Poštnina plačana
v gotovini
Leto LXII štev. 264
D LluMloni. u pcnedellel! 18. novembra 1929.
Ceno Din r-
Izhaja
dan popoldne, izvzemai nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Dia 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji incerati petit vrata Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni  davek  posebej.   »Slovenski N.irod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300-— Din. — Rokopisi ee ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Macdonaldova vlada pred padcem?
Odpor delavskih poslancev proti Macdonaldovi vladi zaradi vprašanja brezposelnosti
t-ondcn, 18- novembra. AA. List »Times« poroča, da bo v zbornici 50 delavskih poslancev proti Macdonaldovi vladi. Po nim postopanjem v vprašanju brezposelnosti. Proti Macdonald tivci, dočim liberalna stranka še ni določila svojega stališča, v četrtek padla. V političnih krogih govore o možnosti razkola bruhnil predvsem zaradi nedavne izjave angleškega podkralja ljubil Indiji položaj dominijona namesto kolonije. Macdonald j minister zunanjih del Henderson solidaren z izjavo indijskega minister za Indijo. »Times« napoveduje, da bosta lord Irwin in ko, ako vlada ne odobri njuninega stališča.
četrtek glasovalo v poslanski slanci  so  nezadovoljni z vlad-u bodo glasovali tudi konzerva-Zato ni izključeno, da bo vlad> v vladni stranki.   Spor je izza Indijo lorda Irvvina, ki je ob-e bil  proti tej izjavi,   dočim je podkralja,   kar   odobrava tudi minister za Indijo podala ostav-
London, 18. novemfara. Angleški delavski vladi je začelo povzročati resno skrb gibanje v vrstah levega krila delavske stranke, ki zavzema vedno bolj neprijazno stališče do politike angleške vlade. Posebna so nezadovoljni levičarji s predlogom zakonskega načrta za pobiijamje brezposelnosti, kakor ga je izdelal minister za delo Tho-snas.
Vditelia te skupile Maxton in Bucha-nan napovedujeta, da bosta nastopila proti temu predlogu javno na seji ain-gleške zbornice, ko bo razpravljala o njem. BiichanaTi pa je celo izjavil novi-
narjem, da bo s kakimi 30 prijatelji iz delavske stranke naravnost glasoval proti sprejemu tega zakona. V slučaj«, če bi poslanec Bnchanan v resnici izvršil to namero, bo delavska vlada prišla v popolno odvisnost od dobre vob'e konzervativcev ion liberalcev pri giaso-vamju za svoj predlog. m
Levičarji v delavski stranki stoje na stališču, da mora država preskrbeti delavcem delo ali pa brezposelno podpo* ro v toliki meri, da morejo od nje do= stojno živeti, dočim določa načrt vlade brezposelno podporo s tako malim znes
Izid občinskih volitev
v Berlinu
Znatno napredovanje ekstremistov — Porast nemške demokratske stranke
Berlin, IS. novembra, d. Včeraj so se vršile v Prusiai občinske volitve, katerih izid je pričakovala nemška javnost z veMko pozornostjo, ker so se vršile v znamenju ogorčene borbe med vladnimi stamikaimi in nacionalistično opozicijo, ki je celo pri občinskih volitvah uporabljala gesla in agitacije za vpisovanje v plebdscitne imenike za ljudsko glasovamje proti You*ngoveinu repara-cijskemu načrtu in za prekimjeinje akcije za pomirjeorje med Francijo in Nemčijo. Med desničarskimi nacionalističnimi strankami so se odlikovali posebno ekstremni narodni socijalisti, ki niso imeli doslej v berlinskem občinskem svetu niti enega poslanca ter so poskušali sedaj s svojo agitacijo pritegniti levičarske kroge iz vrst pristašev nemške nacijomalne stranke. Po rezultatih volitev je mogoče ugotoviti, da so se narodni socijalisti prav dobro odrezali m v resnici pritegnili k sebi vse levičarske elemente iz vrst Hugenbergove na* cijonalistione stranke, ker so dobili 132.000 glasov in 13 mandatov, mnogo več. kakor so sami pričakovali.
Socijalni demokrati niso obdržali vseh svojih mandatov kljub najhujšim napadom desničarjev in komunistov pa so celo dosegih* porast svojih glasov. Znatno so napredovali tudi komunisti, ki so pridobili skoro 200.000 glasov, čeprav so bili v znano Sklarekovo korup-cijsko afero zapleteni.
Manjši porast glasov zaznamujejo tudi ostale stranke, predvsem gospodar-
ska stranka, centrum in ljudska stranka Edina stranka, ki je morala zabeležiti znaten padec glasov, je nemška demokratska stranka, ki ji je škodovala najbolj agitacija narodnih socijalist o v in komunistov proti dosedanjemu nadžu-panu dr. Bossu. ki ie bil zapleten v Sklarekovo korupcijsko afero.
— Berlin, 18. novembra. Pri vče-•raiisnjih obertaskih volitvah v Bertou le bilo v 2415 okrajih oddair/h 2294.674 veljavnih glasov in 17.43S neveravn/h. Na posamezne stranke odpade po dosedanjih ugotovitvah nasfejrne Število gdasov: sooi-jalmi demokrati 6x51.735 (prei 604.696) 65 mandatov (prej 73), nemšTu narijoraloi 404.756 glasov (365.324) 40 mandatov (47), komunisti 565.595 glasov (347.361) 56 mandatov (43), demokrati 138 511 glasov (171.954) 14 mandatov (21). liudska sferarfka 154.200 glasov (111.446) 15 mandartov (14), gospodarska stranka 100289 glasov (72263) 10 mandatov (10), centrom 81.414 gflasov (63.265) S mandatov (S), narodni socijalisti 132.031 glasov (o) 13 mandatov.
V Benlinu je skoro 3,300.000 vol'1-n:h uipraiv.ičencev ter je b/lo za vse okraje vloženih 63 kandidatnih list s 7911 kandidati. Od volilnin opravičencev je mo 1,476.444 mož in 1,816 293 žensk. &er£nskS proračun znaša 14 m:-iijard dinarjev ter ie največji javni proračun poteg ne<rrčkega državnega proračuna in praškega ter bavarskega državnega proračuna*
Skrivnostni dusseidorfski morilec
Kl'jtib vsem naporom poličke se še ni posrečilo izsledit« zločinca, ki ima na vesti 19 umorov — Zver napoveduje nove rano: e
Diisscldorf, 18. novembra. Razburjenje mestnega prebivalstva je doseglo višek za* r^di vesti, da je že zopet izginil neki deček, lii je baje dvajseta žrtev neznanega zločin* <<a. Od petka pogrešajo 9letnega gimnazijca Helmuta Reinhatrdia. Obširne policijske poizvedbe doslej niso imele uspeha. Starši od-pcrljanega dečka so pTejeii dopisnico iz sosednega kraja Builifratha s kratkim poročilom: »Jaz sem izgubljen. — Helmuth.« Istočasno jc prejel neki dusseidorfski opol* danski list drago dopisnico, v kateri napo* veduje neznani morilec nov umor. Kot kraj, odkoder je bila dopisnica odposlana, navaja morilec »DiisseMorf rn povsod«. Na prednji strani je napisal: »Jaz sem zapet tukaj,« na zadnji strani pa zmešano besedilo, v katerem pravi med drugim, da mno* £o kuharjev pokvari kašo in da pije on kri. S-edi dopisnice jc napisal: »Naslednja
žrtev bo...« (imena ne navaja). Dopisnica ima tudi temen madež, ki izvira najbrže od krvi.
Policijske poizvedbe se vrše ne samo v Diisseldorfu, nego rudi v Berlinu in drugih krajih Nemčije, ker je pričela policija do* mnevati, da ni tajinsrevni morilec stalno
nastanjen v Diisseldorfu. — Preiskovanje skrivnostnih umorov pa zelo otežkočnjc to, da prejema policija dnevno celc skladovnice pisem, v katerih različni anonimni ljudje ovajajo kot sumljive clemcr.tc ne samo manj vrednih tipov, temveč celo najuglednejše osebnosti diisseldorfskcga javnega življenja.
Diisseldorf, IS. novembra. Neki tukajšnji list je objavil včeraj pismo, ki ga ic pisal baje nemški Jack Razparae. V* pismu grozi skrivnostni morilec z nadaljnimi umori in pravi, da bo umoril neko dckhco z imenom Hilden. Policija je ugotovila identiteto omenjene deklice in jo je postavila pod policijsko varstvo.
Požar v kemični tovarni
Brest, 15. novembra. Včenj popoldne je izbruhni! v tukajšmji kemični tvornici velikanski požar, ki je kmalu objel vse poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci \/_ raznih krajev, ki so po večurnih naporih omejili požar. Škoda je zelo velika. Po prvih rezultatih preiskave, je nastal požar vsled eksplozije nekega motorja.
skom za posameznega delavca, da ne bi mogel od nje niti živeti niti umreti.
Zaradi te napetosti v vrstah delava ske stranke jc sklical predsednik vlade Macdonald za jutri sestanek poslancev delavske stranke, na katerem ho obraz* ložil težave, s katerimi se je imela bo* riti vlada pri sestavi načrta za pobija* nje brezposelnosti ter jih opozoril na odepolne posledice za bodočo poli* tiko delavske stranke, če bi se dale za* vesti od trenutnega razpoloženja ter morda vrgli vlado na vprašanju omejit* ve brezposelnosti.
Polit Ioni izgredi na Poljskem
Varšava, 18. novembra. Politična zborovanja, ki so se včeraj vršila po raznih mestiii, so potekla zelo burno. V Poznanju je bil shod kmečke stranke razpuščen. Tu-id v Lvovu je bil razpuščen shod radikalne kmečke stranke. Proti demonstrantom je romala nastopiti policija. Do izgredov ie prišlo tudi v Katovicah.
Varšava, 18. no\ _.J,Lra. AA. Na včerajšnjem kongres u opozicijonalne kmečke rtsanke v Poznanju je došlo do velikih škandalov in demonstracij proti predsedniku stranke dr. VViiošu. \Vitoš Je komaj zbežal iz dvorane v spremstvu svojih najožjih pristašev. Več opoziciionalnih poslancev je bilo ranjenih. Kongres se je raz-šel v velikem neredu.
Krvave volitve y Mehiki
Mexico Citv, 18. novembra. Včeraj so se vršile volitve predsednika republike. Boj se je vršil za dva kandidata Vanskoncelosa in Ortika Rubio. Po dosedanjih* rezultatih
se sodi. da bo izvoljen Ortik Rubio, ki je bil minister v kabinetu Obregona. Volitve so potekle v nekaterih mestih zelo burno. Poročajo tudi o ubojih in mnogoštevilnih ranjencih. V Veracruzu so bile štiri osebe ubite, mnogo pa Jih je bilo v spopadih z volilci ranjenih. Tudi v glavnem mestu je došlo do spopadov med volilci in je bilo ubitih 12 o^eb. več sto na ranjenih.
Izseljevanje iz Rusije
.Moskva, 18. novembra. Iz Rusije so se pričeli izseljevat] zadnje -*s-? tudi grški kolonisti, k' bivajo na Kril t* a i-i Kavkazu. Zadnjo dn: ;c zaprosilo SO OK) Grkov tu-kajšn:; grški konzulat /a potne liste Večina teh kolonistov i.1- oila zaposlena v na-
sadih
govci. potnil
duhana. Grški listov.
dol-m so bili drugi maii ii-koHzmat   e  2e  v;dira! 3000
Naraščanje pivškega izvoza
London. 18. novembri. Pa ura J m statistik; je nemška \z?**n\ trgovina v prvih 6 mes. 1. 1929 prvič v zgrdoviiii prekosila angleško« Nemčija - :*\Ti/.'!a v tcn. času za 37o milijonov uim.-v blag*, d ">či-n ie izvozila Anglija za 356 mH* o.iov tnutov, V splošnem se nemška trgovina vedno bolj razvija, dočiai kaže angleška trgovina jasne znake stagnacije. Pr«"d vojno ie bila Anglija največa izvozna država na svetu. L. \'J\\ so o prekosile Zediujene države. Nemčija je sedaj na drugem mestu. V zad njih 15 letih jc Angli "a prišla na ireijc m^sr!1.
Borzna rx>ro£Ha«.
LJUBLJANSKA POT^Z\.
Devize: Ainsterdam 22. SI, Btrv'u'n 13JS03S —(laSITS), Bruv>c!; 7.90S. Badii-ms>e&:a 9.S915. C:rr:!i 105M.4-KW7.-4 (1095.0). DainaJ 793^57—(795 07), Loodoa 27523—276.a3 (275/w).    Ne\vyork (56.41). Pam
232^3, Praga 167.11—167.91 (167.51). Trst 295.7.3.
ZAGREBŠKA PREDBORZA.
Devize: Lbndoti 275.SO Uc Nc-wyork 56.41, Pm:z 222.60. MSaa 296.75. CaorSh  10^5.90. BeriCa
1351, Dtnaj 795. Praea 1m7.50.
INOZEMSKI: BORZE. Curih. Lood o 254475, Newyoffc 315.575. Pariz  20.c025.  Maksa   26.9S5.   Ma<fr:d   72.15. Berlčn 123.29.   D-uinaj    72.54.    Bco-^rad 9.1265. Praga 15.3775.  BTrfcajrešta  3.06125,  BudrimpeSta 90.1», Soiija 3.7175, Vao«ava 57.S2S.
Madžarske in bolgarske reparacije
Francija je odločena zlomiti odpor Madžarske  in Bolgarske
Pariz, IS. novembra. Včeraj popoldne je pozval k sebi predsednik francoske vlade Tardieu bolgarskega ministra zunanjih zadev Burova in ministra financ Molova, ki jima je sporočil na podlagi konferenc z ministrom Louchcriem in guvernerjem iranco-ske Narodne banke nove predloge o vprašanju vzhodnih reparacij. Tardieu je sprejel bolgarska ministra takoj po njunem prihodu v notranje ministrstvo. Ni znano, kakšna je vsebina novih predlogov francoske vlade. Za enkrat se ve, da zahteva komisija za vzhodne reparacije od Bolgarske po 13 milijonov zlatih frankov na leto za dob a 36 let, dočim ponujajo Bolgari 12 milijonov zlatih frankov tekom 35 let.
Časopisje se obširno peča s potekom konference za vzhodne reparacije. ^Journal des Debats« smatra, da bo Tardieu omehčal Bolgare ter jih prdobil za nove predloge. »Oenvre« je mnenja, da je poleg Bolgarov Madižarska glavni krivec, da se je sklicanje dnjge haaške konference zavleklo in da ho ta konferenca šele 6. januarja prihodnjega leta. List svari Bolgare pred na-
daljnim odklanjanjem novih predlogov, ker bi jim konferenca sama naložila maoffo hujša bremena.
Pariz, 18. novembra. V razgovoru 1 lv Llaskim   finančnim  ministrom  Molo*<MI je ministrski predsednik Tardieu VVdOVll, naj Iiols^arska  pristane  na  pogoje,   ki   *o hili predlagani glede na plavilo reparacil.
Pari/. 1\ novembra. Na svojem sestanku so se ministrski predsednik Tardieu, zunanji minister Briand in finančni minister Clieron bavili z vprašanjem v/hodnih reparacij. Kakor poroča Matin-, je Tardieu trdno odločen zlomiti odpor Bolgarske |n Madžarske proti končni ureditvi vzhodnih reparacij. Poznava se. da namerava Francija podv/cii v to svrho energično demar-io pri madžarski vladi. -Petit Parisienc javlja isto tako, da hoče francoska vlada podv/eti t.:ko pri maU/arski k.ikor pri bol-'-^'.rski vladi enersčne korake, da bi pristali na definitivno rešitev rcparaciiskeua vprašanja, vendar pa naj bi bila demar^a pri i madžarski vladi ostrejša.
