjen stražnik in policiji je'
i Vidmar povedal, da si sam ue moro tolmačili, kako jc prišla ura na njegov rokav. Mogoče je, da je verižica zataknila v gneči na njegov gumb. Kdo je lastnik te ure in verižice, jia jiolicija še sedaj ue ve. — Hišni oskrbnik Jožo Glinšek z. Rebri je naznanil, da je imel latinski ohisk v svojem stanovanju. Neznan tat'mu .i«' izmaknil izpod vzglavja denarnico z nad !Klfl Din gotovine.
takim zamudnikom strožje posto|)aIo, gotovo ne bi Izkazovale hiše Inkega primanjkljaja. V vsem bloku sla samo dve noturalni stanovanji. Ker bi pa občina itak glasom pogodbe morala Imejite-ijema teh stanovanj plačevati najemnino, če ne bi stanovala v mestnih hišah, se da vprašanje nabiralnih stanovanj računsko izpeljati tako, da plačuje mestno občina upravi hiš. stanarino za li stanovanji in potem ne bo izgovora, du so hiše pasivne zaradi nalurulnih stanovanj. Vse navedeno dokazuje, du prodaja tega bloka ni lako nujna ir tudi ne bi bila v interesu mestne občine
□. Žrtve »Splitske Samopomoči«. Časopisi so prinesli obvestilo, da jc banska uprava v Splitu razpustila tamošnjo zadrugo -.Samopomoč', ki ie delovala po vzorcu mnogih tukajšnjih .že raz.pu-ščenih pomožnih blagajn. Svoje delovanje je razširila ludi na Slovenijo potoni raznih zastopstev ter jo imela zlasti veliko članov v mariborski okolici, v Savinjski dolini, v okolici Laškega, Rimskih foplii: iu v Trbovljah Žrtev je več stotin in nekateri izgubil prav velike vsote Vsekakor bi bilo že nujno potrebno, da bj se s posebni) uredbo iztrebilo lake pomožne blagajno jio vsej državi, ker je zastonj, če se jili onemogoči recimo v Sloveniji, iz drugih banovin pu posegajo k nam slične, morda še slabše ustanove jiolom podružnic ali poverjenikov
O Saharin jc prodajala. 17 škalljic saharina so našli orožniki v Studencih pri neki 54 letni Mariji. Zasačili so jo ravno jiri produji sladkega praška. Povedala je, da je kupila škatljice na Glavnem tvgu v Mariboru od uoznune ženske |>o 6 Din škatljico.
CJ Lažujivi ekbcktitorji. V okolici Košakov sla opeharila dva tie/.naiicn več kmetov. Izdajala sla se zu davčna eksekutorja. pokazala pn sta | precej mehko srce, ker sta se zadovoljila tudi s j polovičnimi vsotami od dolžnih davkov, lzditjula sta ludi posebna potrdilu Ljudje so šele 11:1 davkariji zvedeli, du so nasedli drznim goljufom,
□	Drava izroča žrtve. V Rrezjtij Občina Križ-vljani je Drava naplavila Iruplo mlade, približno 18 let stare deklice. Bila je oblečena v boljšo meščansko obleko Vlopljenke niso prepoznali ler
{ so jo nepoznano pni,upali
□	Oddaja poslov. Upokojeni okr. načelnik za Maribor levi breg dr. Scnekovič in premeščeni okr.
j načelnik za Maribor desni breg Makar Milan sta izročila posle okr. podnačelnikotua.
Slovenske gorice
.Slan« je povzročila v Slov. goricah pretekle noči precejšnjo škodo. Padla je plana po vseli do-i linah Slov. Ljoric. zla.-li pa v ftčavniski iu Pesniški dolini. Največ je škode na ajdi na koruzi, pa ludi na bučah. V nizkih legah je ajda lako uničena, da so jo kmetje na večih krajih začeli kosili za krmo živini. Koruza pa je radi slane zelo b i I ro dozorela in jo že spravljajo z njiv. Ajda je kazala letos zelo dobro pa je zalo škoda, ki jo je po | vzročila slana, se leni občutnejsa,
Trgalev je tu, Kakor so Slov. gorico krasne i ob vsakem letnem času. pa so gotovo najkrasnejse j v jesenskem času. ko se bli/.a Ireatev. Lelo* obela | vinska letina zelo mitozo, le strah pred preniz-I kini i cenami se razširja vedno bolj. Izabela in I druge direktno rodeče; sorte so že dozorele in po-I nekod te sorte že trgajo.
Poljske pridelke kradejo. Po severnih Slov. I goricah živahno kradejo neznanci jx>ljske pridelke, zlasti peso, buče, koruzo itd., lako da so kmefo-; valci prisiljeni, da so poslavili ponoči straže pe ' poljih.
Seima Lagertol:
Klara Gulleborg
Prevel France Vodnik. Leposlovna knjižnica,
21. Str. 257 (Din 48. vez. 60).
Selina Lagcrlof jc pri nas žc znana pisateljica. Imamo žc v prevodu njen najslavnejši roman »Gosta Berling . /.e dvakrat njene Legende« ter dve krajši noveli Dekle z Močevja in »Zgodbo o blaznem Gunnarju ter morda še kaj. Pa kljub temu se j«.* še nir»mo naveličali, kajti mojstre bi člo-ve!- bral še in šc. In Selma I agerlof jc pravi mojster v pisanju in ni bila zastonj svoj čafi odlikovana z najvišjo svetovno književno nagrado — Nobelovo. Tudi pričujoči roman je svojevrsten biser v svetovni književnosti ter jc morda najpri-srčnej.ši od vseh njenih stvaritev, iagerlofova piše res s srccm. s tistim ženskim srcem", ki vidi samo dobro in lepo, vse čisto stilizirano, ler <se po tem zelo razlikuje od moško-brutalne rojakinje Und«sc-tove. Glavni junak tega romana jc dninar .Jan, kateremu se rodi hčerka in ji on da ime po soncu — Gulleborg. Čudovito jc opisana ljubezen tega preprostega dninarja do svoje hčerke. Te strani prve knjige od rojstva do konca ljudske šole — so naj-prisrčnejše, prava idila družinske sreče, povezanosti očeta in otroka, kot jih ni mnogo v svetovni književnosti. V drugi knjigi se začne razpad sreče: Klara čuti v sebi instinkt po sproščenosti, po Širokem svetu, kamor gre z največjim veseljem, sicer morda res z namenom, da prisluži očetov dolg. Tam v širokem svetu sc kmalu izgubi in sc nc spomni nikdar doma ne očeta. Doma pa hre-ppnj herlni oče in io čaka vsak dan. dokler mu o<| samega hrepenenja — ob nenadni psovki na hčerin račun — ne pot«inni um. Zblazni na ta na-
čin. da si je v svoji notranjosti ustvaril zlati sen o svoji hčeri, o kateri veruje, da je povišana za cesarico. Vsa tretja knjiga je žalosten potopis njegovega bednega tovanja kot -cesar Portugalski«, ki še vedno neprestano čaka na vrnitev hčerke ter dela dobra dela usmiljenja, kajti blazni Jan jc obenem človek najboljšega srca ter za čuda jasnoviden. Vsa zloba in hinavščina se ob njegovi preprostosti razblini. Od njegove dobrote je postala vsa dobra tudi njegova žena, ki ga je od-slej preživljala. V zadnji — četrti — knjigi pa doživi vrnitev svoje hčerke po 15 letih, ko ,>c ga prej niti enkrat ni spomnila. Toda ta vrnitev jc bila vse drugačna, kot si jo je pa predstavljal: | Klari je bil radi nje blazni oče priskuten ter hoče | z materjo uiti od njega. Za ladjo, ki naj bi ju odpeljala, sc bedni blaznež vrže in utone 'govo truplo so iskali dolgo časa in ves ta čas se Klara ( ni premaknila z obrežja, ker se je bala očetovega j maščevanja, dokler nc bo pokopan. Na smrtni dan I matere pa izve Klara, da ji oče ni ničesar zameril ! ter jo jc hotel vedno le ščititi. Tedaj najdejo ludi Iruplo in ga pokopljejo istočasno z materjo. Pogreb obeh je bil res cesarski, kajti vsi so se zavedali, | da pokopujejo najboljše očetovsko srce. In j vsi so zavidali Klari, da je uiila toliko očetovske ljubezni kol nihče na svetu. In taka ljubezen se mora spremeniti le v blagoslov Klara je ob lej misli vzljubila vnovič svojega mrtvega očeta in nje greh jc bil opran.
To je vsebina tega romana, ki je pisan v tako čistem jeziku kot pesem sama o rahlem srcu, ki ga ; lahko zlomi tudi ljubezen. V bistvu je to nova va-1 rijanta Kralja Leara, ki ga pa ne zaključuje očetova kletev, temveč njegov blagoslov. Vsa povesi , je himna v čast četrte božje zapovedi: Spoštuj I očeta, da se ti bo dobro godilo! Velcpesem očetov-| ski ljubezni, vsemu dobremu, ki je v človeku, srcu, ki jc več vredno kot razum. Res pravi religiozni roman, ki vsa preveva krščanska ljubezen do bližnjega. Čist kol najprozornejši studenec, topel kot pomladno solnce. dober kot vsako očiščenje
od zla. Knjiga, namenjena sinovom in hčeram, da | i bi znali ceniti ljubezen in ponos svojih staršev;
in zakonccm, da se zavedo, da je srce in dobrota i tisto, ki veže dvoje bitij v eno, ki je nerazdeljivo. Dobra knjiga in velika umetnost! Ali naj jo še posebej priporočam?	Id.
Domača glasbena produkcija
Ko se pri nas vsevprek piše o delovanju in : uspehih naših skladateljev, menimo, da jc umestno opozoriti našo javnost te.mbolj na skrito, nič raz-kričano in malo javno znano delo skladatelja Blaža : Arniča, ki živi povsem v zatišju, dasiravno po svojem znanju in plodovitem delu zasluži večje pozornosti. Po znanju, pravimo, — saj ima za 6eboj diplomo orglarske šole in drž. konservalorija v Ljubljani, pa še diplomo dunajskega konservalorija iz kompozicije in dirigentstva; plodovitosl pa jc lepo podčrtana, če naštejemo samo njegova velika dela, ki jih je za njegovih 34 let res veliko: med 14 deli, ki imajo vsa zelo razsežno zasnovo in so pisana večinoma v sinloničncm smislu, sc uvrščajo v prvi red »Ave Marija« (za 8 glasov, sopran solo in orkester), Trio za klavir, violino in čelo, ki ga je že na Dunaju izvajal naš priznani Brandl-trio, na tekst široke Zupančičeve Dume konipo-nirana simfonija (sedaj krajšana), katere II. stavek jc tudi na Dunaju podal prof. Nilius in pri nas dirigent Škerjanc, in še >Orgclski konccrl« s spremljavo trobil, ki jc doživel žc to odlikovanje, da je posnet na gramofonske plošče. Dela zadnjega časa, ! kot je »Te Deum simfonija. Simfonična rapsodija« za orkester in klavir, Memento mori , za ' orgle in orkester itd., kažejo širok razmah in tendenco, zajemali s silnimi sredstvi — in 6o zato ludi pripravne sestavljati spored široko zasnovanih koncertov.
Ne glede na stilni kriterij (saj si danes pač skoro vsak po svoje išče poti naprei) so tc kompozicije toliko vredne, da bi zasluzile tudi od domačih repro.luktivnih ansamblov več pozorno-
sli. Zato se nam zdi umestno, da je javnost zaenkrat vsaj na ta način opozorjena na Arnica in njegovo delo.