Konferenca o pomorski razorožitvi
Pogajanja med Francijo in Italijo se bodo nadaljevala v Parizu
Rim, IS. novembra. Po poročilu »Gior-nale d* Ilalia« se bodo nadaljevala preliminarna pogajanja o pomorski razorožili med Francijo in Italijo v Parizu. Italijo bo zastopal njen pariški poslanik, ki je že prejel nova navodila svoje vlade. Šele Po teh preliminarnih pogajanjih bo mogoče ugotoviti, ali je razorožitveni sporazum med Italijo in Francijo sploh dosegljiv.
London, 18. novembra. >Sunday Reicr-ree« poroča, da je Macdonald določil datum
pomorske razorožitvene konference v Londonu, ne da bi se sporazumel z mrnistrom zunanjih del Ilendersonom, ki želi prisostvovati se>ji Pruštva narodov v Ženevi in londonski razorožitveni konferenci. Henderson se zato pogaja z glavnim tajnikom Pruštva narodov Drmnmondom o preložitvi seje sveta društva narodov. Ta seja je določena za enkrat za 20. januar v Ženevi, dočim se prične konferenca za pomorsko razorožitev 21. januarja.
Dr. Ivan Šestan in pilot
■
Miiller bosta okrevala
Podrobnosti o usodi ponesrečencev mariborske letalske katastrofe
.Maribor. IS. novembra. Kakor je že obširno poročil današnji -Ponedeljek--, se Jc včeraj pnnoldne pripetila v Mariboru strašna letalska katastrofa pri kateri sta sc težko ponesrečila znani mariborski odvetnik dr. Ivo Šesta n, tajnik mariborskega oAerkluba in znani nemški pilot Mans Muilcr, ki ;e povodom letalskega mitinga v Ljubljani skupno z Raabom izva;al zračne akrobacije. Pr. Šestan je imel namen z letalom »Sch\va!be P 974«. ki ga je vodil Miiller, poleteti proii središču ob Dravi, k:er bivajo nnjcgovl sorodniki. Nad Mariborom je Miiller, ki se jc dvignil istočasno kakor njegov tovariš, ki se ie vračal v Nemčijjo. izvaai razn^ smele akrobacije, pri katerih je letalo nenadoma iizgubilo ravnotež e iin se strmoglavilo sredi mesta na zemljo. Težko ranjena Miillerja in dr. ^esrana so prepel.ali v mariborsko bolnico. Kakor poročajo, ic up:^ti, da bosta okrevala.
S noči ob 9. sta bila oba pri polni zavesti, Miiller ie zahteval časopis in cgarete ter prosil, naj obveste nn'egove starše v Nemčiji o nesreči, kar ie maribiorski Ac-toklub že or*\i ukreni. Tudi idr. Sestan se Tc razgovarjal in je prosil primanja dr. Cerniča, nn; posreduie, da sa bo nekdo danes nadomestoval na sodišču. kjer bi imel nastopiti pri razpravah. Ranjenca sta noč dobro prestala n se subjektivno počutita dobro. Panes ju bodo operirali.
Maribor, is. noverrtbra. Opoldne iiiam poročajo >2 Maribora, da so mo-rai'i pnnes rečen err.oi p:loitn Hansu M'iil-'e- ' i nm-putirati obe no>r.'. Dopoldne so neFirečnesa r*'lota z reš:!;:vni avtom pre-pel:aH na kolodvor, od tu pa z vlakom na Kraško kIMco. Njetovo stanje je
TuJ dr. Svečana je doletela žalostt-na osoda. Imel je pretrgane kite in so !?r'.i morali zato am^utrati cn>o nrgo. Tragična nesreča je vzibudila v Mariboru Fipbšno sočvVc s pr:zadet:itrri.
*
Z Miillerjem sva se spoznala pred letalskim dnem na ljubljanskem glavnem kolodvoru IS. oktobra, ko se je z aeroplani po <S dneh popotovanja pripeljal v Ljubljano. Voziti se je moral ves čas v tovornem vagonu, kar ni posebno prijetno. Vsak drugi bi bil nervozen, siten in čemeren ter zbit, da bi ne mogel stati na nogah. .Miiller je pa skakal okrog in se režal in smejal, da smo se morah smejati še drugi. Umazan je bil, da je bilo nevarno stopiti v njegovo bližino, a njemu ni bilo, da bi se
okopal in preoblekel, temveč samo, da bi imel letalo in bi čim prej spet letel.
Na prvi pogled je bil vsakemu simpatičen ta mladi 24letni Saksonec, sama živahnost in tipična saksonska dobrodušnost. Pa korajža! Tudi z letališča se obiskovalci letalskega dne spominjajo tistega ma!cKa, čokatega fanta, ki je skakal okro-^ letal kakor žoga in se šalil, vedno šalil. Nhi 1 e-sedice še ni z nikomer spregovoril, pa je bil že z vsemi domač in prijatelj. Fotografi so ga obstopili in posta\il se je pred nie v pozo triumfatorja, popravil z vso natančnostjo vsak gumb, namestil ovratnik, kakor Po poroki ženin pri fotografu. Pa ni neumen simpatični fant. Fotografi so se hoteli pošaliti z njim in so ga spet naprosili. n.«j malo obstajie. Ponovil je svoje šale, čeprav je dobro vedel, da ga hočejo fotografirati« s prazno kamero brez plošče. Že so se veselili, da so šaljivca preko i'i in potegnili, on pa jim je obrnil zadnjo plat:
Sliko si obdržite za spomin!« Iz £iške čez Rožnik in Grad me je pelia! na letališče   z veliko,   staromodno kočijo
Pelikan«. Za vraga ni šla od tal, a ko sva se po dvojnem zaletu vzdignila, je kljub vetru svojo barko imenitno držal tik lahke in gibčne »Schvvalbe«, ki jo je vozil njegov šef In lastnik firme Raab - Katzenstein. Imela H bila zmetati na Ljubljano polno naročje letakov. Kadar me ie sunil v hrbet prav občutno sunil, sem mu skozi luknio potisnil šop letakov. Lepota Ljubljane v jesenskih barvah solnčnega dopoldneva ga je pa omamila, da je pozabil na suvanje in letake, čeprav sem jih večkrat pomolil rnd slavo. Jotj, kako je bil hud, ko sva pristala, češ, da sem jo polomil. Seveda sem sem se mu samo posmejal, on je pa za opravičilo vzdihnil: Es war doch so schon!
Ali je drztfii letalec pri pogledu na naše griče in polja pomislil na kmetijo svrje i očeta tam v daljni domovini. Kmečki sin ie namreč Mans Miiller iz Gernstedta. pa je zapustil njive in travnike ter se dvignil nad nje in obležal v Mariboru krvav, s polomljenimi nogami na granitnih kockah mestnega tlaka. Ali je zasanjal, kako bo čez kratek čas, ko napravi izpit za ,''tti velikih potniških avijonov, ki se je nanj pripravljal, letal čez tuje dežele in i. ori.i, ah ga Je pa zopet zmotila solnčna lepota Prave, goric in Polja pod seboj.
Nič ne stoka in ne joka mah Mu'icr, e na to misli, če bo mogel zopet v višave. Naj se izpolni želja drzemu, dobremu iintu!
A. G.
F an evropsko gibanje
Preditog, naj se osnuje v Ljubljani podružnica Panevrops&e unije
Ljubljana, 18. novembra. V soboto zvečer se je vršfl prvi družabni večer »Soče«, združen s predavanjem urednika »Sk>v. Naroda« g. Antona Podbevška o parne vr otoškem gibanju. Predavanje je bilo razdeljeno v 4 dele: L Propad evropskega svetovnega gospodstva m evropske meje; 2. Razmerje Painevrope do Anglije, Rusije, Amerike in Društva narodov; 3. Keimiona vojna bodočnosti, razmerje Francije do Nemčije, nacija bodi privatna zadeva; 4. Bistvene koristi Panevrope. sovražniki m nvfihovi motivi.
Panevropslko gibanje je nastalo je-seoii leta 1923., ko je izšla znana knjiga grofa Coudenhove-Kalergojja *Panewo-pa«. Takoj, ko je izšla, se je ustanovila Panevropska ujrrija s sedežem na Dunaju, t. j. organizirano nadstrankarsko gibanje mas za zedinjerrje Evrope na podlagi enakopravnosti, varnosti in carinske unije. Doba, ko je bila Panevro-pa ideallein, a utopističen cM j ni dolgo trajala. Po znamenitem govoru bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota na Sorborani leta 1925. je postala centralni problem evropske dnevne politike.
Predavatelj je prešel na prvo polovico tekočega stoletja, ko smo doživeli propad evropskega sveto vine ga gospodstva. Razmotnival je o vzrokiih te po-Htične prekucrje. ki so v glavnem bili: 1. AmjgKja se je spremenila v interkontinentalno zjvezaio kraljestvo, katerega težišče se je premaknilo od Atlantskega morja na Lndrjsflci oceam; 2. sovjetska Rusija je postala evraztfjsflca svetovna sila; 3. v vzhodni Aziji se je pojavila velesila Japonska, katere vpliv je močnejši od evropskega; 4. Zedinjeine države so se razvile do vodilne svetovne sile; 5. po svetovni vojni so utrpele vse evropske države ta'ke izgube, da je njihov vpliv izven Eivrope malenkosten.
Svet je z vsakim dnem manjši: z iznajdbami prometne tehnike so si mesta in dežele vedno bližje. Če se ne bo poiiticna tehmika prilagodita prometni tehniki, mora povzročiti ta napetost strašno katastrofo. Po načrtu grofa Ka-lengilja naj bi Pamevropa obsegala 27 dvroipslkih držav in 4 male teritorije, tako da bi imela skupno s kolonijami 429 milijonov prebivalcev in 25 milijonov kvadratnih kilometrov, dočim imajo Anglija 464 milijonov prebivalcev in 39 milijonov kvadratnih kilometrov, Rusija 150 milijonov prebivalcev in 23 milijonov kvadratnih krMometrov, mongolske države 520 milijonov prebivalcev in 12 mftijonov kvadratnih kilometrov. Pan-amerika 209 mffiijoroov prebivalcev iin 32 milijonov kvadratnih kilometrov.
Na ta način bi bila Panevropa dovolj močna, da se ubrani vsake vojaške invazije in vsake gospodarske konkurence ter da ostane Še dolgo kulturni center sveta.
Predavatelj je nato očrtal razmerje Panevrope do obstoječih svetovnih sil in do Društva narodov. Panevropa se bo morala konstituirati brez Anglije, toda ne proti njej. Rusija je že od Petra Velikega na pohodu proti zapadu. Edina pametna polifka Evrope bi bila, da je miroljubna napram Rutsiji, o'benem pa
Poročena žena naj dela doma, ceni — V obrambo
9
Gospod urednik! Z anketo »O celibatu uradnic« ste otvorili nad vse zanimivo in obenem jako aktualno debato. Prav umestno je, da se o tem perečem vprašanju, ki je kakor soeialno-poliHčnega tako tudi go» spodaTskoga in vzgojnega značaja, javno razpravlja. Koliko opazk, očitkov zabavljanja proti poročenim uradnicam se čuje v zasebnih krogih, v uradnih prostorih, zlasti med neporočenimi ženskami, ki so po ugodnostih, ki so jih omožene deležne, ne* prijetno prizadete! A tudli moški, ki imajo pogled v službo in uradovanje poročenih uradnic, zlasti učiteljic, izrekajo o njih vobče neugodno sodbo. To stoji, da je pravo naravno torišče žene v rodbinskem krogu, v gospodinjstvu, v oskrbi in vzgoji otrok, ki jih je rodila. To je naravni poklic žene, poklic, ki zahteva popolno žrtvovanje žene, matere, gospodinje, vzgojiteljice. A kako naj vrši z zadostni meri vse te raznoilcn-e dolžnosti žena, ki je zaposlena v pisarni, uradu, banki, soli, kjer mora vtsak dlan po 6 db 8 ur, a tudi već, opravljati sicer često le mehanične, a ven* dar le duha in tek) in živce utrujajoče posle! Mora zanemarjati ali rodbino ali svoje uradne obveznosti, ali pa — kar se navadno dogaja — oboje.
Nočem trdfrti, da ženska za pisarniške posle ni sposobna. Nasprotno: prav porab-na je kot tipkarica, odpravnica, zapisnika* rjoa. Imamo odlične uradnice pri pošti, na brzojavnih uradih in marsikatera učiteljica je glede svoje vestnosti in vneme lahko za zgled svojim moškima kolegom. To priznanje pa velja pretežno le Samicam, neporo-čenam javnim uslužbenkam. Ne drži vse* skoz tisto načelo, ki ga je poudaril že marsikateri moški: »Ženska je le za šivanko, kuhainico in — posteljo!« Sedanje social* ne razmere se pač tako razvijajo, da mora ddde skrbeti sa stoj   vsakdanji kruh,   za 1
■ da se zavaruje proti vsem nevaraiostiim I s pamevTOfpefeo defenzivno zvezo. Ameriške države bijejo skupno boj za obstanek, evropske pa so si v laseh. Posledica je, da mora Evropa podileči v konkurenčnem boju. Samo eno sredstvo je, da se prepreči ta propast: gospodarska zveza vseh evropskih držav, sodelovanje panevropslke carrnske unije z Rusijo in razorožitev evropskih armad. Društvo narodov postani najvišja svetovna instanca, dočihn se lokaJni konflikti prepuščajo poedimrm stoupdnam: pan ameriški, panevropski, artgleSki, rusflci, obema mongolskima: Kitajski m Japonski.
Vojna bodočnost se ne bo končala s sklenitvijo miru, temveč z izrtrebljemjem premagane nacije. PoKtiik, ki bo podpisal prvo medevropsko vojno naipoved, bo podpisal smrtno obsodbo Evrope. Zato pa, kdor ltfubi svoj narod, mora postati pacifist.
Francija je vodEa raapraim Nemčiiji najprvo uraičevamo poftttiko, ko pa je snx>zna;la, da tira s tem Nemčijo v naročje sovjetske Rusije, je rx>«pws<tiia in zasleduje poKtilko sprave.
Pravična ra-zdelrtev državtnfrh mej je v Evropi nemogoča. Vsak Mfainni človek naj torej stremi, d»a postane kakor danes vera jutri niacrija privatna zadeva. Panevroosflci toteramM edikt naj vzame državnim mejam ves naoi-jonalnfi pomen, panevroipskii' garancijski paikt strateški, panevropska carinska unija Pa gosipodarski pomen.
Bistvene koristi Panevrope bi bile: zavarovanje pred novo svetovno vojno, nevtralizacija Evrope v svetovnih konflMh. zaščita pred invaizdjo rdeče ali bele Riusćje. možnost razorožitve in konkurenčna zmožnost napram ameriški in aniglešlki, v rjodočnosti tudi vz-hodinoazijski in ruskn Mustri ji.
Kakišen bo politični program Parn-evrotpe, je težko reči. Najbrže ne ve niiti sedanji francoski ministrski pred-sedmiik Brianđ, ki namerava predložiti po novem leftu Druišffcviu narodov podrobno rzdeilan načrt o Panevropi.
Da se ideja Panevrope čimprej uresniči, so se osinovaile v vseh evropskih državah onganlizacitje, katerih cilj je panevinopska unija. Umestno bi bilo, da se osnuje tudi pri nas siična organizacija. Odlbor naj bi obstojaj iz ožjega izvrševatocgia in širšega posvetovalnega. V oba odbora naj hi se ime-movali najvplivnejši pre»distavn»:fki politike, kultucre im gospodarstva. Njegova naloga bodi. da seznani najširše plasti našega naroda o ciljih Panevrope, s katero se obetajo rudi Jugoslaviji boljši časi. Odbor stopi rudi v stik s predstavniki Panevropske unije na Dunafu in skrbno zasleduje dnevne dogodke, da nas ne najdejo zopet tako nepripravljene kakor med svetovno vojno. Pamevropa, katere znamenje je sebični kri:ž: rdeči križ na zlatem sokicu, sirrnbol človečnosti itn dnuha, bodi ona siila, ki preženi meglo, v kateri tava večina izmed nas breiz volije in kakor naipol mrtva.
Predavanje je posltusalo okoli 250 elainiov in prliatelsjev »Soče«. Po pre-d-avanVu je govoril še dr. Š a p -1 j a o vojni škodi, nakar je bil dru^aibni večer zaključen.
službo pa naj prepusti neporo-poročenih učitelje
obleko, da mora v ubožnih družinah podpirati mlajše brate in sesre in večkrat tuc5i starše. Zato mora v javno službo.
Te razmere pa se zanjo bistveno izpre-mene , ko se poroči. Predpostavljam, da vzame moža, ki mu njegove gmotne razmere, njegovi redni dohodki dopuščajo, da si ustanovi svoj lastni dom. Vrtoglavi zakoni, ki spričo nedostatka gmotnih pogojev tirajo oba zakonca v nesrečo in rodbino v bedo, bi se sploh ne smeli sklepati, najmanj pa na račun žene, češ, saj bo tudi ona nadalje služila za mesečno plačo. Torej: poroči se z možem, ki te hoče in more pre* živi jat i — saj mu boš družica, gospodinja in mati njegovih otrok! Če ti pa zakon ne more nuditi pogojev, da se boš mogla vsa I>osvetiti rodbini in deci, ostani rajši sa* mica in garaj dalje v službi, ki si si jo iz* brala!
Poročene uradnice pa so v spodriko in napoto drugim samicam, ki so bolj potrebne, da bi dobile četudi skromen zaskižek kot javne ali privatne nameščenke. Zlasti težko so v tem pogledu prizadete samske učiteljice. Pri današnji nadprodukciji učiteljic — od letošnjih maturantk, Id jih jo bilo v Sloveniji okrog 160, ni še nobena dobila službenega mesta — se mora vsaka zadovoljiti s službico, ki jo čaka v kakem gorskem zakotju. Le težko se ji po preteku nekaj let posreči, da pride v večji kraj, na večrazrednJco. Zakaj? Ker veči del zavze* majo taka mesta poročene učiteljice, žen« učiteljev, a tudi žene državnega uradnika, trgovca, obrtnika, notarja, advokata. Prosvetna uprava gotovo ni pravično ukrenila, ko je odpravila celibat učiteljic, nepravično za tiste revice samice, Id morajo v korist poročenim tovarišicam trajno službovati v odljudenih krajih, ki jim ne nudijo ntfca* kega duševnega razvedrila in kjer si še hrano s težavo dobavljajo. — Slično zavzemajo lepe službe tudi v mestih v državnih ura-
dih in privatnih podjetjih omožene uradni* cc, dočim morajo sposobna in pridna dekleta moledovati in čakati, da se kje kako mesto zanje izprazni,
O tem važnem socialnem vprašanju bi se dala napisati dolga razprava, ki bi se nujno motala končati z apelom: Poročena žena naj deluje doma kot gospodinja, mati, službo pa naj prepusti tistim, ki jo bodo mogli bolje, z nedeljeno vnemo opravljati!
Lynx.
10
Na eL 4. pod gornjim naslovom sledeče: Da niste ostali kot poročena žena državna uradnica, ste imeli pač svoje vzroke: Vedeli ste, da niste kos izpolnjevati dveh nalog: nalogo žene-matere in nalogo državne uradnice. Ne vem, ali sc vse poročene državne uradnike vaših misli in zmožnosti, vem pa, da so v s e poročene učiteliice nasprotnih. Zato bi vam priporočala, da v bodoče opustite enake kritike o poročenih učiteljicah. Da žigosate v svojem članku izrecno ravno poročene učiteljice, moram pripisovati edino le dejstvu, da ne poznate zgodovine šolstva in da ste pozabili, da je poročena učiteljica eksistirala že v dobi, ko še v nobenem drugem uradu ni sedela ženska! In vendar takrat ni nikomur prišlo na misel, da je poročena učiteljica v pohujšanje mladini! Menim, da učiteljica-mati vsaj toliko blagodejno vpliva na vzgojo in pouk otrok, kot neporočena učiteljica. Čudim se, kako more sodobna žena-mati izustiti stavke o ženi in posebej o ženi-učite-ljici v blagoslovljenem stanju, kakor jih prinaša omenjeni članek. Po vaši sodbi je, ne samo učiteljica-mati, ampak vsaka noseča žena bitje manjše vrednosti — v pohujšanje vsem — in bi sploh ne smela v družbo in na cesto, ker je v spodriko javni morali 1 Pač žalosten pojav današnje dobe in vzgoje in še žalostneje, da pride tatka trditev izpod peresa žene — matere! Blagor narodu in domovini z ženami našega nazirao ja! Med tem, ko je v starih narodih veljala taka žena celo možem za nekaj sve-teg^ Je vam — ženi danes v pohujšanje! Res lepo! Po vašem naziranju mati v takem
stanju pohujša lastne otroke _       saj jim je
vedno   pred očmi in še v   kaj drugačnih
okoliščinah kot učiteljica v šoli! Vzgojite svoje otroke za življenje, pa bodo v šoli poslušali in ne mislili na to, kakšna je zunanjost učiteljice — zakaj v nasprotnem primeru je delo vsake matere, ki ima po ved otrok, popolnoma izgubljeno — 6aj je ti po vašem naziranju ne bodo poslušali, če je v blagoslovljenem stanju!
Kar se pa tiče izvrševanja dolžnosti — bodisi službenih, bodisi rodbinskih — pa to-le: Vsakdo vrši nalogo, za kakršno čuti dovoli telesne moči in duševne zmožnosti — pa naj bo poročen ali samski; meje ni možno začrtati.. Delodajalec pa je, ki presodi n:egovo kvalifikacijo in uporabnost oziroma nezmožnost za službo! Ce sta z delom poročene učiteljice zado-volna in zadovoljena njen mož in država, potem je stvar v redu. Nepoklican; roke proč!
Poročena učiteljica.
Občni zbor Mestne delavske zavarovalnice
Ljubljana, 18. novembra.
Včeraj dopoldne se je vršil na magistratu obeni zbor Mestne delavske zavarovalnice. Udeležilo se ga je okoli -1) de-lavcev-članov. Občni zbor je otvoril komisar MDZ g. Z i r k e 1 b a c h, ki je pozdravil navzoče zastopnike občinskega sveta gg.: Ambrožiča, Potočnika, Golmajer;« in Likarja in zborovalce ter podal obširno poročilo o delovanju MDZ.
V imenu župana dr. Puca in občinskega sveta je pozdravil zborovalce g. Potočnik. Obljubil je delavstvu pomoč v vseh delavskih zadevah. G. Zirkelbach je pojasnil volilni postopek, nakar so se vršile volitve.
Vloženi sta bili dve listi: službena s kandidati V6eh kategorij mestnega delavstva in neslužbena z nekaterimi izpremem-bami. Prva je dobila 103 glasove, druga 104. Izvoljeni so bili: v načelstvo: Veko.slav Munda, Alojzij Puterle, Alojzij Blažič. Oskar Bras, Jože Šenica in Juri Ileš; namestniki: Josip Petrovčič, Ivan Pust, Karol Kovač, Jaka Skopec, Ivan Zakotnik in Stane Seliškar; v nadzorstvo: Franc Murrie in Štefan Berlot; namestnika Josip Sevnik in Franc Culkar.
Debate, ki je bila zel živahna, so se udeležili gg. Zaman, Rejc in občinski svetnik Likar. Občni zbor je bil ob pol 12. za ključen.
Dragi Slovenci v Ameriki
Pod tem naslovom sta izšle v dnevniku Prosveti, ki izhaja v Chicagu, v štev. od srede 30. oktobra dve notici, ki jih je podpisal Uranjek Jakob, bivši deželni poslanec in delavski zaupnik v Megojnicah 63, pošta Griže pri Celju. Prosi »drage rojake Slovence v Ameriki, naj zbirajo od dolarja do dolarja« in hitro pomagajo, da se z nabranim denarjem naredi sledeče: •
1. da se reši 30.000 (dvajset tisoč!) slovenskih vojnih ujetnikov, ki so »po ravnokar došlih poročilih« (!) še v Rusiji;
2. da se pomaga Slovencem pod Italijo. Ta denar se rabi za deputacijo, ki bo šla k ministrskemu predsedniku in drugim resorom (sle!) v Beogradu, nadaJje bo intervenirala pri Društvu narodov m Mali an-tanti« (nič več in nič rnarilf.
Dovoljujemo si vprašati g. »ranjeka Josipa:
1. zakaj nabira po ameriškh listih in ne po domaČih;
2. odkod ve, da je še 30.000 slovensk!n ujetnikov v Rusiiji, ko v vsej svetovni vojni na vseh frontah ni bilo toliko slovenskih ujetnikov: 3. koliko bo veljala deputacija v Beograd, kdo se je bo udeležil in koliko bo veljala poštnina za odpošiljatev intervencije pri Društvu narodov in Mali antantL
»•Dragim Slovencem v Ameriki« pa svetujemo, da z nabiranjem »od dolarja do dolarja počakajo«, dokler se ta zadeva ne razčisti, kajti s pošiljanjem vojnih ujetnikov v domovino se bavi društvo Rdečega Križa in nam razen tega prav nič ni znano, da bi se nahajali še slovenski ujetniki na Ruskem. Morda so tu in tam poedinci. Ni dvoma, da bo jugoslovenski Rdeči Križ storil vse za ntfih vrnitev, ako mu kdo javi njih naslove. Da pa poedinec zanje nabira denar, pa ne dinarje, ampak dolarje, je vsekakor zelo čudno. Gorostasna je trditev, da je v Rusiji še 20.000 vojnih ujetnikov -Slovencev. Sađ Jih niti četrtino toliko ni bilo, a ostalo jih je tam zelo malo.
Kar se pa tiče Slovencev pod Italijo, imamo tudi društva, ki so kompetentna, da pazno zasledujejo razvoj dogodkov onstran meje in mforrnirajo o tem pristojne kroge v Beogradu in inozemstvu. To so Jugoslovanska Matica, Manjšinski Institut, v širšem smislu tudi Društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov, pred vsem pa organizacija primorskih Slovencev, društvo »Soča«. Vsa ta društva zelo aktivno delujejo ter je bilo Društvo narodov ponovno informirano, izdaHe in razposlale so se vsem merodajnim krogom informacijske brošure v francoskem in angleškem ježku itd.
Sedaj pa anonsira posameznik po ameriških listih, da nujno rabi dolarje za deputacijo in intervencije...
0 Kočevju
Našemu širšemu občinstvu, menda pa tudi nekaterim obLastvom, so razmere v znani kočevski naselbini malo znane. Kočevje je — kakor znano — sedež sreskega načelstva, sodišča in raznih drugih uradov in institucij. Je lam celotna gimnazija, na kateri so nameščeni nekateri mladi in agilni profesorji iz Primoria. Nekaterim krogom je zlasti trn v peti lep Dijaški dom, v katerem je letos nad 90 dijakov. Dve lepi stavbi z gospodarskim poslopjem in lastno ekonomijo delata našim naprednim Koče-varjem čast. Glavna zasluga, da se je vse to ustvarilo in da tako lepo uspeva, gre predvsem znani najjačji osebnosti v Kočevju, tamošnjemu odvetniku in bivšemu županu g. dr. Sajovicu, ki se ne straši ne truda ne stroškov, kadar gre za take institucije. Kočevje ima tudi svoj še dokaj lep kino hotelu »Trst«, katerega vodi znani bivši plačilni iz Uniona. Kino je seveda ob nedeljah poln in so preteklo nedeljo predvajali Ano Karenino. 2al, da film ni popoin Najbolj žalostno je v Kočevju iti mimo zavoda za slepce. Vendar je čudno gledati uboge dečke, ki se igrajo s papirnatimi zmaji in te — čim prilete na zemljo — hitro najdejo. Ker je v Kočevju mnogo naše inteligence, upam, da se bo sedaj našel kdo, ki bo razmere podrobneje opisal, ker v sednjem času ni baš prijetno z vlakom potovati tja. Vožnja je zelo počasna, pusta in dolgočasna, zato priporočam vsakomur, kdor potuje proti Kočevju, da si nakupi časopise ali pa vzame s seboj lepo knjigo.
Vendar naj omenim še nekaj, kar v »kočevskih pismih« do sedaj nisem čital. Čuden vtis na tujca, ki pride prvič v Kočevje, napravijo dvojezični napisi, še bolj čudno pa je dejstvo, da v gostilni v Mohovniku, kjer so praznovali Martinovo nedeljo z gosjo, tamošnje natakarice na slovensko naročilo gosta odgovore »Ich verstehe nicht slovenischoc. Morda se bo nad to opazko — kot sem v podobnih primerih dosedai običajno doživel — kdo spodtikal. Temu vnaprej povem, da so to mlada dekleta, ki bi se vsaj par besed tudi državnega jezika že lahko naučila. Drugič pa biva v kočevskem srezu toliko Slovencev, ki imajo dnevno posla v mestu, da bi se vsem obrtnikom — ako reflektirajo tudi na slovenske odjemalce in goste — že izplačalo naučiti se par slovenskih besed. Mnenja sem, da bi se tO v 11 letih dalo doseči in to obojestransko! V tem pogledu je apel potreben tudi na Slovence, kot konsumente, zlasti seveda tudi na nemške obrtnike. Malo ne bi škodilo, če se ozremo preko meje, kako je tam!
Naravnost škandalozno pa je dejstvo, za katerega sem žal zvedel prvič šele v nedeljo. V Kočevju se poleg »Tekstilane« nahaja tudi »Tekstilna tovarna« Kočevje, d. d. (prosim, ne zamenjati s »Tekstilano«), v kateri je nameščenih nekaj Italijanov, med njimi celo ravnatelj R., dasiravno ima
— po mojih informacijah — neka banka v Ljubljani nad 55% delnic v svojih rokah. Ti gospodje pogosto potujejo v svojo domovino — za kakimi posli, ni potrebno omenjati. Upajo se ti ljudje udeležiti celo takih prireditev, kjer so sami prizadeti. Prireditelji naj jih v bodoče na ta ali oni način odstranijo, ker s tem najlažje preprečijo nepotrebne incidente, katere po celi državi največkrat sami inscenirajo. Pred vsem pa ni lepo, da delničarji omenjene tovarne omogočajo lepo eksistenco tujcem na škodo domačinom in to baje pod pretvezo, da so nenadomestljivi strokovnjaki.
To absolutno ne drži, ker imamo take strokovnjake že tudi sami. Ako Pa teh ni dovolj, jih dobite med drugimi Slovani! Čas bi že bil — zlasti sedaj, da se enkrat tudi naš kapital že zave svoie nacijonalne in državljanske dolžnosti, ker ni to samo štu-dentovska, omladinska in sploh zadeva samo socijalno šibkejših ljudi, podrejenega uradnišrva in učiteljstva. V tem pogledu bi apeliral na gospoda bana, da posveti svoje moči tudi temu vprašanju, ki je za celo banovino z ozirom na njeno obmejno lego zelo važno.
Zašel sem s tem predaleč, toda vprašanje je tako aktualno, da ni mogoče mimo.