★
K prtvodu Ceivantesovega »Don K:»hota«, ki
je izšel med rednimi knjigami Slovenske Matice, naj pripomnim še to, da je roman res izvrstno ilustriral akad. kipar Niko P i r n a t z risbami s peresom. Škoda samo. da je teh risb razmeroma malo. Želeli bi si jih več, ker zelo poživijo Oranje
Izšel jc »Vrtec«, 66. letnik, št. 1 pod novim uredništvom prof. F. J e s e n o v c a. Uvodno povest »za najmlajše« »Medvedek Capljač« piše pisatelj F. Bevk, ilustrira pa jo prof. Košir. Drugo povcstico »Miška Grebačica« prevaja iz čsščine prof. Bradač, ilustrira jo S. M(jhelčič), Trčijo pri povedko francoskega pisatelja Perrault je prevel J. Gregorič. »Jabolko pripoveduje. (A. Č.) pa je nazorna prirodopisna črtica. Med to literaturo, ki se ji pridružijo še pesmici M. Kunčiča, je posejanih nekaj dobrih vzgojnih zrn: tako urednikove misli o kongresu, o cenah mladinskih knjig, ler zanimivosti o tehniki: sedmero čudov sveta. Za nameček pa še kratkočasnice in uganke. — Istočasno je izšel nekdanji »Angelček«, ki zdaj nosi ime »Luč«f kajti združil sc jc bil z bivšo »Lučko« v eno. Škoda samo lo, da je s tem prenehala stara tradicija »Angelčka«. List pa za to ni nič slabši. Urejuje ga P. Krizostom Sekovanič ter hoče dati našim najmlajšim lepo in potrebno versko vzgojo. Oba lista priporočamo našim učiteljem, predvsem pa seveda tistim, ki sta namenjena: našim šolarjem. Stane za vse leto — »Vrtec« 15 Din, Luč — 5 Din!
Ptuj 7. okolico. Olepševalno društvo v Ptuju je izdalo kratek voditelj po tem starodavnem mestu in njega okolici, s kratkim zgodovinskim opisom ler popisom zgodovinskih in gPojJra?*kih zanimivosti, splosnosti in gostiln v slov., hrvatske*n in nemškem jeziku. Brošuro krasi 39 podob.
Uspehi zadnje Šujshe sezone
Podatki iz seje Zveze za tujski promet
Vsako leto, po končani glavni sezoni, so sestane odbor Zvcm zu tujski promet v Sloveniji k soji, nu kHteri pretresa rezultate našega tujskega prometa, obravnava njegove oviro in ugotavlja težavo, ki so mu stbvljujo na pot, ter fiksira smernice za propagando in organizacijo tujskega prometa za prihodnjo loto.
Običajno so Zvezine sejo vrše v Ljublju^ ni, vendar pa se od časa do časa in po potrebi sklicujejo tudi v neznanih, skritih in lepih kotičkih našo ožjo domovino, ■/, uamenom, da sc člani Zveze do dobra spoznajo z našimi naravnimi krasotami in da dobijo vpogled o možnostih tujskega prometa v onih krajih, ki mu doscdu.i šo niso bili odprti. Zadnja seja jo bila dno 19. septembru t. I. v idilični gorski vasici Sorici, v kraljestvu Ratitivca. Povdarjalo se jo predvsem nujno potrebo izgraditve ccsto iz Škofje Loke skozi Železnike in Sorieo v Bohinj. Taka cesta bi bila emi-nontno važna zu povzdigo tujskega prometu no saruo v doslej tako pozabljeni Selški dolini, temveč ona bi bila od velikega pomona tudi za direktno zvezo med Gorico, Trstom ter Bledom in Bohinjem. Ako se namreč izgradi kratka proga cesta med Podhrdom in Sorieo, bomo dobili najlepšo in najkrajšo zvezo z omenjenimi mesti, ki sta svoje čase dali znatno število letoviščarjev Bledu, predvsem pa Bohinju. Ako se povrnejo danes ali jutri zopet, normalne razmero in ako se bodo sosedni odnošaji mod Jugoslavijo in Italijo v smislu turističnih konvencij izboljšali, tedaj postane ta cesta velikega gospodarskega pomena in napredka za tu lepi del našo domovine.
Na dnevnem rodu seje jc bilo razmotri-vanjo rezultatov preteklo sezone, ki .iu bila izredno dobra, ter jo ponekod prekašala celo rekordno leto 1930. To velja predvsem za Dobrno, Kranjsko goro, Mojstrano, Bohinj, Rimske toplice itd. Znatno napredujejo tudi Rogaška Slatina, Laško, Slatina Radenci in drugi. Občutno jo nuzadoval Kamnik, in sicer od 15.000 na okroglo 10.1100 nočni u. to pa radi tega, ker se inu je vzela pravica do popusta na železnici za njegove obiskovalce.
Ovire, ki jih jc stavila Avstrija našemu tujskemu prometu, nadalje nepopolno izvajanje turističnega sporazuma z Nemčijo, so bili vzroki, da jo letos Bled precej slabo odrezal. Imel je slabo zgodnjo sezono, (ko so druga leta prihajali gori Nemci), v glavni so-7,oni pa so izpadli skoraj docela Avstrijci,
Koledar
Četrtek, 2ti. sept.: Ciprijan in Justina, mučenea; Virgilij.
Novi grobovi
+ Kajhenburg. V ponedeljek popoldne smo spremili k zadnjemu počitku pokojno g. Olgo Hehwciger, soprogo uglednega tr/.ann in posestniku v Rajhenburgu g. Alojz Schvvci-gcr.ja. Velika udeležba pri pogrebu je biLa dokaz, ,kako jo bila pokojnica priljubljena pri vsem tukajšnjem prebivalstvu, kakor tudi dokaz iskrenega sočutju do vseh preostalih. Naj v miru počiva!
Osebne vesti
Izpit so napravili za čin rezervnega Inž. podporočniku naslednji podnaredniki-dijaki in sicer z odličnim uspehom Vladimir Franc, Ljuboinir Knop, Branko Kalaj, Franc Živec, Olokar Lisi, Martin Danijel. Kristijan Kol, Marko Hercigonja, Josip Valentinčič, Otmar Derner, Nikolni Šercer, Georg Štern, Ivo Žuljevič, Jurij Trajer, Milan Švul-ba, Štefan Vertier, Oto Uofman, Branko Kozina, Josip Urbavčič, Vekoslav Kimer, Roman Brifah, Vincenc Hudelisl, Herman Ast, Roman Nemec, Gustav Kac, Milan Blažič, Henrik Brili, Budimil Maj-hofer, Andrej Fodor in Karlo Kobler; s prav dobrim uspehom Miran Kristan, Krvln Šalamun, Adolf Vobornik, Roberl Kvasina, Ljudevit Tomičič, Valentin Bizjak, Jožef Krisper, Karlo Humi. Budi-mir Pervan, Mirko Vrabec, Iirnest Rajuer, Franc Krajnčič, Janez Hafner, Pavel Ciželj, Štefan Znle-žak, Mirko Sram, Hubert Frelili, Jožef Ferpnčak, Ivan Štrukelj, Vladimir Langhofer, Božidar Klemene, Viktor Troicki, Davorin Burja, Pilvel Gosli, Nevenko Frank, Dušan Koriricer, Stanko Betiko, Stanko Bricelj, Božidar Plehatl, Vladimir Mužinič, Stanislav Flajs, Jožef Dolinšek, Edvard Fiajšer, Vladimir Fuks in Edvard Bauinan, ler z dobrim uspehom Stanislav Oslerman, Dragolin Vldiček, Davorin Štambuk, Vladimir Franc, Vladimir Ri-zen, Vladimir Korda, Štefan Huzek in Milan Mir-kovič.
Ostale vesti
—	Tajništvo JRZ v Ljubljani začne poslovati ■/. današnjim dnem v svojih začasnih prostoriii ua Tyršcvj cesti 29-1. Uradno ure so dopoldne od 8—12 in od 3—5.
-- Prosvetni tabor v Cerkljah ob Krki. V nedeljo, dne 29. t. m. bo »prosvetni tabor« v Cerkljah ob Krki s sledečim sporedom: I. Ob 10 cerkveni govor o važnosti prosveto (govori g. dekan Anžič). Nato sv. maša za procvit katoliških prosvetnih društev r. ljudskim petjem. — 11. Ob 11 zborovanje na prostem in sicer v tem-le redu: 1. Pozdravni nagovor (govornik iz Sv. Križa). 2. Petje (poje moški zbor iz Ccrkeli). 3. Zborna deklumacija (de-klamirajo fantje iz Lcskovca). 4. Slavnostni •govor (govori g. dr. Basaj iz Ljubljano). 5. Zaključna beseda. Edina pruva jo resnico pot, zastonj bi srečo si brez nje iskali! Pridite zlasti vi, možje in fantje, v kar uaj-obilnejšcm številu! Ob slabem vremenu bo zborovanje v društveni dvorani.
—	Rojakova smrt v Argentini. Izseljenski komisarijat v Zagrebu sporoča: Policija mesta Aveliuneda, provinca . Buenos Aires (Argentina) jc našemu poslaništvu v Buenos Airesu sporočila, da jo 31. julija t. 1. v bolnišnici »Triorito« umrl jugoslovanski državljan Ivan Keskak, Pred smrtjo jo pokoju povodni, da jc 3a let star in da nimu stalnega bivališča. Sorodniki in znanci njegovi se poživljajo, da sc ustno ali pismeno oglasijo pri Izselj. komisarijatu v Zagrebu, Palmotičcvu ulica 59 I. ter se sklieujojo, da prihajajo zaradi umrlega Ivanu Keskaka.
Sadna razstava na Trati nad Sk. Loko. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dn štvu na Trati nud Škofjo Loko priredi v nedeljo, 6. oktobra 1935 sadno razstavo. Ker jo dobiti v Poljanski dolini letos precej lep jabolk, vabi podružnica sadno trgovec, ila si
luko, du jo bilo dnevno skoraj 500 do 600 go stov manj ko lani. Izguba, ki jo jo Bled utrpel, gre v milijone, kar kaže enostavni račun.
Od inozemskih gostov so nas v večjem številu in znatnejšo kot lani obiskali Cehi. Vsepovsod, kjer so se Cehi pojavili, se čujejo pohvale, da jc hila to dobra publika.
Poglobljena propaganda v vzhodnih in južnili krajih, je privabila izrodim veliko Ste; vilo srbskih in hrvatskih gostov. In ravno li so povzročili, du jo bila letošnja sezona na višku.
Glede finaneijolnega efekta pu moramo biti procej skeptični. Pri žo itak nizkih cenah so so pojavili vsepovsod tudi gosti, ki so pri vsaki stvari iglihali« in skušali šo bolj li-ščuti cene navzdol. V tem pogledu je onio; niti Angleže, Francoze, nato pa seveda tudi naše sodržavljane. O češki publiki letos ni bilo slišati takih pritožb.
Da jc našo banovino obiskalo veliko število hrvatskih in srbskih gostov, to je pripisati tudi intenzivni propagandi, ki jo delajo zn nas Putnik in njegova številna zastopstva Sirom cele državo.
Zveza izda za prihodnjo sezono skupno /. Mariborsko tujsko-proinctno /.vezo nov vodič za dravsko banovino, ki ga bo spisal znani naš strokovnjak Rudolf llad,jura.
Delovna bilanca Zvezo je bila v preteklem polletju zelo aktivna. Ustanavljala je ! tujsko-prometna društva, — sodelovala jc pri akcijah za razne ceste (u. pr. avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak). — V zvozi s centralo Putnik jo aranžirala tiijsko«pro-metno razstavo v okviru razstave Jadranske Straže na velesejmu. — Zavzemala se je zn pravice naših letovišč in zdravilišč ter intervenirala na mcrudujnlh mestih v vseli prometnih, gospodarskih in drugih težkočah naših letovišč. Največ je pa storila na propagandnem polju z razširjovunjem reklamnega materijaln po vseh evropskih državah, od koder prihajajo tujci k_ nam. Razposlalo in pri društvenih putovanjih v inozemstvo razdelilo so je na desottisoče brošur in prospektov.
Pri tej priliki moramo omenjati zlasti tudi veliko požrtvovalno delo uradništva Zveze za tujski promet. Bilo .je zaposleno v času sezone takorekoč noč in dan ter jc delalo s stoodstotno vnemo. Urudništvo, ki jo streglo tujcem in domačinom z informacijami ter drugače, zasluži javno priznanje.
to razstavo oglodajo. Avlo-zvcza je ta dan z vsemi vlaki.
Čuden geološki slučaj v Hercegovini.
Rojak nam piše iz Hercegovine: V srcu Hercegovine, malem mestecu Stolen se jc tc dni dogodih zanimiv slučaj igre matere naravo. Ttoka Bregava .io od nekdaj izvirala pod mulo planino tik mesteca Stolen. Pred nekaj dnevi, pa jo nenadno močan izvir kur naenkrat usahnil in reku je popolnoma presahnila. Med prebivalci tega revnega kraja pa je vsled tega nastala grozna skrb za obstanek, ker brez vode kraj mora opustili in ljudje so morajo odseliti. Ta čuden geološki dogodek tolmačijo nu razno načine. Najbrž pu je vzrok velik plaz peska in kamenja, ki je pred lotom ob času nevihte zdrsnil na izvir. Pritisk ,je najbrž primoral vodno žilo, da je spremenila smer toka in lako jc kru. ostal brez vode.
Kapital v zimi « - ■- n, ■. r>- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
—	Glasbene šole, pevce, glasbene kroge In gojence glasbenih zavodov opozarjamo: »Glasbeni besednjak«, ki ga jo sestavil Dušan Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju. Cona izvodu jo 12 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Besednjak obsega bogato število glasbenih izrazov, katero mora vedeti vsak glasbenik, oziroma naj bi .jih vedel tudi vsak prijatelj glasbe. Jc strnkovnja-ško sestavljen v abecednem redu izrazov, katerim je pridejana šo izgovorjava istih, da jih pravilno izgovarjamo, kar jo tudi važno. Izrazi so italijanski, nemški, francoski, španski, grški itd. Ker nimamo drugega tovarst-nega tolmača glasbenih izrazov v slovenskem jeziku, je pričujoči slovarček kar najbolj dobrodošel in ga prav toplo priporočamo. Bivši ravnatelj državnega ljubljanskega konservatoriju g. M. Hubad se je o tem slovarčku kaj pohvalno in laskavo izrazil, ter ga toplo priporoča vsom glasbenim šolam in zavodom, kakor tudi posameznim glasbenikom.
—	Motnje v želodca iu črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joscfove« grenčice,
—	Tudi Vam velja to ubvostilo: preberite in drugim povejte! Pojdite z nami ho božjem svetu!
V sončno Dalmacijo za 350 Din 4 dnevni avtobusni izlet: Ljubljana —- Kočevje — Sušak — Crikvenicu
—	Senj — Šibenik — Hk radiu — Trogir — Split
—	Slnj — Knin — PlltviSkn jezera — Karlovec — Novo mesto — Ljubljana; trgatev grozdja in izlet z ladjo na Hvar. Odhod iz Ljubljane 27. septembra. — V Nazarje, čez Črnivec —- Novo Štifto — Gornji grad za 70 Din (en dan z avtom) (i. oktobra. Na Sveto goro pri Gorici bo VII. (in zadnje) letošnjo romanje z avtobusi 7. in 8. oktobra. Kdor gre z nami, naj ne odlaša s prijavo. — V Bcuetke in Padovo čez Gorico —Trst — Redipuglia (Sredi-polja; znamenito vijjaeko pokopališče, kjer počivajo vojaki IIL ital. armade — 120 tisoč mož) tridnevni avtobusni izlet 12. do M, okt. za 390 Din vključno potni lisi in vizum. — Na kraljev grob na Oplenae (celodnevno bivanje v Belgradu) z brzini vlakom 19. do 21. okt. za 2&5 Din. — Podrobna pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se po dopisnici nu naslov: »Po božjem svelu . Ljubljana, Vrazov Irg 4 (Šcntpeterska vojašnica).
—	V Službenem listu kraljevske Lanske uprave dravske banovine od 25. t. m. jo objavljen lUkaz o priključitvi ozemelj sosednih občin mestni občini Ljubljana«, dalje > Uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in sanio-upraviiih uslužbencev« in Dopolnili! pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami«.
—	III. stomatološki kongres v Belgradu od
28. "I. do 2. 10. Predavanju na kliniki prof. Ko-stiča v soboto ob 10. Natuučne inforhuicijc na kolodvoru.
-■ R«oi te mi, kako to, da
danes tu tako svetlo?
—	Da, zamenjal i smo danes
v s p. žarnice.
Draga stvar1
—	Ne, kajti v 7. e 1 i smo nove Tungsram žarnice z nitko v dvojni
v i j a č n i c i .
—	No p a
—	Te gorijo svetleje in vendar ne porabijo več toka. Tako mnogo bolje i 11 demo .
—	Res?
■ Zares!
Ponarejeni mrtvaški list in hranilne knjižice. Iz Kamnika: V kamniške zaporo so privedli vodiški orožniki 29-lelnegu čevljarskega pomočnika Štefana Ciperla, ki jo pri- : znal, da je avtor ponarejenih hranilnih knji- i žic in mrtvaških listov, ki so jih zasledili v i Vodicah in v Križali. Hotel je z njimi oškn- I dovati vodiško hranilnico in Samopomoč v ! Splitu. Povod z.a preiskavo pri Oiperlu, ki so ga orožniki že dol,i časa sumili, da se peča s takimi rečmi, je bila tatvina štunipiljke župnega urada v Križali. Vzel jo je Ciporlc in dal napravili šc novo, ki se je glasila nn Duple na Gorenjskem. Od dveh zaviirovalccv jc odkupil zavarovalni polici in napisal mrtvaška listu, za katera je šel iskat tiskovine v Smlednik, z izgovorom, da .jih je g. župniku v Vodicah zmanjkalo. Tižiški orožniki so slo-pariji prišli nu sled in jo preprečili, vernim; pa krivca niso, mogli izslediti, Šolo vodiški orožniki so prišli stvari do dnu in pri toni razkrili, da so dobili v roko tudi ponarejevalca hranilnih knjižic vodiško hranilnice. Ciperle je svoja dejanja priznal in povedal, da ga .ic k temu nagovoril neki prijatelj. Knjižice jo ponaredil na ta način, da jo pripisoval nove vložbe in sicer v tri knjižice zaporedoma 1"> 8II0II, 91100 in 19,000 Din. Knjižice je potem spravil v promet v Ljubljani. Kilo je, prodal, dve pa zastavil z.a protivrednost.
Državnim upokojencem v vednost, da
glede vlaganja prijav /a dravinjske doklade ni nobene i/preinembe, če se bo pa na podlagi nove uredilo kaj i/preinenilo, se bo to po časopisih pravočasno razglasilo. Vsako tozadevno povpraševanji; |iri finančni direkciji naj sc opusti.
—	Avtobusni izlet Benetke—1'uduu ml 12. do 14. oktobra Din ViO.—, Opatija 20. septembru Din 163.— (jirijnve šc daucs). l ogarska dolina 20. septembru Din 'li.—. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana, /.a nebotičnikom.
—	Vedno bele zobe obdržite s stalno uporabo zobne paste Chlorodont (tuba Din 8.—) z istočasnim uporabljan jeni pripravne zobne ščetke Chlorodont (tspecialni urez). Poskus Vas bo jircjiričal.
Kamnih
Izredni občni zbor bo imela gnstiluičurska zadruga v ponedeljek v Kamniku. Po združitvi obeh stanovskih organizacij v kamniškem okraju bodo gostilničarji izvolili uov odbor. Prepričani smo, da bodo z. o/iroui ua težke čase, ki so hudo prizadeli tiuli gostilničnrski stan, izvolili odbor, ki jih bo nepristransko zastopal v vsakem slučaju.
Za veliki Kamnik. Prebivalstvo Nevelj in Mekinj je na dveh sestankih soglasno zahtevalo priključitev obeli vasi h Kumnfkii. Zbranih jo že und 75 odstotkov podpisov v obeli občinah. 'ludi Podgorje hoče h Kamniku. V praksi se jo namreč pekuiulo, da majhne občine okrog Kamnika uc morejo uspevati in islvisijo v svojem gospodarstvu samo od dobre volje banske uprave, ki jih mora reševati z raznimi podporami. Tudi kamniški občinski oilbor bo ta teden podili svojo i/.juvo o tem vprašanju.
Celje
^ Hotelir Rcbeiischegij na *adnji poti. V torek
popoldne je nastopil prerano umrli hotelir gosp. Franc Rebeusehegg svojo zadnjo pot. Že pred napovedano uro pogreba sv je zbrala na meti In o m pokuplišču ogromna množica občinstva od blizu in daleč, med temi zelo veliko pokojnikovih stanovskih tovarišev, hotelirjev gosiilniSarjev iu mesarjev, mnogo zastopnikov dr.gib obrti in gospodarskih panog, polnošlev lino niegovi sedanji tovariši iz mestnega sveta celjskcga kakor tudi mnogo bivših mestnih svetnikov ler številni prijatelji In znanci, Pogrebne obrede je ob asistenci opravil gosp. opat Jurak, nato sta se pa ob odprtem grobu poslovila od pokojnika župan gosp. Mihclčič in podpredsednik Zveze mesarskih združenj za dravsko banovino gosp. Zaje iz Ljubljane. Oba sla poveličevala gosp. Rcbeuschegga kot moža-poštenja-ka, iskrenega prijatelja in neumornega gospodarskega delavca. Pogreba sta sc v imenu Zvezo mesarskih združenj za dravsko banovino udeležila tudi predsednik gosp. Dimnik in gosp. Žan Iz Ljubljane. Pri pogrebu so bili navzoči pa ludi zastopniki skoro vseh mesarskih združenj I/ dravske ha-novinc.
xy Sv, maSa zaduSnica z.a pokojnim dijakom celjske gimnazije Milanom Rusom, ki je umrl v prerinil mladosti letošnje počitnice, je bila včeraj oh 8 zjulral v Marijini cerkvi. Svcle maše, katero je daroval gosp. prof. Kovutič, so se poleg sorodnikov udeležili tudi vsi dijaki in dijakinje ter celokupni profesorski zbor.
gr Pogajanja v Cinkarni so se pričela, štrajk v Cinkarni se po vseh nnakih bliža svojemu koncu V imenu druge rudarske skupine je stopil v zvezo z. vodstvom tovarne gosp, PlibcrSek iz Trbovelj, ki je predlagal predvsem, naj sc sprejme nazaj v delo vse delavstvo in naj se delavstvu izplača ta-j koj že obljubljena božlčnica. Včeraj ob 2 popol-i dne so se pogajanja nadaljevala in so sc jih udelc-j žili poleg zastopnikov podjetia šc rudarski glavar i gosp. ing. Močnik, ravnatelj Delavske zbornice j gosp. Kopač, zastopnik druge rudarske skupine gosp, Plibcršek ter trije zaupniki cinkarniškega delavstva, Kakšne pogoje jc stavilo delavstvo pri teh pogajanjih in kakšen je njihov rezultat, ob času tega poročila, nam šc ni znano.
& Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 1. oktobra od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za uicslo Celje v Razlagovi ulici.
Ptuj
Šoštanj
Trboveljski slavčki so imeli spet polno dvorano. V soboto zvečer so peli v Šoštanju. i.0 oz.iianilo, da pridejo, jo zadostovalo in dvorana je bila polna do zadnjega kota. Zbor je nastopil polnoštcvilno. Mladi pevej so začeli koncert s svojo pesmijo Mi smo pa od tam doma«, ki jc ves čas koncerta bdela nad občinstvom kakor moto.
Prosvetna ura. V nedeljo popoldne priredi Prosvetno društvo za članstvo in prijatelje društva prosvetno prireditev z raznovrstnim sporedom. Predava jiu ravnatelj mešč. šole g. 11 ritiernilv.
Radio
tummmimmamumimiuuimiiiin
Programi Radio Ljubljana t
Crlrlih 26. silil v m lira: 12.011 P» nekaj kmečke I godbe (plošče) 12.4.i Vrelim, poročilu 13.INI čim, obvoslil« 1.1.15 Lahka glasba. Radijski orkester 14.011 Vreme borza IS.ttll Umi. nrk. is.m slovenščina /.n Slovenec (rlr. Iludnir KOlorič) IS.nll čil.- vreme, poročilu, sporni. 1(1 IIII N'luS. nrir II /.»grelni (liroL I. Krulile I/. Zagrebu) 32.nn rs«, vreme, poročilu. siiore.L 22,15 t.iillkili nog nu okrog, Rud. juzz. in g. PruinelS. Konec ob Sil.