— Drugače so pa naši Kočevarji v sp'oš-nem zelo dobri in prijazni ljudje. Žal, da sem obiskal Kočevje prvič v deževnem vremenu, ko je bilo ozračje megleno, ceste pa blatne. Tamošnjih ciganov radi slabega vremena nisem mogel obiskati. Ogleda! sem si pa lepo cerkev iz rezanega kamna in krasnim oHarjem. le nekateri nanisi v njej človeka b^de^o v oči. Vsekakor le p-o-leg gradu grofov Auerspergov, Dijaškega
doma, zavoda za slepce i. dr. vredno si ogledati tudi cerkev, ki se je pa na scr*ul »Rinie« pričela ie udirati radi mehkega terena. Prijetno me je iznenadilo, ko sem sesedaj na oknu neke trgovine in v neki pisani opazil Učna posmrtna oznanila Vladimira Gortana. ki so pozivala fcjudi k maši zadušnici. Zasluga za to gre pred vsem mlademu odv. kandidatu, ki je pred kratkim stopil v službo. Čast pa tudi Kočevar-jem, Id so se te žalne maše v velikem številu udeležili. — Neke spremembe -e obetajo tudi pri kočevski gimnaziji in bo Kočevje izgubilo temperamentnega naprednega delavca in vzornega profesorja | Fona. Sokolsko društvo namerava poleg rapallskega dne primerno proslaviti tudi 1. december. Prihodnjič kaj več.        —k.
fHe/ejBftfcci
KOLEDAR.
Danes: FVnecfeIhA. is. rx>v*mhr* 1929, ka*>-fcdajnr.:   OcVrn,   r»r»v<«*a<\-,n4:   5.   novemtira. Ga-
dana&nje pRiRnairvc.
Drama: Ikcftffenca. C. Opera: Zaprto.
Koncert slavnega ruskega vljolkiista Masko-va ob 30. v Uctoou.
Kioo   Matica:   Mekxftia favč. Kino IdeaJ:  Lz&ttiki jc oceroka.
DE2L/RNE lekarne.
Danes: Ptocoti, Dtmujska cesta, BiAarč.č, Sv. Ja&oba trs.
Valkira
Zmaga, ki je presenetila vse pesimiste! Zmaga, ki dela vso čast našemu amb . w* nemu opernemu ravnateljur g. M. Poliču! Zmaga, ki je iznova potrdila, da je mogoče tu-di z malo četico sposobnih in marljivih solistov doseči močne uspehe
Sinoćnja predstava nam je prinesla četrto Wagnerjevo opero na slovenski oder. Po »Blodečem Holandcu«. »Tannhauserju« m »Lohengrinu« je seveda »Valkira« potrebovala dolgo dobo, da je postala možna M našo publiko. In sprejeta je bila z iskrenim navdušenjem. Viharne ovacije publike Poliču in glavnim nositeljicam in nositeljem velikih in težkih partij so dokazovale po vseh aktih, zlasti pa še na zaključku predstave, da je bilo našemu izredno mnogoštevilno zbranemu občinstvu povsem jasno, kako epohalnega pomena je Rikard \Va£-ner za razvoj moderne opere in kako važno operno umetnino je postavil naš vrli operni ansambl na slovenski operni repertoar.
Od pol 20. do 34., torej 4 in pol ure, je trajala predstava in le je odbilo polnoč, ko smo odhajali iz gledališča. Vsaj štiri petine pose trii kov je vztrajalo dio konca. To dokazuje, da je predstava resnično zanimala in jako učinkovala.
Dasi sem načelno sovražnik za premier*> pripravljenih vencev in šopkov, ker nihCc ne more povedati vnaprej, kakšen bo uspeh, so bili sinoči celi kupi rož presenetljivo umestni m tudi vseskoz zasluženi.
Pridržujem si obširnejše poročilo o predstavi; za danes pa kons tatu j ©m, da je bila »ValikiTa« glasbeno prav dobro pripravljena, prav lepo opremljena in uprizorjena. Gg. Poliču, Kriveckerau m Vavpotiču torej popolno priznanje. Velikim tehniškim zahtevam te opere seveda naše gledališče ni kos; izostali niso le konji, nego tudi leteče valkire in okrožni ogenj na zaključku zadnjega dejanja so pri nas še nemogoče umet* nije Pogrešali pa nismo nič bistvenega. Žal le, da se naš svetlobni aparat ne uve* '.javlja tako. kakor smo se nadejali.
Prav posebno moram še pohvaliti večinoma vzorno jasni izgovor solistov, tako da je poslušalec lahko skoraj vsako besedo razumeL Poleg g. ravn. Poliča ima za to dejstvo veliko zaslugo prevajalec dokaj bombastičnega in celo v originalu težko umljivega teksta, g. skladatelj Emil Adamič. Marsikaj je preložil s^x>bodno, a vsebinsko točno in. kar je glavno, po slovensko jasno. Zakaj ni njegovega imena na le« paku, mi ni umljivo, saj mu je prevod jako težko, imenitno posrečeno delo. Nekaj slov* ničnih peg so pač zatrosili (morda sebi v olajšavo) nekateri pevci sami.
Najpopolnejšo, čisto wagnersko osebnost je v spevu, igri in maski postavil s svojim Hundingora g. Križaj, ki mu gre neoporečno palma večera
O vseh drugih solistih, med temi tudi nekaj najmlajših, ki so se presenetljivo postavili, pa jutri.
V splošnemu: bil je večer, ki je naši operi na veliko čast. Fr. G.
Sprememba  dramskega repeitoarja.
Ker je g. Emil Kralj oboiel se igra dane s v ponedeljek zvečer raesio *UtopLenca^ francoska veseloigra »Življenje jc lepo« za abonente reda C. Uprava pro,ji, da vza:nc-jo p. n. abonenti in obč'nstvo to na znanje.
Druga repriza Si^anss - Korngol^ove operete »Beneška noč« bo v ljubi anski operi v torek dne 19. trn. v običajni zasedbi pod taktirko kapelnika Neffata. Predstava se vrši za abonente reda E.
ŠTETI NE ZNA.
Mali Mihec se uči plavanja. Plavalni učitelj ga je privezal na vrv in potrpežljivo šteje: »Ena, dve, tri...«
Tedajci pa se Mihec oglasi: »Gospod, kar na suho me spustite! Zdaj je že davno več nego tri in vode sem se tudi že napil.«
KANARČKA BI RAD IMEL
Tonček je ujel vrabca. Veselo ga ogleduje z vseh strani, a mahoma se nečesa domisli. Vzame vrabca, ga posadi v kletko in jo odnese k Rajhu, kjer čistijo in barvajo obleko.
Prodajalka ga vljudno vpraša, kaj bi rad. in Tonček pravi:
»Prosim, ali mi ne bi mogli prebarvati vrabčka v kanarčka?c
A TAKO!
»Pomisli, Mara. moj oče hodi Še vedno v šolo!«
»To pa vendar ni mogoče!«
»To je mogoče,« se zasmeje Nada, »moj oče je namreč učitelj!«
Za celibat uradnic ali proti
Ljubljana naj dobi čelni
kolodvor
Nafcenejsi in nafprMachie^i način rešitve problema, od katerega }e odvisen bodoči rasrvoj Ljubljane
Ljubljana, 18. novembra.
V soboto smo priobčili prvi del zanimivega predavanja inž. Zori* raj    o    razvoju    in zazidavanju Ljubljane,   danes pa priobčujemo drugi del v katerem govori predavatelj o perečem železniškem vprašanju,   ki je za razvoj Ljubljane izredno važnega pomena. Na za<faji   občinski seji se je razpravljalo tudi o poglobitvi železnice, kar bi pa morali odločno odkloniti, če tudi bi bila ta rešrtcv železniškega vprašanja za Ljubljano najcenejša. Je pa po poročilu odseka za rešrtcv tega vprašanja, ki je posloval leta 1919, najdražja. Že zaradi vedno večjega tujskega prometa bi to rešitev morali zavrniti, kajti s poglobitvijo železnice bi za* prli potnikom lep razgled na Ljubljano in okolico. Zadovoljiva rešitev bi bila s
čelnim kolodvorom
2e omenjeni odsek je sicer l 1919 obširno utemeljeval neugodnosti takih kolodvorov sploh. Priznam neugodnosti čelnega kolodvora, toda take imajo rud4 mnogo večji prometni centri, kakor je Ljubljana m. pr. v Beogradu in tudi v Zagrebu za splošno progo, čeprav je tu prehodni kolodvor za vlake proti Madžarski. Resi« tcv železniškega vprašanja s takim kolo-<Jvoram si zamišljam takole;
Sedanji glavni kolodvor bi ostal in postal Čelni kolodvor. Skladišča bi ostala na mestu, kjer so, m bi se lahko povečala. Proga do Zidanega mosta bi ostala neizpre-menjena, ravnotako tudi dolenjska proga. Za kemično tov. bi se proga odcepila proti Tomačevcmu ter vodila v loku ob Sto* žicah proti Dravljam za Šišenskimi hribom proti Viču, kjer bi se na najugodnejšem kraju pred mostom čez Mali graben spojila s staro progo. Na Viču bi se morala zgraditi
nora postaja
Na Jezici bi se odcepila kamniška proga, pred križanjem blizu draveljskega kolodvora bi bila potrebna postaja. Tu bi se odcepila gorenjska proga. S to rešitvijo bi bila železnica prestavljena daleč ven in teren do nje, ki bi obsegal kakih 12 km2, bi postal mestno ozemlje, ki bi ga ne bilo mogoče v doglednem času zazidati. Odpadla bi železniška proga od sedanjega glavnega kolodvora do spoja na Viču. Ravno tako gorenjska in kamniška proga do križanja pri Dravijah in Jezici. Posebno važno pa je, da odpade rudi
šišenski kolodvor
S tem bi se pridobil dragocen svet za razvoj mesta. S to rešitvijo bi ne bilo rese* no samo vprašanje železniškega prehoda čez Dunajsko in druge ceste, ampak tudi Miklošičeva cesta bi se lahko podaljšala preko Masarvkove proti severu. Ravnotako bi sc podaljšale vse ceste preko šišenskega kolodvora.
Čelni kolodvor bi zaključevalo primerno poslopje za železniško službo vzporedno s podaljšano Miklošičevo cesto. Kakor so po* ročali dnevniki, namerava železniška uprava preurediti glavni kolodvor, premestiti kurilnice in druga poslopja Ker so te preuredi e nujne in sc bodo izvršile, bi stroški znatno ne narasli, če bi istočasno premestili za železniški obrat potrebne zgradbe s šišenskega kolodvora na primerno mesto proti Mariji Devici v Polju. S tem bi bilo železniško
obratovanje koncentrirano
na enem samem mestu in dve kurilnici bi ne bili več potrebni.
Za tranzitne tovorne vlake bi se napravile pri odcepih prog kratke zveze, tako na glavni progi pri odcepu od obstoječe, ka* kor rudi na gorenjski progi pri postaji v Dravljah, z dolenjsko progo pa tam, kjer jc med vojno že obstojala, če svet tu še ni zazidlan.
Ker je Ljubljana za vse proge razen za savsku začetna postaja, pridejo v pošten pri prometu z Ljubljano samo zamude brzih in ekspresnih vlakov, pa tudi ta neugodnost odpade-, ker se v Ljubljani menjajo stroji. Prehodni potniški vlaki pa itak stoje v Ljubljani tako dolgo, da so sa* m ude nemogoče. Preložena proga bi bila dolga kakih 13 km, bi bila torej za vozni čas samo nekaj kilometrov daljša, kakor je sedaj. Zato pa bo vožnja preko ljubljanskega polja zaradi lepega razgleda zanimivejša. Kar se tiče stroškov, ni mogoče navesti točnih številk, v splošnem pa s premestitvijo zgradb glavnega in šišenskega kolodvora
razlika t stroških ne more igrati posebne vloge
ker se itak ta dela in premestitve za gi. kolodvor že predvidevajo. V poštev bi pri« šla premestitev 12 do 13 km dolge proge na ljubljansko polje. Stroški za to zavise od načina zgraditve proge. Po modernih principih bi morali napraviti okoli 4.5 m visok nasip za dva tira, do postaje Dravlje pa eventuelno tri tire. V zvezi z nasipom so seveda objekti kakor podvoziii cest. Ta izvršitev načrta bi podražila vso tradnjo za kakih
12—15 miEjonov Din
Vprašanje pa je, če je nasip sploh potreben. Proga železnice od Dunaja do Trsta je zgrajena tako. da ima podvoze m nadvoze le tam, kjer so bili zaradi teren« ske konfiguracije in nivelete železnice potrebni. Ce je torej na celi progi v dolžini kakih 600 km dkjpustno tako nrvojsko križanje, mislim, da bi se isti princip lahke pridržal za omenjenih 12 km proge po ljub-
ljanskem polju, ki teče zunaj mesta. S tem bi nastala samo skladnost t ostalo 600 kin progo. Seveda bi motali po možnosti pota zložiti in zmanšati število križanj. Po te:n principu bi bila izvršitev 13 krožne proge zekj enostavna, ker je teren za to
naravnost idealen
potrebno bi bilo nekaj manjših mostičev in propustov čez Gradaščico in Ghnsčico ter nekaj jarkov, predora pa nobenega in tudi skoraj nobenega odkupa objektov. Po predvojni statistiki bi veljal 1 km za preložitev proge do 3 milijone Din, vštevši postaji Dravi je in Vič in dvotirno progo.
S tako rešitvijo bi se pridobil predvsem ogromen kompleks sveta za razširjenje Ljubljane do te krožne proge, ki se niti v 100 letih ne bo zazdal. Nadalje bi osebni in tovorni kolodvor ostala na svojem sedanjem mestu. Velike ploskve železniškega sveta od glavnega kolodvora do spoja na Viču in preko šišensKeoi obsežnega kolo* dvora do Dravelj oz. do Jezice (kamniška železnica) bi postale del
zazidavalnega ozemlja
Svet bi imel torej ve! ko vrednost, čeprav
bi vsega ne mogli takoj prodati, parcelirati bi ga pa morali po regulacijskem nečrtu čimprej.
Pridobilo bi se mnogo železniškega materijala, kakor tračme in drugih predmetov, ki bi se laliko zopet uporaoil. Posamezni objekti bi na šišenskem kolodvoru lahko ostali, ostalo bi postajno r*>slt^>je »n stanovanske hiše, če je katera, drugi objekti bi se dali začasno adaptirati vsaj za zasilna stanovanja.
Nameravani nadvoz na Dunajski cesti bi bil nepotreben. Cestna železnica bi se razširila enostavno preko Šiške do Dravelj m po Dunajski cesti do železnice.
Končno bi s tem bil omogočen
regulacifski in lazčiijalm načrt
za vse ozemlje do krožne proge, ki bi bil v harmonični zvezi z notranjim mestom.
Ce upoštevamo vse to, je jasno, da je treba problem železniškega vprašanja za Ljubljano vzeti resno v pretres, Z zgornjimi izvajanji sem podal samo eno misel, kako bi se vprašanje pred vidno najcenejše rešilo in z veseljem bi pozdravil vsak drug predlog, ki bi bil boljši in cenejši.
Predavatelju je ljubezen do Ljubljane dala misel, kako bi se še naprej mesto lepo in neovirano razvijalo in raslo. Ker doslej inženjersko društvo tega problema ni obravnavalo, kakor se to drugod godi, je hotel vzbuditi zanimanje zanj predvsem med svojimi tovariši, posebno med arhitekti. Predavanje naj bi bilo za to le povod za nadaljne razgovore o vseh teh vpraša* njih.
KAKO .ODPRAVIMO ^fflj _u
STANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOST* INDU/TftUJKO KRIZO?
Proč z nepotrebnimi tajci, pa se bodo razmere kmalu zboljšale!