Drugi programi i
Čelrlrl:, Hi. srplcinhra: Italifriul: 211. ml Vokalni koncert Milij Klavirski koncert 21.1111 Narodne pesmi 21JHI llu<lij,sl,i orkester 2J.:»I Prenos iz. kavurne — /. umrli: 'JH.IKI llelgnnl 22.1', 1'losnn glasbil - Dunaj: 17 i« Soilolml avstrijski sklmbitclii 19..HI Hndijnkl ork. •22.10 Dunajska pesem. goil. kvnrlet U.I.HII .luz.z. — lliiilhiilirilu: IU.»I Svočun koncert 22.a.! rigunskii glasim ":l.l.'i 1'l.vsnu gln.sliu — Trsi Milan: IV O.) Pelje 2u In (loillni na pilialn 3LM."> Plesni! glasbil - llhil-llnll: 17.05 Pelje I iu kouiornil glasbil 211.10 Ka v slovo pogubljenje, Birlloz.
1'raua: J!l.4i l itre 111:411 češka godim na pilialn 20.55 K lav irski in orkestrulni koncert 22.35 Plošče Umu: lii.lUl llon Ouijote, opora Jtiutm.net - Mol Oslrava: ltl,:K| Čeveljčki, opera, Čajkovski. — I uršava: 211.11(1 I .ali ku glasim 21.im Igra 22.1111 Poljske prsmi 22.25 Pli«Sil« HrrliH in ]'ralislara: 2U.1II (ilaslMMia štafeta me.1 ller-I i noto in Vrotislav.i Frank/url: 20 ln Kieliemlorl fove pesnil — Moiuikovo: 19.1IU Pester koncert
Naše dijaštvo
Si cfln.icsolsl.-c abitnrijoilinjc. ki so nmneravnjo lulclcžiti triilnovnih iliihovuih vaj v \iršu)inskcin zavodu v Ljubljani, ms,i i1-« tftko.1 prijavijo. T>«h«vnr vaj« sc pitidno v neilcljo, iluc 20. t. m. ob šestih avečer.
Nezgode in nesreče. Martin Petek, 20 letni | posestnika iz KoUjnščaka pri Mali nedelji, ge je i vozil k Sv. Jurju ob Ščavnici k maši. Med potjo ! je zavozil v cestni jarek in si zlomil levo ključnico. J — Marija Artenjak, žena mlinarja iz flajdine je I dobila s polenom po glavi udarec, da je oble/.ala nezavestna. Oba poškodovanca so spravili v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod «o pripeljali tudi i Franca MurkoviČa, posestniškega sina iz Grabšin-cev, ter orožnika Miha Ekarta iz postaje Mala nedelja, Prvi je dobil z nožem sunek v lovu slcjtao, drugi pa, ko je miril prepirajoče fante, s kolom po jjlavi s lako silo, da jc obležal nezavesten. Poškodba poslednjega je smrtno nevarna.
Vlom {»n tatvina. Neznani tatovi so vlomili v kuhinjo hotela Ko-ssar. odkoder so odnesli razne mesne izdelke. Obiskali so tudi mesnico in stikali za denarjem, katerega pa k sreči niso našli .— Iz veže meščanske šole v Ptuju je neznan storilec ukradel moško dvokolo last učenca Franca Preloma iz Bukovccv. Kolo je vredno 600 Din Policija jc uvedla preiskavo.
Požar, Preteklo noč jc izbruhnil požar pri posestniku Rechtbauerju v Gornji r-avinski, občina Majšperg. Zgorelo jc gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki vred in znaša škoda okrog 10.000 dinarjev, Domači gasilci so požar omejili in ogen-, pogasili, Vzrok požara ni znan.
Vpisovanje vajencev in učencev v trgovske strokovno in nadaljevalno šolo v Ptuju se visi v nedeljo 29, t, m. ob JO v zbornici drž. meščanske šole v Ptuju. Popravni izpiti bodo v ponedeljek 30. t, m, ob 18. Redni pouk se prične v sredo 2, oktobra t, 1.
Naznanila
Ljubljana
1 Nočno uliisho i ni o j n lelfnritP! mr. SuAnili, Marijin trjr 5; mr. Kurall, UoapoHveUkn e. IU w» inr Holiino« ded., lijniMku c. Jll.
I Monte. Drev) ob H. uri 1*> na£ dulal rwu»fir k. Miha Janko, oh lepih ttkiorjMi^n.lli «*li'k»h na »voj zanimivi n*£ijj predaval o lejK>talj vednegn Kima. Pridite'
Poizvedovanja
Paplfjica, modre barve, izgovarja bnsedo j Je ušla al. sept. Oddali Vo^Jnikov tr* 5 ti. niidf*lr. -Aivanzo proti nagradi.	•
OPERA. Začetek ob 20.
Sobota, Jfi. septembra: M nI a Plornmue. Iz/ven. Globoko znižane cene od JVi Din n»v7xlol. TiJardovitiova oimreUi -Mala I'l«>rainy. t& poje v soboto 2s. t. ni. v ljubljanski oj»eri. VIoko koinirncirn šjor Bepna ikrn «'laiii Dniiiu' a. d#neA. Ostala zitsctllia kot pri 4o«odnujih vprir^^H v«h t Vn i« «« <r!obeko zai-žanc, sedeži od 3U do 6 Din, stojišča 0 iu 3 l>in.
Angleške, italijanske, francoske
vojne sile
na morju in v zraku
Anglija je glede na vojno brodovje pač prva na svelu. V razmerju spričo Italije in Francije, je Anglija kot 5 proti 3, 5. Leta 1925 je dobila dva čezmerna, orjaška dreadnoughta (drednota) z imeni »Nelson« in ->Rodney«, ki sta opremljena z najmodernejšim orožjem. Parne turbine, ki imajo 50.000 l/njskih sil, poganjajo 40.000 ton jeklene gmote s 1/lrostjo 23 in pol morskih milj po vodi. Na njih j: 0 topov s 40 in pol centimetrskimi kroglami, ki izstrelijo vsako minuto po 6 jeklenih granat, od katerih ima vsaka lfloo kilogramov! Zaper tor-pedue čolne je na teh orjakih po 12 petnajst in pol centimeterskih topov in zoper zračne napade — 6 dvanajsteentimeterskih in dalje 27 navadnih topov. Takih mogočnih bojnih priprav nima ne Francija ne Italija. Dalje ima Anglija 10 drednolov, Iri vojne križarke, bojne ladje s težko artiljerijo in veliko hitrostjo. Bojna križarka »Hood« pa je doslej največja in najurnejša bojna ladja sveta (včeraj smo videli njeno sliko). Dolga je 202 m in široka 32 m, potopi se za 10 m in preplava na uro po 57 in pol kilometrov! Dalje ima Anglija 6 nosilcev za bojna letala, ki se morejo otovoriti z 200 letali in ima še 20 velikih in 48 manjših križark pa 158 rušilcev in torpednili čolnov in 70 podmornic. —
Italija pa je vladarica ozračja! — Za na morje fma 4 starejše drednote, ker se je v poslednjih letih bolj brigala za torpedne čolne in podmorsko brodovje, a najbolj je skrbela za bojne sile v zraku. Italija ima za vojno na razpolago 1 ladjo za letala, 60 rušilcev, 45 torpednih čolnov, 72 podmornic, 45
f . .■,», -" -v ' -.-'V	c*
\ ' > .i.
Aoi-sinke prinašajo darove za podporo domovini.
motornih čolnov, 10 težkih in 19 lažjih križark. Glede na letala, pa ima Italija za zdaj prv.o besedo.
—	Seveda ima [w Angleška spet to prednost, da more zapreti Sueški prekop, Gibraltarsiko ožino in se polastiti Sredozemskega morja z eno samo kret-njo. Anglija more v slučaju vojne Italijo popolno- i ma odrezati od njenega vzhodnoafriškega bojišča, saj bi se Italija po zračni poti težko oskrbovala v Afriki, mimo tega pa je Anglija že zdaj prepove- i dala, da ne sme noben zrakoplov pluti nad Egiptom.
—	Italija spet ima pa to izredno priliko, da more Sredozemsko morje med Sicilijo in Tunisom (140 km) razdeliti na dva dela, torej more preprečiti zvezo med Gibraltarjem in Malto ali Suezom. Italija tudi lahko iz zraka napada angleške postojanke na Gibraltarju in zlasti še na Malti. — Sleherna teh dveh držav pa ima Ahilovo peto (ranljivo točko): Anglija ob Malti, Egiptu iu Gibraltarju; Italija pa radi Sredozemskega morja, če bi ga Angleži za- j prli in če bi Angleži obstreljevali številna italijanska pristanišča. —
Francosko vojno brodovje je glede na velike bojne ladje močnejše ko italijansko. 1 rancija ima zdaj 4 starejše in 4 novejše drednote. Najnovejši je od letos, »l>unke.rque« mu je ime, a ima le osem 33 centimeterskih topov. Ti drednoti so nekakšna sredina med linijskimi ladjami in oklopnimi križar-kami. Njih teža je 10.000 ton, imajo po šest 28 centimeterskih topov in hitrost 26 vozlov, torej se morejo naglo umekniti vsakršnim močnejšim oklopni-cam. Razen tega ima Francija 2 ladji za letala, 10 težkih in 15 lažjih križark, 75 rušilcev in torpedov in 108 podmornic; največ ima torej podmornic in je tu najmočnejša.
Bojne sile vseh treh velesil se utegnejo vsak dan spremeniti. Anglija ima največ vojnega brodovja v Sredozemskem morju in sicer ob Gibraltarju, Malti, Aleksandriji in Jaili. Anglija ima tud' več križark in rušilcev v raznih pristaniščih kot nekakšen ugovor zoper nenapovedane morske vojne sile Italijanov po grškem otočju. Angleški rušilci spremljajo sleherno italijansko bojno ladjo, ki plovejo skozi Sueški prekop, zlasti pa podmornice, ki so Angležem še izza svetovne vojne trn v peti. — Po vsem tem je dokazano, da je Anglija gospodarica svetovnih morskih, bojnih sil, a občutno more biti oškodovana, če se ji kaj pripeti ob Malti, Gibraltarju ali v Egiptu. — Ladje, topovi, tanki, podmornice, letala, puške, sablje — dan na dan in noč za nočjo: kakor bi svet še nikoli ne videl vojnih strahot, kakor bi bilo le za šalo, da drug drugemu molijo orožje pod nos, kakor bi bilo življenje milijonov ljudi prazna pena! Ali bo res zmagal neguš na ta način, da bo nahujskal evropske države drugo zoper drugo?	i
TrapisSi na Japonskem
Ce Japonec govori o samostanu in menihih, gotovo pomisli na samostan, ki je na najsevernejšem japonskem otoku, Hokkaidu.
Jeseni, leta 1806 so se na planoti blizu obale naselili prvi menihi. Poklical jih je rajni hakodat-ski škof, Berlioz. Cez 1000 oralov gozda in goli-fav so kupili ter že drugo pomlad začeli obdelovati zemljo, delati poti, vodne jarke in mostove. Da bi si bili čim prej pridobili zaupanje prebivalstva, so kmalu odprli sirotišnico in ljudsko šolo. Toda svet ni bil posebno rodoviten, domačini pa so bili nezaupljivi, samostanske lesene stavbe so celo zažgali. Počasi, počasi je uspevalo njihovo delo, z njim je rastel ugled menihov. Domačini so prihajali ter prosili sprejema v njihov red, z njimi so se tra-pisli ukoreninili v ondotno ljudstvo. Dvanajsto leto po ustanovitvi, so sezidali samostansko poslopje, tokrat iz opeke, ki se upira viharjem, kadar divjajo nad morjem in ob obali.
Poznejša leta so jim prinesla priznanje japonske vlade, k njim v šole so pošiljali ljudi, ki naj bi se naučili vzornega gospodarstva. Pisatelji so s časopisi, knjigami in slikami širili po deželi ugled teh menihov. Še sedaj prihaja v samostansko samoto mnogo pisem. Iskalci resnice trkajo na samostanska vrata; marsikateri mlad pogan prepotuje pol otočjega sveta, da bi stopil v vrste redovnikov. Mnogo obiskovalcev potuje poleti na sever, med njimi tudi dostojanstveniki. Ni ga šolskega izleta
proti severu, tie da bi se ustavili v samostanu. Strme poslušajo, da je med 75 duhovniki, redovniki in kandidati 67 domačinov. S temi obiskovalci se vrača v domovino sto spominov, pa nekaj tiste svete resnobe, ki veje po samostanskih hodnikih.