19
Po raznih časnikih je bilo že večkrat čitati o tujcih, ki so zaposleni podjetjih na Slovenskem, kjer čisto po nepotrebnem odjedajo kruh domačinom. Vse hvale je vredno, da se močna in ugledna glasi a zanimajo za nesrečni pojav pri nas. Vendar pa s samimi ugotovitvami ni opravljeno. Treba bo sistematskega dela, statistike, katastra in sploh dobre organizacije, ki se bo kot korporacija bavila s stanjem brezposelnega zasebnega uradništva in kvalificiranega delavstva pri nas.
Takoj v začetku je treba ugotoviti, da pametni ljudje ne morejo na to misliti, da bi kazalo izriniti vse tujce iz vseh podjetij. To ne gre. Kajti tu in tam je morda vendar kateri, da za njega ne bi bilo pravega namestnika domačina. Razen tega pa imajo tujci v premnogih naših podjetjih svoj kapital, ter ima<jo seveda tudi pravico, da spravijo v taka podjetja svoje strokovnjake, zlasti še, če imajo nalogo nadzorovati poslovanje in sodelovati kot zaupniki. To je vse v redu. A samo do tu.
Pri nas pa se gode vse druge stvari. Stvari, ki so mogoče drugače le kje v kolonijah. K nam prihajajo često tujci, ki so v svoji stroki in na svojem mestu tako slab, da bi bilo pri nas težko najti kaj takega. Kajti take nezmožne ljudi bi tovariši že davno diskvalificirali, a okolica bi jih osmešila in onemogočila. Tujci kajpada tudi ne uživajo ugleda, ali drži jih kapital kot svoje eksponente in zaupnike. In vendar so med temi često ljudje, ki so jih očetje, strici in tasti poslali aH naravnost ali pa s posredovanjem dobrih in petičnih prijateljev sem, ker se doma niso obnesli, dočim Pri nas na račun domačinov prav dobro uspevajo.
Kakor rečeno, se bomo s tem žalostnim pojavom navala nepotrebnih in nezmožnih tujcev ter izrivanja in odrivanja naših morali baviti organizirano. Tu ne gre namreč samo za eksistenco naših ljudi, katere ti zaradi nepotrebnih tujcev ne morejo najti. Ne gre tu le za izboljšanje življenja naših, ki je sedaj kljub vztrajnemu in dobremu delu večinoma za to tako borno, da morejo tujci tem bolje ?iveti. Gre za važnejše probleme.
Vsi ti tujci, ki so po naših podjetjih na vodilnih mestih (saj so tehnični ali komercialni »ravnatelji, prokuristi, obratovodje predstojniki oddelkov, mojstri ali kaj slič-nega), imajo podjetja v rokah, ter jim uravnavajo usodo. Ce oni hočejo, podjetje ne uspeva, dočim še daleko ni res, da bi se podjetje res povodno razvijajo, tudi če bi oni to hoteli. Naš narod in tudi naši delničarji so vse preveč zaverovani v sposobnost tujcev, ter so zadovoljni, da jim njihovo podjetje vrže nekaj dobička. Kolikor pač ostaja od ogromnih režij, med katerimi so plače nerazmerno velika postavka.
Morda se bo kdo čudil, ker sem rekel, da bi tujci znali tudi hoteti, da podjetje ne uspeva. Zakaj pa ne bi? Saj so se že zgodili slučaji, da inozemska konkurenca po zvijači in ovinkih spravila v naše podjetje svoje zaupnike, ki so delo ovirali in poslovanje sabotirali. In ko so nazadnje vendar vrgli takega gospodarskega špijona na cesto, je bil že bogat, zunaj je dobil za uspešno delo gotovo lepo nagrado, a podjetje je bilo tako zavoženo in diskreditirano, da ni moglo nikamor več. To je storil tujec, ki se je prej zde! strokovnjak, kateremu pod domačim solneem ni bilo para.
So slučaji, in našteti se dajo, ako ie potrebno, da so pri nas tujci kot »strokovnjaki« pri poslih, ki so se jih šele lotili, ko so prej v svoji domovini bili uganjali že vse poklice, ter se bavili z najraznovrst-nejšimi nasprotujočimi si deli. In dokazati se da, da niso strokovnjaki, ampak da opravljajo svoj posel prav povprečno, ter
da se izkaže njihova velika slabost, če nimajo dobrih pomočnikov domačinov. Ti domačini, po svoje dobri delavci, seveda vidijo, kake predstojnike imajo, in jih tudi primerno spoštujejo. A na zunaj je pa zadeva le v redu. In to je zasluga — tujega strokovnjaka.
Tujci pri nas so za nas skeleča rana. Posledice njih zaposlitve v podjetjih, pri katerih je vendar skoro povsod tudi kapital naših ljudi in bank, so hude:
Naši ne dobe zaslužka. Ce imajo domačini delo, se jim neprimerno slabše plača kakor tujcem, ker ti so baje reveži, ki morajo med tujim ljudstvom v težkih razmerah živeti. Ti tujci tvorijo v podjetju razred zase, ki prezira domačine, sposobnejše domače uslužbence pa namenoma izključuje iz svojega kroga, da bi se jasno videlo, da tujcu nikdo ni enak. Stremljenje teh tujcev gre tudi za tem, da bi sposobnejše domačine izrinili iz podjetja bodisi z arogantnim nastopanjem, omalovaževanjem ali pa suženjskimi plačami. Tako ubijajo samostojnejše in samozavestnejše ljudi, a druge, ki imajo bolj prožno hrbtenico, pa s časom tako preparirajo, da se jim često dobrodošlo orodje proti lastnim domačim tovarišem Kdor je kedaj delal v takem podjetju, mora to priznati.
To so dejstva, radi katerih trpi vsak naš državljan, bil on Slovan, Nemec, Madžar ali kdorsibodi. Ta zadeva pa ima še drugo, narodnopolitično stran.
Ti tujci niso v svojem delokrogu nikoli na podrejenih mestih. Oni vedno vodijo in odločujejo. In ker nobeden ob prihodu v deželo ne zna našega jezika, in ima le redko kateri voljo naučiti se ga, je vse okoli njega nemško. Nemški govore oni med seboj, nemški občujejo z nameščenci, marsi-kakemu naših se pri tem zopet oglasi pokvarjena nemškp žilica — nemške so jim rodbine, skratka, podjetje izgleda vsaj na pol nemško, in sigurno je, da ima nemščina prednost in več veljave, ker jo govori gospoda, ki kaj pomeni. Radi teh strokovnjakov, med katerimi so ljudje s tako malo prirojene inteligence, da se — kakor včasi trde — pri najboljši volji ne morejo naučiti našega jezika, govori v gostilni nemški natakarica, v kavarni natakar, doma gospodar, na kolodvoru uradnik, na cesti stražnik, na pošti telefonistica, vse, prav vse. Radi teh omejenih ljudi mora biti vse nemško, samo da bi oni, nezmožni in v vsaki drugi civilizirani državi nemogoči, mogli pri nas sijajno eksi-stirati.
Ti ljudje, treba sploh še dognati, da li jih ne pošiljajo k nam po posebnem priporočilu kake inozemske borbene organizacije — včasi v navalu arogance tudi izjavljajo, da jim našega jezika ni treba in da se ga ne bodo učili. Zato je vse interno poslovanje v tvornicah in pisarnah nemško, zato si z vsakim judom v Jugoslaviji dopisujejo nemški, zato silijo tudi velik del naših prrvrednikov in pridobitni-kov — če si ti tega odločno ne prepovedo — z nemško korespondenco, zato preplavljajo brzojavne urade za vsako reč z nemškimi brzojavkami za naše jude, naše delniške družbe, in celo posamezne naše ljudi, ter s tem znatno ovirajo promet, ker je jasno, da bi naše uradništvo lažje poslovalo v našem jeziku. Radi teh ljudi, ki so skoro vsi nasprotniki naše države, mora biti vse nemško, ker njihovi strokov-njaSki talenti niso toliki, da bi se mogli naučiti jezika, ali je pa njihovo nasprot-stvo proti našemu življu in na$i deželi toliko, da se ga ne marajo učiti Koliko je že bilo slučajev, da so taki ljudje žalili naše z grdimi psovkami. Če drugače ne, vsaj v Pijanosti se včasi kateri i spozabi.
Proti navalu takih tujcev, ki bi jih v takih razmerah in na tak način ne hotela in ne mogl^ prenesti nobena civilizirana država, so potrebni strogi ukrepu
Med 7prednos
ena
v
i
>
aunjunj \
Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le
*S<hi<htovo5T
lerpentinovo
Milo
Potrebno bi bilo, da se priseljevanje načeloma ustavi in se pripusti tujec, ki hoče pri nas zaslužiti, samo tedaj, če mu drug tujec napravi mesto.
Tujce, ki se vkljub dolgemu bivanju v državi niso naučili jezika, je odpraviti preko meje. To so očividno nezmožni ljudje, ali pa naši nasprotniki. Namesto teh si more prizadeto podjetje preskrbeti druge, aH če se ti v nekem času primerno ne prilagode razmeram, morajo i ti proč. In za takega tujca ne sme potem več priti nov.
Delniške družbe, ki morajo že itak knjige voditi v državnem jeziku, bi morale opravljati tudi vso korespondenco, ki gre na naslove v naši državi, izključno v našem jeziku. S tem pridejo naši ljudje h kruhu, a podjetjem se prepušča, da li se hočejo naprej rediti nepotrebne in nezmožne ljudi.
In zlasti bi bilo potrebno, da naši ljudje ne bi začeli graditi podjetij z dimnikom Take reči ne nastajajo čez noč. Vsaj pol leta prej se že vendar ve, kaj se namerava. In zakaj potem ne bi poslali domačih ljudi kam v tujino, da se izpopolnijo v stroki, če je to res potrebno. Taki naši ljudje bi potem doma z veseljem delali in za manjši denar, ter bi bili najmanj tako zanesljivi, kakor so tujci, ki imajo edini najvišji interes: Obogateti in potem odriniti, če ne celo izginiti, ko je podjetje prišlo na rob propada
Tista neutemeljena slorija, ki jo vidimo okoli glav tujcev, mora izginiti. Kdor od blizu gleda, ne verjame hvalisani sposobnosti in nenadomestljivosti takih strokovnjakov. Saj statistika s svojimi suhimi številkami pravi, da je med propalimi in slabo uspevajc^irni podjetji večji odstotek takih, ki jih »vodijo« tmjci, kakor takih, kjer delajo in se trudijo domačim.
Priporočljivo bi bilo, da se tujim upravnim odbornikom in nadzorstvenim svetnikom podjetij njih nagrade za funkcijo nalagajo tu pod zaporo, da se vodečim uradnikom da samo del plače, a druge jemlje za kavcijo za kak polom, in da jih oblast še pravi čas prime, če so dostrokovnjačili. Saj davek od svodih dohodkov itak malokdo po pravici plačuje.
Opozoriti pa ie treba še na nekaj: Ker so naše oblasti tako popustljive, da sme že vsakdo strokovnjačiti pri nas, so ti pro-težiranci postali prav objestni. Začeli so se norčevati iz politične oblasti in inspekcije dela, ter se rogajo in kleveta jo, da se z drobnimi pozornostmi in naklonitvami me-rodajnim osebom pri oblasti vse doseže. Tu je treba varovati čast naših oblasti, ki dosedaj niso imele smisla za korupcijo! Pa pogledati vendar kaže, kaj je na takem namigavanju.
Morda vendar le pridejo naši najvišji in najmočnejši činitelji nekoč do prepričanja, da morajo naši ljudje najti doma kru-
ha, če se da najti. Morda le pride dan, ko
bodo naše oblasti uvidele, da ne gre, da bi tujci v Jugoslaviji, kjer je vendar tudi dosti domačega kapitala, zbirali od tega kapitala zasebno premoženje, in nekega lepega dne z njim odšli. Morda postane le že jasno, da ima naša trgovina in vse privredno življenje od nekaj sto izborno plačanih tujcev malo koristi, ker si svoje potrebščine razun živeža, nabavljajo v inozemstvu, dočim si slabo plačani in garajoči tisoči ne morejo sploh ničesar nabaviti. Morda bo tudi komu jasno, zakaj se sedaj sklepa tako malo in tako slabo fundiranih zakonov? Kako neki, ko pa naši ljudje delajo za prazen nič, ter še sami komaj vegetirajo!
»Tujci pri nas,c to je poglavje, pisano s krvjo. Radi nepotrebnih tujcev zabavlja naš narod na oblasti, radi nepotrebnih tujcev se bori proti sedanjemu redu, radi nepotrebnih tujcev trpi naš delavec in name-ščene^ sploh, radi nepotrebnih tujcev je pomanjkanje, kriza, bolezen in vsaka nevolja, radi nepotrebnih tujcev je pri nas vse premalo žive vere v našo državo in premalo brezpogojne udanosti napram njej, radi nepotrebnih tujcev je pri nas premalo živega ponosa, radi nepotrebnih tujcev, ki jih gledamo kako brez skrbi živijo v razkošju, je pri nas toliko neumestne revolucionarnosti. Mi smo dorasli tako, da ne potrebujemo povsod vodstva tujcev. Mi se moramo odločiti, ali hočemo biti v svoji državi prvi v vrsti, ali pa ostati kje v ozadju, ter služiti na svoji zemlji kakor služijo bedni kolonljalci zavoj »r/al ceni, ki izkoriščajo deželo in narod. Vedno prihaja kdo, pa pravi, da imamo tudi mi v inozemstvu mnogo tisočev ljudi, ki si tam služijo kruh. O da, imamo jin, in oni imajo zaslužek in kruh. Pa kakšen? Tak, da ga Pri nas nobeden teh tujcev, ki so sedaj med nami, ne bi maral. Dočim so pri nas skoro brez izjeme vsi tujci — gospoda, je le izjema, ako je kdo naših kje v tujini dosegel res kaj prida. In to mora biti že res čloek in pol. Sicer so pa naši zunaj — bedno ljudstvo... Jasno je, da se tujcev pri nas z natšimi v tujini ne sme primerjati.
Protežiranja tujcev in mišljenja, da naš narod, ki je dajal že v boLj neugodnih časih slavne znanstvenike, profesorje, pravnike, generale, ministre, kardinale in druge veličine, sedaj ne bi mogel imeti zmožnej-šega uradnika ali boljšega delavca, pa mora biti konec. T. G.
Medeni tedni.
— Mamica, kako dolgo trajajo rrn> deni tedni?
— Dokler ne bos zahtevala od moža denarja._
Spominjajte se slepih!
Dnevne vesti.
— Odlikovanje naših dobrovoljeer. Ob
lOJetnici osvooojenja in ujedinjenja Rumu-no\   jf  odlikovala  rumuneka  vlada odbor
Saveza dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije    7. oficirskim redom    rumunske zvezde
IV stopnje je odlikovan član odbora dr Ljudevit Pivko, e komanderskim redom ru-munske krone III. stopnje pa podpredsednik Saveza ?lepi major Lujo Lovrić.
— Odlikovanje. S srebrno kolajno za državljanske zasluge je odlikovan podpregled-nik Finančne kontrole pri oddelku Murvica jklirlvo SekuliČ.
— Iz državne službe. V pokoj en je višji davčni kontrolor finančne direkcije v Ljubljani Karel Šiška.
— Humanitarni fond Vladimirja Uorta-Dti v Zagrebu. Prosvetno in podporno društvo »Istrac v Zagrebu je ustanovilo humanitarni fond Vladimirja Gortana za podpiran b emigrantov jiz Julijske Krajine. Fond bo upravljal poseben odbor rodoljubov iz vse države. Namen fonda je podpirati primorske rojake, ki se zatekajo v vedno večjem številu v našo državo.