Kaj naj bi pojasnilo visoki ugled teh menihov v pogan. Japonski? Mar romantika, ki kot beli duh iz onslranstva obdaja te molčeče, delavne menihe? Marsikateri obiskovalec -— Evropec ali Američan — bi morebiti pomislil, da je ta samostan zatočišče tistih, ki so' bili razočarani, ali pa jih je življenje zlomilo, pa nič več. Mar priznavanje žrtev in odpovedi? Takšni ideali, so ideali Jajooncev. Mar do-motožje jx> miru in zbranosti, ki je razlito nad Vzhodno Azijo in njenim prebivalstvom? Mar duševno sorodstvo trapistov in Japoncev, kjer zgled in premišljevanje zaleže več ko vsakršno pridigova-nje po cestah? Mar značilna duhovna jroteza vseh Jajooncev, ki za svoj ideal vse zastavijo in žrtvujejo?
Vse to. Zato Jaf>onci sjioštujejo te menihe, ki žive in se žrtvujejo za oltar in blagor ljudstva.
»Učili smo se, da ima vsaka stvar na svet" svoj fiotnen. Na primer?« »Labud.«
»Zakaj pa labud?«
»Ker ima zato tako dolg vrat, da ne utone, ka-i dar je |x>vodenj.«
Najnovejši stroji za zgradbo cesta, ki jih uporabljajo v Nemčiji.
Ladje izginjajo
Pred šestimi leti šele so prišli na to, da se dogajajo ined septembrom in februarjem vsako leto čudne stvari: v tem času vsako lelo izginjajo ladje in sicer jih izgine vsako leto po 6. — Tako je na primer 1. 1028 odplul 6000 tonski ameriški parnik »Elkton« s sladkorjem in kokosovimi orehi s Filipinov. A odkar je odrinil odondod, ga niso več videli. — Angleški 6700 tonski parnik »Asiatic-Prince« je v začetku I. 1929 zapustil Los Angeles in je odplul proti Jokohami. Parnik je bil 24. marca še v brezžični zvezi z drugimi ladjami. A nenadoma se je zveza ustavila in nikoli več ni nihče kaj slišal o tem parniku. — Jajronski 6000 tonski parnik »Jo-nan Maru« je 1. 1930 odplul iz Portlanda; bil je obložen z žitom, s kožami in plul proti Sanghaju. Pa je izginil. Preveč bi bilo, da bi navali vse druge večje in manjše ladje, ki so izginile. Imenujemo le še 0000 tonski parnik »La Crescenta«. Novembra 1934 je zapustil Sari Louis, poln petroleja, in je hotel v
Osako na Jajx>nsko. A od 5. dec. istega leta dalje ni ne sluha ne duha o njem. Uganka o usodi vseh teh ladij, ki so imele na krovu izvežbano moštvo za radio in drugo izborno jx>morsko moštvo, še zmeraj ni razvozljana. — V najnovejšem času so zemljeslovci in raziskovalci morskih globin dognali, da so v Velikem oceanu nemara luknje. So prav resni pomorščaki, ki menijo, da more kak vrtinec požreti tudi 5000 ali 6000 tonski fiarnik. — John Wires, kapitan, ki ga poznajo vsa morja, je na jxidlagi mednarodnih sklepov že na poti, da najde tako zvane »Leteče Holandce«. Saj je znano, da plava nekaj stotin ladijskih podrtin ]X> sedmerih morjih tega sveta. Mogoče je, da je v kaki hudi uri zapustilo moštvo te podrtije ali f>a je utonilo in se je podrtija sama dvignila iz morja. — Wires je izurjen v lovu za »Letečimi Holandci«. Ce so lc kje v severnem Velikem oceanu kake jjonesrečene ladje, jih bo Wires našel in poročal o uspehih.
Voda v Somaliji
Na milijone vojakov, ki so bili v domovini vajeni odlične studenčnice iu ki morajo prenašati afriško vročino, je imelo doslej tako maJo vode na raz-|x>lago, da so bile radi nje že težkoče, če je prišel v Somalijo in- drugam le še en sam nov jx>lk. Nekaj, ne posebno izdatnih vodnjakov, ki so jih imeli domačini in dva zasilna bazena — to je bilo vse, s čimer so mogli razjx>lagati poveljniki vojakov. — Ko so začele čette zaradi abesinsko-italijanskih sjx>-rov mnogoštevilno prihajati v Somalijo, so si spočetka lako jx>magali, da so znižali vodo na 3 litre za moža na dan. A tudi za to količino je bilo treba pripeljati vodo iz Italije. Parnika »Dalmacija« in »Autioro«, sta |x> 5000 km dolgi morski jx>ti dova-žala italijansko studenčnico.
General Grazziani, ki itna v oskrbi italijanske čete v Afriki, se je moral drugače pobrigali za vodo zanje. S pomočjo odličnih tehnikov za vodne sile, je
Zmtna ladja j L, Z. 129« bo pravkar izgotovijena. ie naivecia na svetu.
Prvi |>osiietek avtomobilskega kolesa svetovnega dirkača Campb?lla. Kolo se je od bliskovite naglice kar kadilo. 480 km na uro je pač nekaj I
Angleško zlato se izliva v Ameriko
Iz Londona so odšle velike množine zlata v Njujork. Parnik »Evropa« je v Southamptonu vkrcal za I in [x>1 milijona funtov zlata za v Njujork. Druge ladje |>a so odjveljale v Njujork še za 4 milijone funtov zlata. — V Londonu je naloženega na ameriški račun več ko 200 milijonov funtov zlata; največji del tega zlata se bo torej izlil v Ameriko. : Tudi srebro gre isto f»t. Parnik »President Roosevelt« je za 1 milijon 300 tisoč funtov srebra odpe-j ljal iz Anglije v Ameriko.
j Podmornica -restavracija
Lastnik neke njujorške restavracije, je nedavno : kupil neko staro ameriško jvodmornico. Prenovil jo je in namesto jeklenih plošč, je dal vdelali debele steklene šipe. Nato je restavracijo v jx)dmornici odprl. Vsako noč ob enajstih se restavracijska podmornica odpelje za miljo daleč od obrežja in se jjotopi na dno morja. Ondi dajejo le ribja jedila, gostje jm skozi šipe ogledujejo ribe in druge morske živali. Restavracija ima samo za 60 oseb prostora in vsi prostori so že več dni zmeraj vnaprej oddani.
Njujork—Kovno s 28 ur
Ameriški letalski jx>ročnik Wajtkus je 21. t. m. I z letalom iz Njujorka odplul čez Atlantski ocean na neprestani (nonstop) polet za v Kovno. Zračna proga meri 7200 km in jo hoče VCajtkus preleteli v 28 urah!
dal povečati množino vode 20 kubičnih metrov na 100 kubičnih metrov iz predelave destilatorja v Mogadiscio. A 1700 delavcev je naredilo nov de-stilator, ki daje 200 kub. metrov vode na dan. Na abesinsko-somalijski meji so napravili orjaški bazen in še več drugih manjših bazenov. Tehniki so priredili tudi ročne filtrirne aparate, ki jih prevažajo z avtomobili za vodo vred s četami. — Za eritrejsko planoto so dobili ta izhod, da so izrabili Rdeče morje za velikanski vodni rezervoar. Delavstvo 600 glav, je noč in dan upreženih, da črpajo s črpalkami vodo iz Rdečega morja v velikanske de-stilirne ketle, kjer se voda očisti in iznebi soli in gnilobnih soli, da je fiotem pitna. Italija se hoče na ta način tudi za kesneje iznebiti odvisnosti Angležev glede vode iz Adena. Le — ubogi Vojaki, ki |iijejo to morsko vodo!
Maharadža v zraku
Najdragocenejša zračna jahta, ki jo jc sploh kdo imel na svetu, bo last maharadže iz Patiale, ki je bil zadnjič v Berlinu, kakor smo ga videli na sliki. Maharadža spada k najbogatejšim ljudem sveta. Jahto mu delajo v angleškem Hannorthu. To bo letalo na 2 motorja, letelo bo s hitrostjo 200 rnilj ra uro, stalo bo 11000 luntov (funt 240 dinarjev — torej- 2,400.000 dinarjev!) in bo eno najmodernejših letal, kar jih je bilo doslej narejenih za zasebne namene. Namesto desetih sedežev za jvotnike in dveh za pilota (kakor je urejeno navadno letalo), bo dvorana za šest oseb, kjer bo 6 naslanjačev krog okrogle mize. Ker je maharadža prav strasten šahist, bo šahovnica tako narejena, da se figure ne bodo mogle prekucniti. Na tleh bo debela preproga, v stenah pa omare, električna hladilnica, blagajna, radio, knjižnica. Letalo bo imele seveda tudi kuhinjo na elektriko in ventilacijo in električno kurjavo.
Cesta iz marmorja
Blizu vasice Mikolič se avtomobilisti začudijo lepi, kot sneg beli cesti: cesta je namreč za več kilometrov naokoli obložena z marmornatimi ploščami. V bližini Mikoliča je namreč marmornat sklad, ki jva nima odjemalcev. Zato je bilo ceneje, da so za cesto uj>orabiii marmor, kakor pa da bi si nabavili drugo kamenje.
Unistatia
Američani se hudujejo, ker vsak razume jxkI imenom Američan samo državljane USA. Zato pravijo, da morajo Združene ameriške države dobiti drugo ime in sicer: Unistatia. Torej bo Washington glavno mesto Unistatie.

»Tole obleko sem dobila včeraj za svojo 30 letnico!...«
»Ni mogoče 1 Pa je še zmeraj moderna...«

mmi -I

Gospodarstvo
Dansko gospodarstvo
Na drugi strani prinašamo sliko danskega kralja Kristi janu X., ki. prit/4111 jc v frlrtek svojo 05 letnico. Ob tej priliki nc bo odveč, če v | nar potezah orišemo dansko gospodarstvo, /.tasti pu trgovinske stike med našo državo in I )ojisko.
Danska meri 44,500 km'J, nn katerih prebiva 3,550.0tK) prebivalcev po /udnjem štetju i/ letu 1950. 15.000 km je otokov, ostalo pa odpade na Jutlandijo, k Danski pa" pri podu jn tu-di otoki Faroerx v Atlantskem oceanu. Skoro U\% prebivalstva prebiva v mestih, saj ima suma glavno mesto Kopenhagen, Kjohenhaven, nad 770.000 prebivalcev, torej 21% vsega prebivalstva države.
Po deležu Danske v svetovni trgovini sodeč bi bila Danska pretežno kmetijska država 'l oda statistika prebivalstva po poklicih nam kaže, da je zaposlenih v kmetijstvu in ribištvu 1,117.000 oseb, v industriji pa 1,052.000 oseb. T« kaže da ima Danska močilo razvito industrijo, ki pa temelji predvsem na predelovanju kmetijskih proizvodov.
V danskem kmetijstvu prevladujejo mala posestva, vendar jc tudi delež srednje velikih posestev znaten. Obstoja pa tendenca k ustanavljanju čim več kmetij in država žrtvuje v ta namen zaiatne vsote.
Med kmetijskimi kulturami prevladujeta ječmen in oves, katerim sledi pesa, zlasti sladkorna, saj je Danska velik prodiucent sladkorja. Težišče dunslkcga kmetijstvo pa jo v živinoreji. Prevladuje goveju živina, ki ima nu razpolago velike pašnike, in prašiči. Kultura jc v splošnem zelo intenzivna, kur dokazujejo visoki hektarski donosi, ki so med najvišjimi v Evropi (n. pr. pšenica 29.8 »lotov na ha itd. Toda domsko kmetijstvo ne skrbi samo zu tehnično plat produkcije, ampak tudi zu vnovčevanje svoj ih proimvodov, zu kar je ustanovi jenu naravnost vzorna zadružna organizacija, ki ima v rokah skoro ves izvoz, lako ima Danska n. pr. društva za mol/.no kontrolo, katerih je 1682 s 54.000 člani, ki imajo 40% vseh krav na Danskem. Nadalje obstoju 1400 zadružnih mlekarn s 189.000 člani, 01 zadružnih klavnic s 170.000 člani, 700 zadraig za j/.v o/ jajc s +5,000 člani, 14-26 zadrug za nakup gnojil s 57.000 člani itd. Vse to nami kaže dobro organizacijo danskega
kmetijstva na zadružni podlagi
Med drug'|mi gospodarskimi panogami je vu/on ribolov, ki zujioslujo okoli 20.000 ljudi.
\ danski industriji zavzema prvo mesto, kur je ru/uniljivo / ozirom na gospodarsko .strukturo države, živilska industrija, tej skali gradbena stroku, kovinska industrija itd Meti vitžnimi industrijskitiij proizvodi omenjamo Ic-lo: sladkor, pivo, tobak, margarina, obleka in usnje, avtomobili, hicikli, ladje, elektrotehnični predmeti itd,
V zunanji trgovini so irluvni uvozni predmeti (1955): žitarico 112 milij. ki.ni, goriva 99, stroji, ure, ladje itd. 82 olj plodovi 79. olju in kavčuk 78, krmilu 71. kolon, blago b+. sirovo železo 60 itd. Izvaža pu Dunsku: meso 471 milij. kron. maslo in sir 504, iujcu 79, nbo 52, stroji, avtomobili 51, olju 29, kože in usnje 26 itd. V Danski zunanji trgovini stu največja dobavitelja Anglija in Nemčija, med odjemalci danskih proizvodov |>u stoji nu prvem mestu Anglija s 64.5% vsega danskega izvoza.
Nušj gospodarski stiki z Dansko niso znatni, dali pa bj se šc Ziiuitno povečati. Ku/.voj naše trgovino z Dansko jr bil po naših uradnih podatkih tule (v tisočih Din):
Uvoz i/. D. Izvoz i;u D.
1929	2.657	2.864
1950	5.297	2.526
1951	2.527	1.205
1952	1.572	415
1955	2.055	519
1954	2,029	16.452
1955	1. pol. 1.817	700 Trgovinska bilanca z. Dansko je bila za nas
jiusivna, loda upoštevati jc, da naša statistika ne upošteva vedno končne luimembue države ter je tako gotovo, <la stno izvažali na Dansko več kot pa izkazuje ta statistika. Meri lanskimi uvoznimi predmeti sla bila najvažnejši uvo/ni predmet /cnilja iu kamen /a 0.64 milij. Din. Luni je bil izjemoma nnš izvoz na Dansko znaten, ker smo j/vo/ili za 14.25 milij. Din koruze. Drugače smo lani izvozili še zu 1.65 milij. Din perja.
Z Dansko nimamo pnciobne trgovinsko pogodbo, pač pa velja še predvojna deklaracija o trgovini z dne 30. septembra 1909, ki jo je sklenila kraljevina Srbija.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. septembra kaže fo-le slanje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika j v primeri z izkazom za 15. september):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.261.4 ( I- 0.76), zlato V inozemstvu 72.2 (- 2.2) valute 0.16, devize 44 15 (+ 0.73), skupno podlaga 1.383.9 (plus 1 37), devize izven podlage 259.5 (-1- 17.0), kovani denar 272.8 (+ 20.7), posojila: menična 1.520.7 (— 3.06), lotnbardna 204,3 ( I- 0.3), skupno posojila 1.794.0 (— 3.33), prejšnji predujem državi 1.078.95 (+ 0.1), razna pasiva 459.74 (+ 12.0).
Pasiva: rezervni tond 136.1 (+ 0.2), bankovci v obloku 4.653.9 ( - 3.16), drž. terjatve 4 94 ( 0.05), žirovni računi 657.5 (-! 67.24), razni računi 603.6 (-!- 11.96), skupno obveznosti po vidu 1.356.0 (+ 82.16), obveznosti z rokom 216.7 (- 4.6), razna pasiva 237.0 (— 31.2).
Obtok bankovcev in obveznosti jio vidu 6.009.9 (+ 79.0), skupna podlaga s primom 1.778.3 (1.76), od te«a samo zlato v blagajnah s primom 1.628.6 ( + 0.1), skiipno kritje 29.58 (30.01) %, od lega samo v zlalu 27.09 (21.45) %.
Izkaz kaže, da smo prodali nekaj zlata, ki je deponirano v inozemstvu, da pa je istočasno v večji meri narastel naš devizni zaklad. Posojila v eskontu so se zmanjšala, povečala pa nekoliko I0111-bardna posojila,
Med pasivi se je obiok bankovcev le malo zmanjšal, zelo so pa narasle naložbe na žiru, kar jc razumljivo v zvezi s predstoječim ultiinom. Radi znatnega naraščanja obveznosti, katere je treba kriti s podlago, se je tudi odstotek kritja zmanjšal pod '30%.
Dobave gramoza za ceste
Prejeli smo z dežele: V gospodarstvu vsakega okraja igra važno vlogo dobava gramoza, saj ie za materijalno vzdrževanje cest za vsak okraj določen znesek nad milijon dinarjev. Ta denar plačajo vsi davkoplačevalci v cestnih dokladah, zalo bi bilo na meslu, da ostane v okraju delavcem 111 voznikom gramoza. V nekaterih okrajih so ljudje naravnost odvisni od tega zaslužka. Praksa zadnjih let pa nam kaže, da ponekod vršijo dobave cestnega gramoza zgolj veledobavitelji, ki so ponavadi iz glavnega mesta. Že večkrat je bila v teku akcija, da se sploh ne dovoli dobava gramoza veledobaviteljem, lako da ostane denar revnemu ljudstvu v posameznih okrajih. Če kdaj, |X>lem je gotovo zdaj 1111 mestu taka akcija, ki bi vrnila ljudstvu ponekod zaslužek in na drugi strani znatno omilila potrebo po jxid: |x>rah iz brezposelnega fonda. Veledobavitelji si bodo že znali poiskati svoj zaslužek,
V zvezi z dobavo je ludi izbira cestnega gramoza. Pri nas se je žc mnogo razpravljalo o boljših in slabših kvalitetah kamenin, ki naj služijo za gradnjo in posipanje cest. To vprašanje je pri nas zelo važno, ker spričo skromnih proračunov, še dolgo ne smemo mislili na razne moderne preobleke ccstišč. Imamo pa dovolj dobrega kamenja za posipanje eesl, apnenca in porfirja, in potrebno jc, da red 110 izbiramo izmed dobrega najboljše. Izkazalo se je, da posipanje s slabim in cenenim gramozom ui rentabilno. Slediti pa moramo pri izbiri kamenin naprednejšim narodom, ki v lem pogledu (»stopajo zelo rigorozno iu so uvedli stalno nadzorstvo nad kamnolomi, iz katerih sc dobavlja gramoz za javne ceste. Pri uas se to vrsi bolj po domače. Preiskali se da najboljši kamen iz kamnoloma in lo izpričevalo velja poleni za Icla. čeprav dobavljeni gramoz žc davno več nc odgovarja analizi.
Tudi glede preiskave materijala bi morali ubrati drugo pot. Na vsak način ie potrebna ukinitev naredbe, jx> kateri jc za preiskavo kamenin merodajen samo Zavod za preiskavo materijala pri gradbenem miiiislrstvu. saj imamo lak zavod ludi na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, ki jc pravtako opremljen z vsemi potrebnimi stroji in pripomočki Pošiljanje kamenja v Belgrad je zamudno in je treba tudi dolgo čakali na rezultat preiskave, ker je belgrajski zavod preobložen z delom, ljubljanski pa brez posla. Tudi večina manjših dobaviteljev cestnega gramoza no zmore stroškov in lako se avtomatično dogaja, da prehaja vsa ta panoga narodnega gospodarstva v roke ve-icdonaviteiiev.
Interesi našega ljudstva pri dobavah gramoza
torej zahlevajo, da se omogoči ludi manjšim dobaviteljem konkurenca pri dobavah na podlagi izpričeval o vrednosti kamenin. Ta izpričevala naj bi sc izdajala po zmerni ceni ne samo na podlagi analize kamenja, ampak ludi pregleda kamnoloma, nad katerim jc v ostalem treba vršiti stalilo nadzorstvo.
Slovenski gospodarstveniki pri g. banu
Pod vodstvom zborničnega predsedniku g. Ivana J el uči na sc jo 24. t. m. |>oklonila gospodu banu deputacija gospodarskih organizacij in korporucij. Deputucijc so se udeležili zu Zvezo industrijcev predsednik g. Krejci Anion, podpredsedniku gg. Avgust Praprotnik in Janko Jovan ter glavni tajnik g. ing Milan suklje, zu Ljubljansko borzo podpredsednik g. generalni ravnatelj Kiliard Skubec, za Združenje trgovcev predsednik g. K. Soss in podpredsednik g. Albin Srncrkolj, slednji tudi kot zastopnik Trgovskega društva »Merkitr«, za Zbornico TOI predsednik g. Jelučin Ivan, pod-jiredsedmik g. Josip Itebek in tajnik g. dr. I. Pless.
Predsednik g. Jelučin je gospodu banu izrazil čestitke, gospodarskih krogov dravske banovino z željo, du bi bilo njegovo delo čini uspešnejše. Pri tem je podčrtal glavne težnje gospodarskih krogov zlasti glede davčne razbremenitve, izvedite javnih del, zveze Slovenije z morjem ter želje po najširši upravi decentralizacije, pri čemer naj bi šla stremljenja zu tem, tla sc zagotovijo banovini čim večje dotacije iz skupnih državnih dohodkov. Predsednik g. Jelučin je slednjič izrazil g. banu zu-gotovilo, da- bo našel pri gospodarskih kropili vodno mnogo dobre volje za vsako dobro delo.
Borza
Dne 25 sepl.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaj i Berlina in Cu-I riha, narasli so Bruselj, London, Pariz, Praga in Trst, popustila sta jia Amsterdam in Nevvvork.
V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen ua 8.57—8.67, ua zagrebški borzi pa je popustil ua 8.53—8,63, ravnotako tudi na belgrajski' borzi. Grški boni so narasli v Zagrebu ua 32.15—32.85, v Belgradu pa na 31.15—31.37. Angleški funt je v Zagrebu nadalje narastel na 233.70—235.30, v Belgradu pa na 234.61—235.91. Španska pezeta jc v Zagrebu no-lirala 5 62 blago, v Belgradu pa 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2959.94—2974.54, Berlin I 1756.08-1769.95, Bruselj 740.24-745.31, Curih [ 1424.22—1431.29, London 215.23—217.29, Newyork 4343.94 4380.25, Pariz 288.89 200.33. Praga 181.05 182 16. Trst 156.81 359,90.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2875, London 15.15, Newyork 307.5, Bruselj 52, Milan 25.10, Madrid 42.025, Amsterdam 207.825, Berlin 123.70, Dunaj 57.50, Stockholm 78.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 67.60, Praga 12.72, Varšava 57.975, Atene 2.9175, Carigrad 2.475, Bukarešta 2.50, llclsingfors n.675, Bueuos-Aires 0.8375.
Vrednostni papirji
Slaba tendenca na trgu državnih papirjev pre-j vladuje in tečaji popuščajo nadalje, pri čemer vodi zagrebška borza, ki beleži uižje tečaje ko belgraj-ska. Tudi promet je bil zelo slab, ker se drži borza rezervirano.
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 78 1". agrarji 43—45, vojna škoda promptna 360 li>2, begluške obveznice 63 - 64. 8^, Blerovo posojilo 79 81, 7% Blerovo |>osojilo 07 00. 1% posojilo Drž. hip. banke 74 76, 7% stab. pos SO blago.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 78- 79 (7S), vojna škoda promptna 360 102 (300, 363), 9., 10., II., 12. 364 bi. begluške obveznice 61- 63, 8",; Blerovo* posojilo 79.50 81, 7% Blerovo posojilo 70.50 lil.. Tli, slab. pos. 80-82. Delnice Priv. agrarna banka 229 231 (229), Trboveljska 100 110. Isis 40 lil.. Dubrovačka <K> 95. (OO. 95),
Belgrad, državni papirji- vojna škoda promptna 101 362 ('363, 362). begluške obveznici 65.50— 65.75 (dO). 7% Blerovo posojilo 6» 70.50. Dcl-nice: priv. agiariia banka 231—232 (233, 231).