— Predavanje Hrvatskega planinskega društva. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme; bo prirejalo tudi v letošnji sezoni zanimiva plandnska predavanja. Sodelovanje so obljubili znani planinski predavatelji med njimi dT. I. C. Oblak, dr. Fran šuklje in dr. Gavazzi.
— Kongres naših planincev. V soboto in včeraj se je vršil v Novem Sadu kongres planinskih d rušit ev Jugoslavije, katerega so se udeležili delegati iz vseh krajev države. SPD sta zastopala dr. I. C. Oblak in Maikso Hrovatin. Kongres je otvoril predsednik planinskega društva >Fmška gorac dr. Ignjat Paulas, ki je prečital pozdravno brzojavko kralju m pozdravil številne delegate, posebno pa zastopnike trgovinskega ministrstva ter civilnih in vojaških oblasti. V daljšem govoru je pozdravil kongres ban dunavske banovine Đaka Popović. Za njim je govoril zastopnik trgovinskega ministrstva dr. Ciril Žižek, ki je razpravljal o turizmu iz ekonomskega vidika. Pred ustanovitvijo zveze planinskih društev so štela naša planinska društva okrog 15.0C0 članov, zdaj je pa naraslo število organiziranih planincev že nad 32.000.
— Zakon o trgovinski pogodbi s Češkoslovaško. »Službene Novine« št. 268 z dne 15. t. m. objavljajo zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, sklenjeni 14. novembra 1928 v Pragi.
— Mestni magistrat ljubljanski opozarja rentnike in njih svojce iz Nemčije, da je bila v mesecu decembru pretečenega leta med našo državo in Nemčijo sklenjena pogodba o socialnem zavarovanju in da je ta pogodba zadobila pravno moč in bila ratificirana z zakonom z dne 5. avgusta 1929. S členom 4 navedene podobe razširjena je ra ved ena odredba na jugoslovenske sezonske delavce v poljedelstvu in na preostale člane njih rodbin. Po členu 27 in 38 imajo naši državljani pravico do izplačevanja rent za one, ki so bili poškodovani na delu v Nemčiji in ki žive na ozemlju naše države. Mestni magistrat opozarja vse zadete, da se prijavilo z dokumenti odnosno dokazi pri »Okrožnem uradu za zavaro-vanje delavcev v Ljubljani«, kjer dobe vsa nadali na pojasnila.
— Koroške novice. Nedavno je izbruhnil požar pri posestniku Marnu v Borovnici pri Škoficah. Zgorelo je 6000 kg krme, 120 kg rži, slamoreznica, mlin na veter itd. Škoda znaša 40.000 Din. — Podobna nesreča se je pripetila tudi v Peravi pri Beljaku, kjer je 7. t. m. pogorela žaga tesarskega mojstra Turpeja. Škoda znaša nad pol milijona Din. K sreči je bil posestnik zavarovan. _       V Pudlasu je umobolni Ferdinand
Pekonik. ki so ga nedavno izpustili iz zapora, zažgal hišo posestnice Katarine Reš, nato pa se je sam javil policiji. Reševa je tožila Fekonikovega brata, češ, da ji mora plačati odškodnino v znesku 50.000 Din. Sodišče je ugotovilo, da Perkonika ne zadene nobena krivda in je tožbo zavrnilo. Tuli vzklicno sodišče v Gradcu je zavrnilo tožbo. — V Sv. Lenartu pri Sedmih studencih so pretekli teden položili k večnemu počitku znanega koroškega rodoljuba, krojaškega mojstra Jožefa Kausa, ki je dočakal visoko starost 75 let.
— Razpečavanje »Albuma dinastije Ka-radjordjevića«. Udruženje vojnia invalidov kraljevine Jugoslavije v Beogradu ie izdalo popularno napisan in ilustriran »Album dinastije Karad"ordieviča<. Cena albumu je 10 Din. Poštna oblastna uprava v Ljubljani priporoča v zadnjih okrožnicah vsemu podrejenemu osobju brez razlike, da odkupi vsak vsaj po en izvod »Albuma dinastije Karadjordjeviča« slovenske izdaje ter na ta način podpre započeto važno humanitarno akcijo in okrepi skupno nacionalno zavest.
— Karolina Dobida. Včeraj je po težki bolezni izdihnila v Ljubljani splošno spoštovana gospa Karolima Dobida, vdova pok. dvornega svetnika pri finančni direkciji dr. Dobide in mati znanega esteta dr. Karla, sotrudnika naših najuglednejših revij, njena hčerka Mary je pa poročena z dr. Rado Sfiligojem. Pokojna je hči ugledne Rakov-čeve družine v Kranju. Živela je le za vzgojo svoje družine in se udeleževala tudi vseh humanitarnih akcij našega ženstva. Pogreb plemenite žene bo jutri ob 10. dopoldne izpred mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ugledni družini naše sožaije, predobri pokojnici pa časten spomin!
— Dravlje. V zadnjem času smo dobili hodnik ob cesti iz Zgornje Šiške do naše vasi. Jasno ie ko soinčni dan, da ie ljudem ž njim jako ustreženo, ker ni več treba broditi po blatu* Z avtobusnimi vožnjami smo se zelo približali Ljubljani in se jih radi poslužujemo. Neprijetno pri sedanjih vožnjan le pač to, da moramo pred mitnico na Vodnikovi cesti prestopati rz voza v voz in pri tem korakati nekaj korakov. Avtobusne vožnje se vršijo v interesu ob-
činstva, zato je želeti, da se mitnma odplavi. Prav po nepotrebnem bredemo ob
deževju blato, ob suhih dneh pa prah mimo rečene mitnice.
— 16 jugoSlovenskih vi^okošolcev — štipendistov italijanske vlade. Nedavno smo čitali v listih, da dobiva sin nekega višjega slovenskega državnega uradnika, ki študira na neki nemški univerzi, štipendijo, ki jo dobivajo le nemško nacionalistični dijaki, ki so inozemci (Auslanddeutsche). Kako malo narodno pa čuti danes naša akademska omladina, kaže tudi sledeče dejstvo, V šolskem letu 1928-29 je dala italijanska vlada inozemskim dijakom, ki Študirajo na talijanskih univerzah, 80 Štipendij v skupnem znesku 200.000 lir. Med temi dijaki so bile zastopane sledeče narodnosti: 18 Bolgarov, 16 Jugoslovenov» 13 Romunov, 12 Grkov, 5 Madžarov, 4 Korzikanci, 4 Poljaki, 2 Armenca, 1 Sirec, 1 Palestinec 1 iz Malte, 1 Cehoslovak, 1 Litvanec in 1 Nemec. Razen tega je imelo 74 albanskih srednješolcev in visokošolcev posebne italijanske štipendije. Vso čast dela*}o našemu narodu ti visoko-šolci! Za Bolgari pridemo takoj mi! Med 70 milijoni Nemcev se je le en sam dijak tako daleč spozabil, da si pusti od Italijanov rezati kruh. Vsekakor pa pričakujemo, da nam naše narodno dijaštvo pošlje imena teh »Jugoslovenov«, da jih zve vsa naša javnost.
— Porotniki in njih namestniki za četrto porotno zasedanje v Ljubljani. Umnik Amton, posestnik,  Šenčur;    Urbas Anton, posestnik,  Planina;   Hrastelj  Ivan, posestnik, SeJo; Caserman Ivan, posestnik in trgovec, Vrhnika;  Matičič Franc, tovarnar. Laze; Guzelj Jožef, posestnik, škof j a Loka; Papler Franc, posestnik in gostilničar, Sp. Besni ca; Sušnik Frane, posestnik, Sp. Bela; Kmetic Andrej,    posestnik    in gostilničar, Kranj;   Svete Anton, posestnik, Tomišelj; Kunstelj Ignacij,   posestnik in gostilničar, Vrhnika;  Svet  Ivan, gostilničar, Begunje; Tičar  Ignacij,  posestnik,  Litija; Rančigaj Robert, posestnik in trgovec, Toplice; Mu-sar Viktor,  kmetovalec Avsiše;    Konci lja Franc, posestnik, Kresnice;   Tursič Ivan, posestnik in trgovec,   Dražica;   Ambrožič Vinko, posestnik in trgovec,   Gorenja vas, Košir Josip, posestnik, škof j a Loka; Šuštar Jernej, posestnik, Sp. Zadobrova; Bohinc Ivan, posestnik, Mišače; Mlakar Janko, posestnik, Rakek;   škerlj Andrej, posestnik, Poljane; Kristan Ivan, posestnik, Hlebce; Škrjanc Ivan, posestnik, Zg. Ribee; Selšek Peter, posestnik, Kamnica; Arhar Ivan, posestnik in mizar, Št Vid pri Ljubljani;    Počkaj  Anton,  posestnik, Cevica; Molk Alojzij, posestnik in mizar, Gor. Logatec; šmon Franc posestnik in trgovec, Rodica; Likar Ludvik, podpregl. v p., Unec; Brtoncelj Mihael, posestnik, Kropa; Sirca Franc posestnik,    Planina;    Kokl Matija, posestnik in trgovec, Kranj; Kokalj Frau^, posestnik, Hrib; Simončič Franc posestnik, Litija. Nadomestni porotniki: Banko Ignacij, posestnik in gostilničar; Krapež Milko, posestnik in urar;   Strojanšek Ivan, trgovec; Peteline Josip, trgovec; Pavlin Fran, trgovec; Sever Makso, posestnik in trgovec; Pod logar  Vekoslav, posestnik in trgovec; Pogačnik Josip, trgovec; Kadar Karol, posestnik in zeljar vsi v Ljubljani.
— Franc Greii umrl. Davi ob 4. je v splošni bolnici podlegel komplikacijam po operaciji slepiča g. Franc Greif, prokurist Kreditnega zavoda in rez. kapetan n. ki. v najlepši moški dobi 38 let. Pri Kreditnem zavodu, kamor je vstopil pred 17 leti, so ga cenili kot vzornega ter vedno vestnega uradnika in najboljšega kolego ter so mu poverili tudi odgovorno službo revizorja industrijskih podjetij tega koncema. V vojni se je kot dobrovoljec boril za svobodo naše domovine, po prevratu se je pa popolnoma posvetil službi in svoji soprogi, ki je živel z njo v najiddalnejši narnioniji. Doma je bil iz Stražgoncev pri Ptuju, kamor je še vedno rad zahajaj na obiske k svojim sorodnikom. Sorodstvu naše sožV lje, simpatičnemu možu pa trajen spomin!
— Trikratni jubilej. Redko domačo slavnost je obhajal g. Ignac B u r n i k z družino. Na Martinovo nedeljo mu je poteklo 35 leto srečne poroke, 30 leto vestne službe oskrbnika in 25 leto zvestega na-ročništva ^Slovenskega Naroda«. K trikratnemu jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo!
— Onim, ki imajo sorodnike-ujetnike v
Rusiji. Ministrstvo sojialne poliitke in narodnega zdravja obvešča svojce naših ujetnikov v Rusiji, naj se obračajo v zadevi nihovega povratka preko zunanjega ministrstva na naše poslaništvo v VarSavi, ki zastopa interese naših državljanov v Rusiji.
— Statistika lugoslovenskih visokošolcev v inozemstvu. Oktoberska številka revije La Gooperation Intellectuelle prinaša statistiko inozemskih visokošolcev, iz katere posnamemo sledeče. Na univerzah v Nemčiji je bilo v poletnem semestru 1928, 119 jugo slovenski h dijakov, na tehnika n pa 213. Na univerzah Zedinjenih držav pa bilo 1. 1928-29 22 Jugoslovenov. Na francoskih univerzah je bil 1. 1927-28 601 Jugosfoven. na univerzah Velike Britanije pa 1. 1928-29 11 Jugoslovenov.
— Martinova nedelja v znamenja pretepov. Včerajšnja Martinova nedelja je potekla v znamenju pretepov in bojev. Popoldne, zvečer in davi so prepeljali v bolnico več žrtev »martinovania«, ki so jo dobile po glavi. Najbolj k> j« menda skupil 38lerni šcetar Jože Simočič iz Dravelj, katerega je na Logu pri Vrhniki nekdo udaril s palico po glavi, mu prebil lobanjo in ga precej poškodoval. — Slična nezgoda doletela tudi 261etnega posestnik ovega sina Ivana Podborška, iz šmartnega ob Savi, občina M osel Ta je včerai popoldne popival v Hrastju v neki tamošnji gostilni. Nenadoma je med ptvci nastal prepir in pretep in nekdo ie oplazil Podborška s steklenico po glavi, da ga je takoj obliia kri in se je  nezavesten  zgrudil. Precej
težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Tretja žrtev je bil 23-Ietni posestnikov sin France Jagodic iz Št. Lenarta, občina Cerklje pri Kranju, ki ie včeraj popoldne v svojo nesrečo s pevske vaje domov grede krenil v gostilno. Vino je razburilo duhove, posledica je bil seve pretep, pri katerem je bil Jagodic poškodovan po glavi. Davi so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Najlepša iena Jugoslavije in sveta. Lepotnih konkurenc še ne bo konec. Beograjsko >Vreme< namreč poroča, da do v januarju 1930 izvoljena v Beogradu najlepša žena Jugoslavije, v februarju se bo pa vršila v Parizu velika lepotna konkurenca, na kateri bo izvoljena najlepša žena Evrope. Ta odpotuje pozneje na mednarodno lepotno konkurenco v Rio de Janeiro, kjer bo izvoljena najlepša žena sveta, ki dobi 1,130.00 Din nagrade.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in deževno vreme. Včeraj je bilo v Ljubljani in v Mariboru večinoma lepo, drugod pa oblačno in d»eževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 14, v Beogradu 12, v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.6. v Mariboru 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757 mm, temperatura je znašala 3.8.
— Obsojen defravdant V Čačku se je te dni vršila razprava proti blagajniku za-druge v Gornjem Milanovcu Blagotu Ka-kotovicu, ki je poneveril 1 milijon Din. Obsojen je bil na 20 let težite ječe.
— Obsodba ubijalca. Pred sarajevskim sodiščem se te dni vršila razprava proti delavcu Luki Mandiču iz Foče, ki je v pijanosti ubil Toda RadoviČa. sina edinca uglednega posestnika. Mandič je pred gostimo izzval prepir in zahteval, da se mu Todo umakne. Radović se mu ni notel umakniti, nakar ga je Mandič s pilo tako močno sunil v glavo, da mu je počila lobanja. Po zločinu je Mandič pričel svojo žrtev objemati, prosil je težko poškodovan egia Radovića odpuščanja in ga poljubljal. Radović je čez tri dni umrl, Mandič pa ie za svoj zločin te dni odgovarjal pred sodiščem Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, poostrene s postom.
— Strašna smrt mlinarja. V bližini sela Alibunar pri Velikem Bečkereku se ie v novozgrajenem mlinu te dni pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal mlinar Peter Burger. Brata Burger sta bila zaposlena pri montaži strojev in drugih delu. Peter Burger je po nesreči zašel med jerme-nje stroja. Stroj ga je zagrabil in potegnil za sebo'. Kolesje ga je strahovito razmesari-!o. Nasrečneža so mrtvega potegnili iz stroja.
— Krvav spopad med dobrovoljci v selu Stepanovičevo. V selu Stepanovičevo v Banatu so že več let naseljeni dobrovoljci, ki se pa nič kaj ne razumejo. Vzrok ie baje nepravična razdelitev zemlje. Zato se je selo razdelilo v dva tabora, ki se silno sovražita. V petek je sedel v tamošnji gostilni dobrovoljec Bršin. Pil ie več kot je bilo potrebno in pran je začel razpravljati o razdelitvi zemlje ter agrarni reformi. V pogovor se je vmešal tudi njegov nasprotnik Radušin, s katerim sta si bila hipoma v laseh. Radušin je med prepirom sunil svojega nasprotnika z nožem dvakrat v glavo, ta pa mu je jzvil nož iz rok in ga začel z njim obdelavatL Sunil ie Raduševt-ča 23krat in bi ga gotovo ubil, da ju niso ločili tovariši. RaduŠeviča so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, pa tudi Br-šinovo stan;e je kritično.
— DoraŠčaJoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef«-gren-čice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črez in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Jo-sefe-voda že pri malih, često zelo zaprtin bolnikih. »Franz-JoseH-grenčica se dobiva v lekarnah, draogerijah in špecerijskih trgovinah.
Srajce
a
rcf»ct tt€Jaof'ce
Srečko Vršič nasl.
V. Les jak
Šeleiibnrgova ulica št. 3
Iz Liubljane
—U Koncert violinista Antona Maskova odpovedan. Koncertna poslovalnica v Zagrebu nam je danes sporočila, da odpoveduje koncert ruskega violinista Antona Maskova. 2e kupljene vstopnice naj se vrnejo v Matični knjigarni
—li Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Liubljanl priredi jutri ob 20. predavanje v št. Jakobski šoli. Predaval bo g. Vladimir Kurent kmet. referent o vzgoji pritličnih piramid. Vstop je brezplačen, in ker je to predavanje zelo važno za prospeh našega vrtnarstva, so vabljeni vsi prijatelji narave.
—11 Šolarjevo stani« povoljno. Poročali smo te dni o težki nesreči, katere žrtev je postal znani jugoslovenski nacijonalist Herman šolar, kateremu je stroj odtrgal levo roko. Šolarju so v bolnici levo roko tik ob rami amputirali. Sprva ie bila velika nevarnost za njegovo življenje, sedaj pa se je njegovo stanje znatno zboljšalo in je upati, da bo kmalu okreval.
—41 Elegantna razstava tvrdke P. Mag-dlč v lastni hiši na Aleksandrovi cesti 16, ki je bila včerai otvorjena, je vzbudila v mestu splošno pozornost in priznanje. Po-
setilo jo je nad tisoč interesentov, ki so bili prijetno presenečeni nad okusnim aranžmajem ^er res bosato in pestro izb.c razstavi ene^a blaga. Razstava bo odprta več dn:
—ij JNAD Jadran. Pozivamo vse članstvo, da se sigurno udeleži občnega zbori našega društva danes ob 20. y društven, čitalnici. — Odbor.
—U Siguren nastop doma in v družbi, govori proi. O. Šest. Opozar amo občinstvo, da se vrši drevi 2. večer ob pol 19. uri v dvorani Delavske zbornice, vhod Miklošičeva cesta, pritiličje. Prispevek za razsvetljavo in kuriavo Din 3L — TKD Atena. 64S_n
Iz Celja
c Hrvatski planinci v Celjski koči. Včeraj dopoldne je prispela v Cel e z oseb« nim vlakom večja skupina nrvatskih n' i« nincev iz Zagreba in drugih bližnjih krajev. Odšli so na celodnevni izlet na Celjsko kočo, od koder so se vrnili proti večeru v Laško in se zopet odpel ali domov. Izlet je zaradi lepega solnčnega vremena, ne prehudega mraza in izbornega razpoloženja prav lepo uspel.
—c Dan »Rdečega križa« v CePu. V soboto zvečer se ie vršil v Narodnem domu v Celju dobro obiskan koncert tukajšnjega krajevnega odbora »Rdečega križa«. Sodelovali so salonski orkester Celjskega društva, gimnazijski pevski zbor. tenorist 1 ublianske opere g. Leopold Kovač, ravnatelj e: Šifrer. na klavirju gojen-ka konzervatorija Glasbene Matice v Celju gdč. Marenka Plzakova, deklamiral pa je osmošolec g. Bogomir Armič SeliŠkar-jevo »Pomlad«. Po koncertu se je razvila animirana prosta zabava in ples.
—c Dežurno lekarniško službo v Celju ima tekoči teden lekarnar »Pri Mari i pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Nov obrt v Novi cerkvi. V Novi cerkvi pri Vojniku je otvoril kovaški mojster g. Anton Tacer novo kovačnico.
—c Izbuljena torbica. Ga dr. Goriča-nova je izgubila v Kovaški ulici rjavo ročno torbico, v kateri je imela manjšo vsoto denara in več drugih malenkosti.
Strašen zločin blazneža v Splitu
V soboto zvečer je bil v Splitu izvršen strašen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. Delavec Juri Kuzmanovič — Ivanov je nenadoma posebnel in ubil enega policijskega uradnika, dva pa težko rani.
Pristaniški delavec Jure Kuzmanovič — Ivanov, star 21 let, je znan nasilnež. Policija 'g imela ž njim že opetovano sitnosti. Bil je tudi že večkrat kaznovan. V soboto zvečer se >e oborožil z dolgo pilo vdrl v policijski urad na Lučcu in brez vsakega povoda napadel uradnike in stražnike. Sunil je višjega stražnika Kuprešanina s pilo v srce tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev, potem je pa težko ranil še stražnika Spiro Cosiča in Boža Vukmana, ki so ju morali prepeljati v bolnico.
Po zločinu ie blazni zločinec pobegnil na uiico, a stražniki so planili za njim. Na ulici je nastala pravcata bitka, med katero je bil Kuzmanovič ranjen v levo roko. Končno se je posrečilo stražnikom pobesnelega zločina obvladati in zapreti. Pokojni Kuprešanm je bil ožen.en in zapušča ženo ter enega otroka. Njegova tragična smrt je vzbudila v Splitu splošno sočutje.
Razstava najmlajših v Zagrebu
Zagreb, 15. novembra. Aorta Zagreba je llica, tam je akademija, je »Medulić« in je Salon Ullrich, ki ga je desetero hrvatskih najmlajših napolnilo s svojimi deli. Pred dvema tednoma je še zamiral v strahotni sterilnosti Buža-novin platen — no, sneli so slednjič njegove kmetice in race in schweinfurt g ninske pašnike z zidu in projecrrali nanj vsaj približen pojem tistega umetniškega ustvarjanja, ki je današnjosti s popolno kulturno preorijentacijo vred, edino primeren. Pred 55. leti so francoske impresioniste progla* sevali za norce, ker jih pač publika ni razumela, najnovejša likovna smer (najsi ji Idteratje aiiširajo že kakršenkoli — izem) pa je z vsebinsko aktualno^jo in preprosto arhitekturo izraza postala socialna v naijelementarnejšem pomenu besede. Ti hrvatski modernisti vedo, da je treba živeti in ustvarjati v duhu časa, da se umetnik ne sme izogniti hotenju nove družbe, ker je pač današnje življenje prožeto^ s socialnimi idejami in kolektivnimi vprašanji, ker je nadalje umetnost izraz naziranja sveta itn ker sta slednjič umetnost in življenje eno ki isto — in so v tem smislu svojega gesla tudi formirali pečat te razstave. Za nas Slovence bi nemara ta razstava niti ne imela tolikšne važnosti zaradi del samih, ki so v marsičem še nesamostojna, mspin* rana v veliki meri po dadaistu Groszu (Po* stražnik!) in celo Pietru Brueghlu (Hege-dušič), kakor zaradi idejne homogenosti, s katero so ti ljudje stopili na dan. Tega pri nas ni, ker je pulziranje našega umetnostnega življa preslabotno, da bi ves naš umetnostni obrat (v vseh oblikah umetniškega ustvarjanj a I) preokrenilo v gotovo smer. Ni čuda torej, da smo se prav za prav poevTopiziraH šele po bratih Kraljih in s Pilonovirn importom Picassovega blaga in pri tem tudi — ostali.
Razstavili so slikarji Vinko Grdan, Krsto Hegedušič. Leo Junek, Omer Mu* jadžić, Oton Postružnik, Kamilo Ružička in Ivan Tabakovič. malenkostno zastopata plastiko kiparja Antun Auguštinčič in Fra» ne Kršinič.
Idejno najmočnejši je Postružnik Kljub groazovski maniri izraza se s svojo risarsko Spretnostjo in frapantno duhovitostjo razodeva kot umetniška potenca. Njegov »Mimohod« je celo učinkovitejši od Bar-bussa in Remairquea.
Po koncepciji mu je zelo soroden ffege-dušfć, ki je preočividno groszovstvo svojih perorisb v »Rekviziciji« zamenjal /, Nizozemcem Brueghlom tako v formi kakor kompoziciji (kopičenje mase na platno!)
Postružniilcu docela ekvivalenten je Tas baković. V grotesknosti ga nemiTa marši* kdaj celo prekaša. (»Genius«, »Kult idiotizma«).
M*i    duhovit je ČLžuku. ki si ic ni
r?:i??l p race poti.
J-*mek je po->ia! iz Pur,za ie dvoje ^Iik na raz »t;Lv<^ pa ^ .. ' nc retn i ustvariti jasnejše smibe o ljtni Zu: sc pi tla se naojba k R< »usiA.auj-.-s l inu primitivizmu,
Gvdanovc pejttfe l cer odikuie lepa perspektiva in barvna ubranost. m>\ e^a pa ne povedo innogo
Iz idejnega kr^a te četvorice pada Mujiiđžić, ki prehaja v nekak klasicizem. B0t se še v problemu ivetfcobc in zraka, v barvi pa se mu pozna sled K.eieeve šole. V piasti-ki je MOOMJii Au&U*timči4 od Vrstnica. Dasi se je prvi v svojem aPfMr^TH■
že popoiooaM otrotoJ Mcčirovicrvefij \pli-
va, je Augastinoe še zmerom v ob k mu te sile.
Vsi so se fgropfeal i maetutfko udruženje »Zemlja« m že s tem. nvslim. mani« festirajo svoj kozmopolitski na/or. In ker so nvadi in res nekai znijo, lahko še marsikaj pričakujemo od nj;h
Frjnče Vrhč.
Komedija zmešnjav zaradi rib
Litija, 17. novembra.
Veasi je še to preveč, da moraš prena.sati pokoro za svoje lastne urehe. Tem hujše pa je takrat, ee imaš dvojnika ah pa soime-njaka, ki te spravi kdaj v »/os«, iz katerega •>e ne znajdeš tako zlepa. Pa se dado take stvari že še kako izpeljati, če se primerijo med navadnimi smrtniki. Kakor hitro pa te je vzelo na muho oblastvo zaradS cjrehov tvojega soimeniaka. je že po tebi. To imaš potov" preklarij. dokazovanj, jeze in nevšečnosti in drugih sličnih težav, preden dokažeš, da si ti — ti in ne oni. ki : šč-e gosposka in sta vidva čisto dva različna uosposkina podložnika.
Tudi v tem primeru, ki ga navajamo, je krivda na zlem naklj-učju, ki je postavilo dva enaka imenjaka skupno k nekemu na* šemu podjetju.
Dogodek se je razvijal tako-le: V poroku Temenici je poleti lovil ribe v revirju g. Josipa Fr. Knafljnča. novinarja iz Ljublja* ne, neki neznanec. Prišel je večkrat, ljudje «o ga opazili, ko je metal ribe na dan, m so o sumljivem ribiču obvestili orožnike.
Poizvedbe so ugotovile, da je podjetni ribič Tonče Ižanec iz vnšnjcgorskega okraja.  Bil je ovaden višnje gorskem u sodišču.
Sodm ija je poslala Ton četu modri lis tele, naj se zglasi na sodišču. Medtem pa se jo preselil Tonče na službovanje v L*tijo. Ker se ni zglasil na obravnavi, so potrdile p«^ če, ki so Tončka videle ob potoku, da je bil ribiški tat bas on in nihče drugi in se niso motili, ker ga poznajo že iz mladih let.
Tonče je bil obsojen kar v »k on tumaču« na teden dni zapora. Visnjegorsko sodišče ga je prav ljubeznivo povabilo na riČet. Poslali so mu list v Litijo, od koder pa je medtem že vzel slovo. Naključje je naneslo, da se je medtem naselil v istem podV ietju delavec prav istega priimka m krstnega imena Kdo drugi je dobil pismo, naj pride odsedet kazen, kakor on?
»Vrajra!« se ie jezil Tone Ižanec št 2. »Saj sem komaj prišel iz Srbije in eera bil leto dni tam. Ne grem nikamor, to Je pomota.«
In ie Tonče zmečka! Ust bi n — zavreel. Ampak sodišče ne pozablja na cvoje goste. Ker ni bilo od Tomčeta nikakepa clasu, niti ni prišel sam, da bi kasen odsedel, so Višnjeeorci sporočili naSim orožnikom, naj vzamejo uporneža — »hop!« —
Patrulja se Je zjrlasila v podjetju.
»Vi, Tonče Ižanec, jrreste z nami. Odvedli vas bomo v Višnjo eoro.«
Nedolžni Tonče Pa je pričel tolmačiti, da je tu zmešnjava- Niti ni nikoli pomočil niti prssta v Temenico, niti je ni Se nflooli videL Kaj šele, da bi >držal trnek na vrvici namenoma v vodi in lovil ribe« — kakor ee glasi obsodba. On je poštenjak m je bil tisti čas v Srbiji in je to dokacal črno n« belem, in je sploh doma iz moravske doline, ne pa iz višnjegorskega okraja.
Ko so orožniki uvideli nerodno komedijo zmešnjav, so se dali pogovoriti. Zdaj bodo lovili Tončka št. I in so se domenili tako:
Moravski Tonček bo plačal kolek na pismo, s katerim pojasnjuje, da ni lovil rib on, na visnjejrorski ričet pa bo šel temenski Tonček, ki je kriv vse te komedije.
Radioprogram
Radio-Uubljana
Torek, 19. novembra. 12.30: Reproducirana glasba (lahka giaa* ba); 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert rad^o-orkestra; 18.30: Dva tedna po Španiji pred. g. Nrko Kuret; 19: O fotoamaterstvu, predava g. Cvetko Svigelj; 19.30: Ruščina, poučuje dr. Preobra* ženskv; 20: Nusić: »Svet«, drama (člani Nar. gled.); 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert radio»orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 20. novembra.
12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radioorkestra; 18.30: Pravljice in uganke, pripoveduje Radfo-tetka; 19: Slike iz mraveljskega življenja, prof Pengov; 10.30: Francoščina, poučuje dr Stane Leben: 20: Svetkov večer, izv. kvartet Glasbene Matice. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar; 21: Koncert radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila; napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 21. novembra.
1230: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Kon» cert radio-orkestra; 18.30: Sueski prekop, predava dr Val ter Bohinec: 19: Srbohrva* ščina, poučuje Ruoelj; 19.30: Portreti rz svetovne literature, dr. p. Tommec: 20: Koncert godbe Dravske diviziie: 22: Časovna napo red in poročila; 22 15: Koncert radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 22. novembra. 12.30: Reproduoirana glasba:  13: Časov« na   napoved,   borza,  reprodiicirana glasba:
13?0: h. današnjih dnevnikov: 17.30: Koncert radio*orkesrra: 18.30: Morzejcvi znaki,
T>redava g. Pov&e; 19; Delavska ura: Delodajalci, njih dolžnosti in pravice po zakonu 3» zavarovanje delavcev, ravnate! i Bole: 10 30: Italijanščina, poučuje dr. Leben; ?0.30: Glasbeno predavanje, pred. dr Josip Cerin; 20 30: Vcrietetni večer; 22: Ca* 5xyvna napoved in poročila; napoved programa za naslednji dan. *
Metla v ruski komuni stič:
i stranki
Letošnja splošna revizija člans stva — Stranka šteje
Ruska komunistična stranka izpol* njujc sicer vse, kar ji je naTOČil Lenin, vendar se pa ne drži točno vseh njego* vih direktiv. Vodstvu stranke je men* cia najbolj pri srcu Leninova zahteva, da je treba komunistično stranko od časa do časa temeljito očistiti elementov, ki se ne strinjajo z njenim pro* gramom ali pa ne žive tako, kakor za* hteva komunistična moralka. Perijodič* no čiščenje si more dovoliti malokate= ra stranka v demokratičnih državah, za rusko komunistično stranko je pa to nujna potreba, kajti sicer bi krenila s noti, ki sta jo določila Marx in Lenin. Komunistična stranka ima v Rusiji mo? nopol legalnosti in zato silijo v njo naj? iazličnejši elementi. Svoje vrste čisti stranka z veliko spretnostjo. General* no čiščenje pa ni lahko in zato pride na vrsto šele, če so bila manjša čiščenja brez uspeha.