NAŠE CENE SUKNA ZA OBLEKE
80.-
180-
HSHBVLADA	A	IKOMP.B
TeoKARovic
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN- PARACIN
Speti
Tekmovanje za državno prvenstvo
Nedeljski nogometni program v peti skupini je po|iolen. Naša kluba Priniorji in Ilirija stojilu pred, težko nalogo. Ilirija potuje v Zagreb, dočim bo Primorje sprejelo v goste za-grebške purgerje. Sodeč po re/ultatu pretekle nedelje, ko so purgerji odpravili svojega lokalnega rivala z visokim rezultatom 0:1, i/gleda, da ju (Jrudjunski v izborili formi. Hašk je nevaren nusprotnik, zlasti ker igra na luslneiii igrišču. Belo-zeleni bodo morali Boljše /uigrati kakor prejšnjo nedeljo, če hočejo računati suj ua polovičen uopoli.
O izidu tekmi* Primorje Giuiljunski jc odvisno, dali bomo gledali bodoče leto čl 110-bele v Ijgašiki konkurenci. Moštvo sc /uvoda, du je jiroli Iliriji ini/crno /uigralo, odločeno je boriti se v nedeljo / članom 111 voljo do znin-ge. Mi želimo obema našima zastopnikoma populili uspeli.
Nedeljski popoldanski progi um na igrišču Priinorju oivorita Mars iu Slovan s prvenstveno lekuii). sledi zanimiva prijateljska tekma rezerv Priinorju in Ilirije, nalo pa Primorje : C >rud jauski.
Kdo bo vozil na Grad?
Ves(, da bodo gorske dirke po mali, 850 111 dolgi progi na I juJtljanski grad. se jc naglo razširila ludi i/.ven Ljubljane lliilmunovo divjo r.Veloeette« lin vozil g. ( eni i/ Maribora. Ljubljanski vozači lajno pripravljajo stroji' in le teli. rel. g. Kupone je zvedel, .la pripravlja g. Dušan Breznik malo l>k\V konijircsorieo. število prijav jul se dnevno narašča.
Dirka bo v nedeljo 29. t. m, cib 2 popoldne, u trening isto nedeljo dopoldne od 9 do It. Druge dni trening rudi javne vu mesti 11 ■ dovoljen. Po iulnrnincijuli nn pristojnem mestu sme motorist \ ožili /u pregled proge 111 Grud izven treninga in dirke le / brzino do 6 km na uro. Občinstvo se v naprej opozarja. du sp ne Sine zadrževati na spodnji strani proge in ua zunanji strani ovinkov. Pričakuje se ostra borba motoristov za krušne pokale pokrovitelja mestnega župana g. dr. Vladiniirjn Hnvui-harja in darovalcev: \vtokliibu kralj. Jugoslavije, g. Kado Hribarja itd. Drugo in tretji* mesto bo nagrajeno z zlatimi, srebrnimi iu bronastimi plaketami. K i liodo še javno razstav Ijene.
Kajak prvenstvo Zagreba
Pri nedeljski tekmi Kajakov za prvenstvo Zagreba, katerih se je udeležila tudi elita ljubljanskih Kajakašev, razen Deutschmana, so nasi do-! segli zelo lepe uspehe. Tekma se je vršila na 15 km ' dolgi progi Podsused—Zagreb pri nizkem vodo-I staju Save in ob številni udeležbi 25 čolnov, kar j znači veliko zanimanje za to najlepši vodni šport.
Med juniorji jc zmagal v enojki državni prvak i Zidani, Kajak klub Zagreb v času 57 minut.
Med seniorji (nad 32 let) je bil t. Kolb Albin, i KK Ljubljana v času 1 ure 56 sek., 2. dr. Weber. I KK Zagreb 1.04.18, 3. Kugli Ivo, Maraton. 1.06.11.
V dvojki med seniorji sta zmagala ing. Gn-bršček-Savnik KK Ljubljana v času 57 min. 50 sek. I Drugo mesto je zasedel državni prvak Tinta z Ba-| novcem, ki sta v neenaki borbi s prvima dosegla
Žitni trg
Položaj na žilnem trgu je nadalje izredno čvrst ter cene še naraščajo. Danes so zahtevali za ban. pšenico 150, za prekmursko pa že 165. Za ba-naško moko zahtevajo /e 260 Din. Vse kaže, da špekulacija računa na še višje cene. V interesu prebivalstva pasivnih jiokrajiu kakor tudi reda samega na žitnem trgu bi bilo izredno koristno, če bi | Priviligiraua izvozna družba sedaj regulirala cene I na pšeničnem trgu v tem smislu, da ne bi dovolje-I vala prevelikega dviga cen. V la namen bi zadostovalo, če bi iz svojih zalog oddala nekaj desetin
1 iu sta i i ii vagonov pšenice na lig ler lako ustvarila ponudbe, ki naj bi cene držale nižje, kot so doslej.
Novi Sad 'Koruza: bč. iu srem. 95 '»0. ban. 91 95; Fižol: bč. in srem. beli brez vreč 2"» 275- 2SO: Rž nc notira. Vse ostalo ucizprcm. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Hmelj
Žalec, due 25. sept.
Uradno jioročilo tržnega nadzornika:
Povpraševanje za. najslabšimi in najboljšimi kvalitetami'. Cene neizpremenjene od 12 Din za najslabše, rdeče do 30 Din /a prima - gladko blago. Vendar jc trenutno v splošnem nekoliko manj povpraševanja. ker je vsled živahne kupčije minulega ledna del trgovine izvršil dosedanja naročila ter čaka sedaj novih pooblastil za nadaljue unkupa-
čas I uro 12 sek. Njihov čoln ie 8 cm ši,r5i in 50 cm krajši, 3. Lahar, llalamtič, Maraton 1:01.03.
V družbi dame in gospodje mešano sla zasedla prvo mesto v lepem času llaskovca v času 1.00.37,
Kajak klub Ljubljana se je s to tekmo že tretjič izkazal s svojimi tekmovalci in mu želimo še večjih uspehov.
★
Maks Baer premagan v boksarskem dvo-matcliu med Maksom Baeroni iu črncem Joe Louisom, je slednji porazil Maksa Baera v četrti rundi s knockoulom.
Pil/nanj. '211. sept. A A Gdč VValasievvic/. je ua lahkniillutski tekmi med Vrulirdnvo in Poznanjem dosegla nov svetovni rekord pri loku na 3111 ni. Potrebovala jo zn lo progo 110,1 min, In popravila dosedanji rekord* za 22 >ek,
Nova sabljaska sezona. Vsem onim. ki se zanimajo za sabljaški spori, sporočamo, da bosta za letošnjo sezono otvorjena nova tečaja v sablji ter v floretu za dame iu gospode začetnike Inleresenii naj se javijo pri g. Kodrlču, Koval I xrhiOige, Nebotičnik III. n ah! r. lel. 22-60. 30, t. m. oli 19 se vrši v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti inlormativni sestanek vseh novih in starih članov. Isii dan bo ludi redili trening olimpijskega moštva Obenem se liodo sprejemale še nove prijave.
Odbor za izvedbo ialiko atletskih dvomatcliev
v Ljubljani. (Službena). Medmestni dvoboj Gradec: Ljubljana je perlekluiran za 12. m 13 oktobra t. k. v Ljubljani. V svrho izbire medmestne lahko atletske reprezentance Ljubljane odrejamo na dneve 2S. in 29. t. m. izbirni miting, katerega se imajo udeležiti vsi za reprezentanco v poštov prihajajoči lahko atleti, člani ljubljanskih klubov ASK Primorja, SK Ilirije, SK Korotana in SK Sloge Pozivajo se vse lmnovani klubi, da pravočasno pozovejo svoje članstvo ua start, naproša se odbor zveznih lahko atletskih sodnikov JLAZe, da sodeluje na imenovanem izbirnem mitingu iu določi ju r; jo. Prireditev se vrši v soboto, 28. I. m. z pričetkom ob 15.30 in v nedeljo, 29. t. m, do|X)ldnc z pričetkom ob 9.30 na igrišču ASK Primorja. Atleti in Jurija imaio biti vsakokrat tia igrišču najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja Program je naslednji: 1. dan- 200 ui. skop v vis, aoii m, pe! diska, skok dalj, met kopja, tek 5000 m; 2. dan: 100 m. skok o|i palici, 1500 lil. met krogle, 4IKI m mel kladiva. 10.000 m, troskok Prvi dau sc event. vršila slafeta 4X100 m, drugi dan statela 4 X 800 m.
Na osnovi testamentu pok. j. Koslorja Josipa se velika dvonadstropna
stanovanjska
z vrtom v contru Ljubljane, Bolenburgovn ulica št 3 zelo ugodno proda.
/.n pojasnila so jo obrnili na notarsko pisarno
Plciwe»ssa Karla«
javnega notarja v
Ljubljani, Krnlja 1'etra irg štev. 2
kamor je slaviti ponudbo vključno do 19 oktobra t. I.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja V9aka beseda Din l-—; ženi-lovanjsld oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din ID'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega enačaja ee računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. _
mu mu
Pletilje
z večio prakso, iščem za stalno delo. — K. Soss, Mestni trg.	(b)
Pilarja
sprejmem na stroi Fro-wein 2. — I. Figar, Ljubljana, Vošnjakova 6. (b)
Kletarja
ki bi opravljal tudi nadrobno prodajo vina — sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: Čufer Andrej, Jesenice. (b)
Krznarsko šiviljo
ne začetnico, takoi sprejmem. Vprašati pri: Kraš-nia, Wolfova ulica 12. (b)
Poslovodjo
strokovnjaka, za trgovino s surovimi kožami iščem. Ponudbe upravi »Sloven ca« poa »Kože« št. 11872.
(b)
Duhovnija Radomlje
razpisuje službo organista in cerkvenika. Ponudbe naj se pošljejo do 15, oktobra na naslov: Duhov-nijski urad Radomlje. -— Prednost imajo absolventi štirih razred, srednje šole Dohodki po dogovoru, (b)
Krojašk. pomočnika
zmožnega finega dela za velike kose in damske plašče, spreime takoj v stalno službo Anton Sko-berne, Trbovlje.	(b)
Zastopnike
v vseh mestih države — iščemo. Prednost imajo osebe, ki so verzirane v vinski stroki. Samo resne ponudbe z referencami upravi »Slovenca« pod »Kletar« št. 11870. (b)
Glasba
Pianino
prvovrsten, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11710.	(g)
nMMfi'
MMHMMUi
Enosobno stanovanje
s pritiklinami oddamo takoi v Einspilerjevi 8. (č)
Tinčkove in Tončkove prigode
138.
Tinčka odnesejo v posteljo.
»Tinček, moj ljubi Tinček,« ga je s tožečim glasom začel klicati Tonček, daj, daj, odpri očil Prijatelj Tonček ie pri tebi, ali spiš? Joi, nemara si pa pojedel kašo, ki si nam io kuhal za kosilo? Prebiti fant, kolikokrat sem ti že rekel, da prepusti kuhinjske posle meni, ko sam še ne znaš kuhati! Ovbe, ovbe, prav gotovo si se s svojo kašo zastrupil in boš umrl...«
Bogve koliko časa bi bil Tonček še iavkal in tarnal, da ni tedaj posegel vmes Primožek in zaklical:
»Raglia, nehaj že vendar! Če boš še dolgo regljal, nam bo nazadnje res umrl. Umakni se!«
Rekši se je Primožek sklonil, vzel Tinčka v naročje in ga odnesel na posteljo. Kuža Muki ie žalostno capljal za njim in njegovo pasje srce nikakor ni moglo razumeti, zakaj je sicer tako živahni in razigrani Tinček danes tako čudno miren in tih, Hov, hov, hov! je zabevskal, kakor da hoče povedati, da mu vse skupaj prav nič ne ugaja . . .
Se boli začuden obraz pa je ob pogledu na nezavestnega Tinčka v Primožkovem naročju napravila gorila, ki je prilomastila odnekod.
»Vau-huuu?« je pobarala Tončka, a Tonček ji ie v svoji raz-tresenosti menda pozabil odgovoriti...
Stanovanje
lepo, solnčno, dve sobi, kuhinja, oddam takoj ali s 1. oktobrom drž. uslužbencu, mali družini z odraslimi člani, za 250 Din. Pogoj: Poštena, mirna in snažna stranka. Vprašati: Ob Zeleni jami 11, pritličje, desno.	(č)
Iščem nameščenje
kot trgovski potnik, skladiščnik ali kaj sličnega. Nastopim čez en mesec. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.802.	(a)
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-lievo 10, telefon 25-91. (1)
Ugodno prodam
kuhinjsko kredenco omarico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11864.
(D
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi veliki izberi najugodneje in naiceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Zidov ska ulica in Stari trg. (1)
Prodam
dobro idočo knjižnico, ki ima koncesijo tudi za trgovino s papirjem in knjigarno — v večjem kraju Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11826. 1
Zopet smo cenejši!
la športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Spe ialna izbira pump-, mod nih hlač. perila itd Pre sker, Sv. Petra c. 14. (1)
Jabolka
lepa, kisla, raznovrstna, za zimo — dobavim od 20 kg dalje po Din 1.50 do 2.25. — Poslužite se ugod-ne prilike. — Remic Adolf, Mirna peč. (1)
Perje, puh, pernice,
odeje, vatirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane ter posteljne, namizne garniture ugodno in poceni pri Novak, Koroška 8, Ve trinjska 7.	(1)
Telef. hišna ccntrala
cnamke Siemens & Hal-ske A. G. Wien, s 30 postajami, 6 stenskih in 12 namiznih induktor. aparatov, bivša državna tipa poceni naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca pod št. 11874.	(1)
Najfinejše štajersko
čajno mas
ovčji <sir. Paški sir ala oarmezan. sir v hlebčkih kg 10 Din Čeme Oskar, Liubliana. Sv. Petra c 35
Pravi samo s tem znakom

nosijo nepremcčljiv
»] ■ 111 »1H d Sj
k^ffl w fr- J 'J ■ v 41 ML J
va
Nove srečke
državne loterije beograd-ske kolekture prodaja Menjaln. Reicher & Turk, Liubliana.	(1)
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine), skoraj nov, in žago venecijanko, v najboljšem stanju, prodam. Vprašati v upravi »Slovenca« št. 11836.
Zimska
faho'ka
že v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI
Odpadke železa
kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič — Maribor. Tattenbachova ulica 14.	(k)
Jabolka
namizna, trešena, in jedilni krompir — vagonske množine — kupuje Jugo-fruct, Celje.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaivišjib cenab CERNE, luvelir, Liublana Wolfova ulica št. 3,
Kožarska trgovina
Spire T. Krstiča
Beograd, Pariška 19, telefon br. 27-727. Telegram adresa »Bane«, kupuje in prodaja kože: goveje, ju-nečje in telečje, suhe in slane; kupuje hrastove šiške v zrnu in zmlete, k
Enodružinsko vilo
s krasnim vrtom, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji, — Okorn, Lava, Celje.	(p)
Kupim in plačam
visoko nad dnevno ceno vloge Mestne hranilnice, Kmelske posojilnice in Ljudske posojilnice na obroke po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izplačilo v gotovini« št. 11895.	(d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10
Za trgovsko vajenko
želi priti absolventinja meščanske šole z dežele. Želi oskrbo v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11882.	(v)
Dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11884.	(D)
l \m\mi ppiii
llrpiMtlli
ODDAJO i V najem vzamem
gostilno ali grem za kuharico. Reflektiram samo na večji promet. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjetna« št 11862. (m)
Trgovino ali gostilno
eventuelno oboje skupaj, vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 11869.
(m)
Prostor za delavnico
najrajši na dvorišču, išče obrtnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 11867. (m)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba« naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska števdka 3030.
Likovič Joža:	B
Na jezerišča
Kadar je odšel čuvaj k počitku, je obsedel na klopici in čakal, da udari zvonec in naznani prihajajoči vlak. Cez čas se je prikazala na ovinku lokomotiva z razgaljenimi prsi; v orjaških zagonih je zdrvela mimo njega, tirnice so se udajale pod sunkovitimi zaleti kolesja. On je pokorno stal pri za-porničnih zapahih, toda nikdo se ni zmenil zanj, komaj da ga je oplazila griva isker. Vedno ista pesem ,vedno isto oznanjenje večera, ki se je strnil v pokojno razpoloženje. Klic zapoznelega čolnarja z. Ljubljanice, ki se je zakasnil v podpeški krčmi, težko kloklanje voza na prevaljskih klan-činah, vrisk lokomotive z Brezovice, droben odmev večernega zvonjenja, urna deklica na bližnjici, prva lučka za rdečezagrnjenim okencem. To so bili znanilci večera! Ko je odhrumel deseti osebni vlak, se je razživela množica nočnih raznoterosti in utrinkov, ki se je zaokrožila v mal svet od železniškega mostu na Ljubljanici do pečin pod Žalostno goro .Od pomladnega sonca razgreto ožilje skal je lahno pokalo, kakor da se pripravlja porod novega življenja. Iz mahov so prihajali proseči vzdihi ja ji; čuti'je bilo pogrkavanje tovornega vlaka, ki se je grizel v strmce nad Bistro, korake podpeškega apnenčarja in polet duhov, ki so se zbirali pred stopniščem na Žalostni gori in čakali na odrešilno polnočno uro. Tako je preživljal Janez prve noči, med utripljaji narave in drgetom železniških tirnic.
Neko noč je moral obhoditi progo do Goric. Službe se je že privadil, korake je lagodno usmeril po želez, pragovih in zadovoljno mahljaj s sve-liljko. Jug je dramil zbrano tihoto in brodil po suhem bičju, da je zamolklo šeleslelo; zvezde so se spustile nizko in vdano čakale, da jih pomakne božji prst proti večnosti. Jezerska okenca so se čarobno svetlikala v njihovi beli luči, mnogoter od-evit je napravljal barsko pokrajino sanjavo. Koli-
ko jesenskih noči je prečemel poleg njih ob nastavljenih račjih mrežah! Svetloba vodne gladine ie dramila race, da so se spuščale od okenca do okenca, dokler niso zašle v mreže, ki so se same zadrgnile. Poznal je najmanjšo sled, pogodil je vsako račjo družino.
Ob povralku se je nekoliko ustavil na železniškem mostu, prevzela ga je trudnost; rano je bil z očetom nu lehi, kjer sta prekopavala razore in jih pripravljala za požiganje. Spal ni nič. nočno ozračje je postajalo rezno. Dolgo je zrl na molčeče Barje, skušal se je premagati. Končno ga je speljala lahna dremavica . .. Sanjalo se mu je, da se nahaja pri Razorčevih. Vse se mu je pritaknilo tako, kakor bi doživljal neko noč, ko so meli proso. Z Micanko je bil v par, ona je stopicala na ritovju otepa, on je hitel meti zdravo latovje. Veselje je navdajalo nience, dekleta so razposajeno cepelala, fantje z razgaljenimi, prepotenimi srajcami so se kosali, nikdo ni hotel zaoslati ne s snopom ne s petjem. Pastirji so se debelo režali na lojternicah in otepali ometo latovje; gospodar je niškal proso in občudoval pridelek, donašal žganje in rebulo ter se vkrižem pomenkoval. Pod je bobnel; delo je bilo sicer naporno in težavno, vendar je splošna veselost odganjala spanec in utrujenost.
To noč sta bila z Micanko prvikrat dalj časa skupaj; čutil je njeno razvneto polt in žareča lica; oljnati vonj ometega proso in grenkobni duh zgnetenega bilja sta ga opajala ...
Tedaj ga je nenadoma predramil ukazujoč glas:
»Oho, mladi mož! Spanje je v službi najstrožje zabranjenol«
Pred njim je stal nadzornik Lenussi. Janez se je hotel opravičevati, toda beseda mu je docela zastala.
»Ako vas še enkrat tako naletim, bom napravil predlog, da se vam naloži globa in utrga zaslužek. Pazite in čujtelc
Janez se je spomnil, da ga je svaril čuvaj že ponovno pred Lenussijem, ki s pravo naslado zasle-
duje vsakogar, če ga le enkrat naleti pri najmanjši nerednosti. Ko mu je ob mesecu izplačeval nagrado, ga je še enkrat opozoril na točno vršenje službene dolžnosti I Janeza je ta opomin nekoliko zabolel.
Stari Anžol je proti pričakovanju ponovno na-lelel, da sin često zahaja v Gorice. Pri delu ga sicer še lii pogrešal, motila ga je le njegova otopelost, s katero se je udeleževal domačega življenja; preje sla po večerji katerikrat posedela, moževala in premotrivala razna gospodarska vprašanja. Sedaj se je ta topla domačnost ohladila! Tudi s sestro se je pogovarjal zgolj z očmi. Anžol ni mogel doumeli, kakšne naklepe snujeta otroka. Da bi ga oba zapustila? To ni mogoče, take nehvaležnosti bi ne prenesel...
*
Aleluja, alelu ja I Zvonovi so se vrnili iz Rima, veliki in mali. Milost božja je orosila njihove bronaste ustnice, blagoslovljena je bila romarska pol. Velika noč se je porajala tako odrešujoče in slovesno, kakor jo je ustvarila za človeška srca božja roka, ki je pretrpela grozne bolečine na križu.
Francka je prejela cvetno soboto vabilo, da 1 nastopi službo pri Margu velikonočni ponedeljek dopoldan. Ta dan bo odhajala stara točajka, ki jo bo uvedla v delo in med gosle. Tesno ji je, ker ne ve, kako bo sprejel oče dvojno novico. Ko bi bil vsaj Janez takoj povedali Tako sta pa odlašala iz, dneva v dan; končno je obljubil brat, da bo uredil nepriliko on. ko bo za praznike podaril očetu del prvega zaslužka in odvrnil lako njegovo jezo.
Danes se mora to zgoditi I Jutri zjutraj bo odšla k Vstajenju v Preserje, kjer ima že pripravljeno obleko in ostale potrebščine, du bo takoj na-, stopila službo.
Dekle se ne more razživeti kakor poprejšnja ' leta, ko je vsa vesela pripravljala skromen zegen, I odbirala pirhe, krasila jerbas s svilenim papirjem in si dala opravili s tisočerimi malenkostmi, ki so jo razveseljevale in navdajale s tihim zadovoljstvom. Košat jerbas, bel predpasnik, šopek piskav-čkov lin prsih in zadovoljno srcel To je velika so-
bota na barski kmetiji, katero je zapuščala Francka.
Janez se je že ves predpoldan pripravljal, kako bi stopil pred očela in mu priznal svoj korak. Neprestano odlašanje ga je spravljalo v raz-dražljivo malodušnost. Skoraj vsi so ga že spazilil Ves nevšečen pohaja okoli hiše in išče pripravno , besedo, s katero bi se približal očetu.
Nebo se vedno bolj sveti; poldansko sonce se ne zmeni za drobne oblačke, ki so zaostali za Srobotnikoni. Na Vrhniki pritrkavajo zvonovi, vse line so odprte. Nad jezerišči cvrkutajo stržki-kič, kič ...
Fant se končno odloči, otipa v žepu oba pe-| taka, zakašlja in (loišče očeta. Ta je ravno po-
I pravljal žličnik, ki je popustil v robeh. Francka ' je pregrinjala jerbas in se zardela sklonila globoko nad prt, ko je zagledala brata in zaslutil? njegovo namero. Sedaj se bo odločilo!
»Ne zamerite, oče! Službo sem dobil pri železnici. Enomesečno preizkušnjo sem že prestal. Francka pa pojde v ponedeljek v Podpeč, kjer bom poslej tudi jaz jedel. Vi greste z nama, da bomo vsi trije, skupaj. Domačijo dajte v najem ...«
Stari Anžol je odložil razsušeni žličnik, se zravnal in pomaknil v kot. Končno vendar!- In za vse to toliko skrivanja in namigovanja, tolike govorov in težav!
Janez je v zadregi položil pred očeta dva srebrna petaka in zajecljal 6 tresočim glasom:
»Nekaj priboljška vam dajem od svojega prvega zaslužka. Boste imeli za praznikel<
Starcu so se razvnele oči, ustnice je zvlekel v eno samo jezno gubo in siknil:
»To je krivičen zaslužek, to je goljufija! Pro-dal si svoje poštenje !<
Z roko je sunkovito pontel denar z mize na tla in ga pohodil kakor ničvredno, zavrženo stvar. »Sin me bo odrajtoval z miloščino! Podkupiti I si me hotel in zamazuti oči s srebrom! Nikoli I ; Zakaj se potvarjata, hinavca? Kar pojdita... Jaz ostanem tu .. .<	(Dalje sledi.)