Tak položaj je nastal zdaj, ko se je število komunistov zelo pomnožilo in ko so se vtihotapili v stranko razni opozicionalni in oportunistični element ti. Od zadnjega generalnega čiščenja je minulo že osem let. Po letu 1921 sta bili dve manjši reviziji članstva, ki sta se pa nanašali samo na poedine krajevne organizacije. Generalna revizija član= stva se je pričela letos v maju. Najza* nesljivejši komunisti pridejo v komisi= je, pred katere mora vsak reden in pri* praven član. Izvzeti so samo člani osred njega odbora stranke in osrednje kon= trobi e komisije, torej od 1,555.000 čla* nov samo kakih 200. Te zvezde prve velikosti pa rudi niso stalnice, temveč lahko odlete iz stranke na drug način, kakor se je zgodilo s Trockim, Kame; nevim in Zinovjevim. Vsi drugi redni člani pa morajo osebno pred komisijo, ki jim temeljito pretiplje obisti.
Na seje revizijskih komisij lahko pridejo tudi ljudje, ki se v politiko no* čejo ali pa ne morejo vmešavati. Tem je dovoljeno nastopiti proti vsakemu komunistu, ki ni dostojen biti član ko* munistične stranke. Vsak komunist opis še pred komisijo svojo preteklost in se* danjost in skuša dokazati, da je vreden ostati član komunstične stranke. Zbo* rovalci so pa dolžni opozoriti komisijo, če komunist laže in zabrusiti mu v obraz vse, kar je zagrešil proti komu* nistični ideologiji. Komisija po tem od* loči, ali ostane dotični še član stranke ali pa je izključen. Če ga izključijo, se lahko pritoži na višje instance in kon* čno   na   osrednjo  kontrolno komisijo
tva je odpihala 10 do 15 % član-zdaj 1,330.000 članov
Sejam kontrolnih komisij lahko priso* stvujejo komunisti in nevtralci, pod nobenim pogojem pa ne razredni na* sprotniki komunizma.
Letošnja revizija članstva bo kmalu končana. Končni rezultati še niso zna* ni, ker se bodo mnogi izključeni člani pritožili Ker se je pa stranka na letošs njo revizijo članstva dolgo in temeljito pripravljala, je malo verjetno, da bi pritožbe kaj zalegle. Število izključenih članov je doseglo povprečno 10 odstot* kov.Na kmetih je doseglo število iz* ključenih 15, po mestih pa 7—8 odstot= kov. Najmanj komunistov, in sicer 4.5 odstotka, jc bilo izključenih iz rdeče armade, ki jo vodijo skoro izključno sami komunisti. Častnik rdeče armade lahko postane samo reden član komunistične stranke ali v izjemnih primerih vojaški strokovnjak, ki pa mora sveča; no obljubiti, da bo njegovo delovanje v popolnem skladu z načeli komunizma. Letos izključenim je treba prišteti še 53.000 članov, ki so jih vrgli iz stranke od januarja 1928 kot pristaše Trocke* ga, in 16.000 članov, ki so v tem Času prostovoljno izstopili. Po reviziji član* stva bo torej štela ruska komunistič* na stranka okrog 1,330.000 članov. Iz stranke mečejo seveda v prvi vrsti na* sprotnike sedanje Stalinove večine in značilna je izjava predsednika central* no^kontrolne komisije Jaroslavskega, ki je o izključenih članih izjavil, da bi bili v ponos vsaki soeijalnodemokratični stranki.
Lečenje najstarejšega admirala
Profesor patološke anatomije v Riimu dr. Marro je zdravnik, kakršnega menda ni nikjer drui&ie. Celnh 15 let je leOil težko bo In aga starega admirala in te dnii je po-stosi! na potrpežljivem kl i jen-tu novo metodo z injekcijami. Adnrira-lova bolezen je zagonetna. Prestal je že 26 operacij, amputirali so mu noge m lečiJi so ga že vej znamen'ti italijanski zdravniiki. Admiral je pa Še vedno bolan in bolezen je polagoma tako napredovala, da ima zdaj zdravo samo še glavo, katero mu hoče dr. Marro rešiti.
Adimiral ne ozdravi in ne umire zato, ikeir je že 2200 let mrtev. Gre namreč za naoTepšo egip'tsko moLTirijo, kar so j>Mi doslej naŠl'L Italijanska ekspedicija, ki
je že pred 20 letii našla muanijo eg^pt-skeza vo&kovodje. ie imela 9rečo, da je našla torij vse podatke o adFrralu. Leta 1910 so shrani H mumijo v turin-sfeevn nrmzeju. Cez stri lota. je pa začela nenadcnia razpadati. Ker je mumija zelo dragocena, so pckVcaH dr. Manra, ki si s strokovnjaki že 15 let zaman prizadeva ustaviti razpadanje. Glava je še nedotaknjena in prof. Marro jo hoče rešOtt z injekcijami. Šef ekspedicije je podaril n.uanrljo dr. Marru :n rrrcž zdaj rrp-mo leči do^a glavo najstarejšega admirala in en-oga naiodfpor-nej&h bofcufeopv vseh časov.
Velemestno vrvenje vzrok raznorok
Neki angleški zdravnik, znan specijalist za živčne bolezni, je izjavil, da povzroči velemestno vrvenje 75% ra_z-porok. Ta trditev utegne biti resnična samo v toliko, v kolikor postanejo ljudje v velemestih nervozni in je ner-voznost posredni ali neposredni vzrok ločitve. Pa tudi na kmetih so ljudje nervozni in se naveličajo zakonskega življenja. Zdravniki pravijo, da je ner-voznost posledica hudega eksistenčnega in socijalnega boja ter splošna demoralizacija. Nasprotno pa ne enotno pozabiti ,da so razporoke na dne\nem redu tudi med živčno zdravimi zakonci.
Res je, da so prebivalci velikih mest nervoznejŠi ali vsaj razburljivejsi, nego mirni, trezni in skromnejši prebivalci manjših krajev. Zdravniki bi morali povedati, ali vpliva na živce prebivalcev velikih mest bolj ropot raznih vozil, nego vrvenje v nočnih lokalih, kjer prekrokajo ljudje cele noči, namesto da bi mirno spali in si utrjevali živce. _
Justifikacija Habibullaha
Znainii pustolovec Bacha Sadiao, ki se je kot raaboinMk polastil albanskega prestola, je vladal nekaj mesecev kot emitr Hab.'bulDah, petem se je pa moral mmakin:'tč novermu vladarju. S tem je bila končana njegova karijera, obenem pa tudi njegovo živtjenre. Obsojen je bil na smrt v prvi vrsti zato, ker je ^čail prgiti njemu AnianiiiMiov pristaš, katerega je Halbitoultah zaradi votontsrtva o'bso'di:l na smrt, pa je srečoo used smrtmi: kazni. Na riabJbullahovo poveže so ga privezali k avtomobilu in ga vlačil po kabultskfih ulHcafo. Potem so mu zl crnilu roke in noge ter mu ra*z-mesarili vse telo. Ko ga je vsega raz-^esarientega privleikeJ avtomobili najzaj v kabrO?iko trdlnj-avo, je še diihal. Zato so ga vngli v ječo, iz katere ga je čez nekad dtii rašiM brat novega aigamskega
vladarja Nadira. Zdravniki so mu morati amputirati obe nogi m desno roko, kfrub termi pa nt umrl.
Poraženega HabibuCaha so odvedh z njegovim hratetm in vsemi ministri na morisče. Prebivalstvo ga je na za J-nii poti preklinjalo. Vse o-bisojeuce so ustregli na kabuJskem letališču. Oči mso nobenemu zaveza!:. HabibuUah je prišel na vrsto zadmji-. Junaško se ie vedel do zadnjega trenutka in smeje j-e stopil na "^rišče. V k ra tikam času svojega vladanja se je polastil državne blagaJDe, katero je skril nekje v g>rah. Ker rri hotel povedati, kje je skirko državno premoženje, bo novi vladar Afganistana v hudi sftisfc] glede denarja.
Pavla in Pavlina
V podružnici trgovine z maslom v severozapadnem delu Berlina je dobila službo prodajalke Pavlina Meffert iz Magdeburga. Dekle je spalo s pno prodajalko v sobi za trgovino. Pavlina, ki se je tudi v Magdeburgu pečala s prodajanjem masla, je kmalu tako napredovala, da je postala prva prodajalka, a prejšnja je bila premeščena v drugo podružnico. Za novo pomočnico je priporočila Pavlina svojo prijateljico Pavlo iz Magdeburga. Šef jo je sprejel in bil je zadovoljen z njo. Prijateljici sta imeli skupno spalnico.
Letos v oktobru je pa moral dati šef Pavlini daljši dopust, ker je bila noseča. Namesto nje so dodelili Pavli drugo prodajalko, a Pavla je opravljala službo svoje prijateljice. Nekega dne je pa prihitela nova prodajalka k šefu in mu vsa prestrašena povedala, da je Pavla prav za prav fant. Šef se je kmalu prepričal, da govori dekle resnico. Pavlina je namreč priporočila tvrdki svojega ljubčka iz Magdeburga, ki je bil že vajen igrati žensko vlogo, ker je nastopal v nekem nočnem lokalu kot dama. Pavlu so takoj odpovedali službo in odpotoval je k svoji Pavlini v Magdeburg.
16.000 lačnih na pojedini
Hollywoodske filmske zvezde so povabile te dni ameriške in inozemske novinarje na svečano pojedino. Seveda so vabilo vsi z veseljem sprejeli. Dvorana, v kateri naj bi se vršila pojedina, je bila lepo okrašena s cvetjem, na mizah so se lesketali krasni jedilni pribori in vse je kazalo, da bo pojedina imenitna. Lakaji so oznanjali prihod znanih filmskih zvezd Fairbanksa s Pickfordovo, Chaplina, Kaetona, Gishe-vo itd. Izborni pojedini je sledila intimna prijateljska zabava in povabljeni so se čudili, da so nekateri filmski igralci pokazali lastnosti, kakršnih ni nihče pričakoval. Tako je Chaplin pre-
seneti] koste z ariio iz \Yagnerja. Lili-an GLsIi ie odigrala nekaj krasni) Komadov na klavir, John Oilhert je nastopil s humorističnim! kupleti ?n tudi drugi filmski igralci SO prispevali k zabavi. Gostje so strmeli, kajti o Ci; a -plinu je znano, da sploh nima posluha, a Lilian CHsfa menda še nikoli m hi kala na klavir.
Zabava bi se bila nadaljevala, c!.« i»l prišia policija, ki jc vdrla v dvorano n opozorila fco^te, da so postali žrtev mi>tifikacije. Dozdevne filmske zvezd t so bili v resnici i/borno maskirani 5t »-tisti Pojedino |e nnrediio 16,^» Minskih statistov, ki vi hoteli opozoriti novinarje na svoj težki grnotm položi i. Ti reveži nastopijo k<*mai enkrat v tednu in dobe 5 do 6 dolarjev. V Hoilv-\voodti se pa za b dolarjev človek še pošteno najesti ne more. Statisti so zbrali zadnji denrtr. Ja o'^o/ore ia\nort s pojedino lačnih na svoj obupni položaj.
OTROŠKE rtOGAVtCC
Najboljše, najtrafnejše, zato 13 najcenejše!
Praktično znamenje.
— Tu imam sestanek z neko damo.
— Je že prišla?
— Tamle sedi. Dejala mi je, da jo spoznam po čokoladni torti. Zdaj je že šesto in počakati hočem, da se dobro naje, da ji ne bo treba plačati večerje.
Dober svet.
— Trdno sem sklenila ločiti se. Počakam samo še, da mine možev god.
— Nikar ne čakajte, kajti primernejšega darila za god si ne morem misliti, kakor je ločitev.
Praktičen trgovec.
— Nujno potrebujem nekaj denarja. Pustim vam tole sliko naše pokrajine, ki je toliko vredna, da mi lahko posodite nekaj stotakov.
— Dam vam zanjo 100 Din.
— Oprostite, saj je samo platno več vredno.
— Da, dokler ni bilo poslikano, je bilo res več vredno.
42
<Qxna ma&fba
Dvakrat se je iztrgal napadalcem, pa
so ga obta.krat znova zgrabiH. Z roko se je doitafkni'1 hrapavega obraza. Ni btfo prostora, da bi udaril, zato je zgrafbil napadalca za vrat in mu jttitisnil glavo na železno ograjo stopnišča.
Kair je začutil, da ga je nelkdo na vso moč sunil s kolenom v Čeljust. Oipotekel se je in komaj se je zavedal, da ga je neiktdo prijel za ovnaitinilk in postavil na noge. Na hrbtu prekrižane roke so ga tako bolele, da se je polaigo-ma zavedel.
Colenso je stal za miso, na kateri sta goreli dve sveči. Toda možu, katerega je hept>urn poznal, ni bil podoben. Smenliajoči se odvetnik je biil izginil. Na ntjegovem mestu je stal krepak mož srerrih oči in spačenega obraza.
Potem je Hepbuirn zagledal Rosamun-do. Sitala je na diru/gem koncu m'iize in krepak moški jo je držal za raime. Bila j-e bleda, vendar na na njenem obrazu ni bilo ncoenih slediov strahu af'i slabosti. Henbutrn je takoj spoznal moža ob njeni strani. Bil je Maurice Dentou. In ko so se niuui pogledi srečali, se je Den-ton Skod'oželjuo zarezal. Očrv'idino se je sjpomnil, kako ga je bil Hepbmnn kresniil e železno kl:nko po glavi in vrgel v soraben.
Coleoso >e ston-il naiprei. Potegnil je nekaj oz žetpa in potožili na mizo. Hep-burnn je poznal ta zavoj v rja vem pa-ipirjiu. V nje»m je bil stenogratski zapisnik konference v Bassendale. Dal ga
je bil Rosarmendi, da bi ga odnesla v ov-oarjevo kočo.
Col en so se je obrnil k možu, stoječemu za njim.
Sporoote mi, kadiair se Fieliden vrne. Vsak hiip mora biti tu. Sam mu iztročim ta zavoj. Za Lefevra imam posebno važno novico.
— Dobro, gostpod. Kdaj nameravate odipotovati ?
— Pred odhodom moram še govoriti s Cabotom. Dal sem mu točna navodila, kako zasačiti ^ ameriškega odvetnika Fairfaxa, ki prispe s parnikom »Strathal* lan«, — Coleuso je pogledal na uro. — Čez deset minuit odpotujem v London. Ta čas pa uredim tu neko malenkost
Golen so se je ozrl na Heiptarna in Rosamjumdo. Zajniiičljwvo se je nasmehnil rekoč:
— Z vama oprajvta hl/tro. Da ne pozabim, VVeston, — je zakKca-l za svojim pomagačem. — Ste že kaj zvedeli b tem Crozjeru-Taitu ?
— Nič, gospod.
Hepburrn je postal pozoren. Sandy ni bil ujet. Torej položaj se ni tako obupen, kakor se m»i je zdelo.
Colenso ie namrsil obrvi.
— Ce ga niso ujeti na BassendaJe, pride sani. Moramo ga prijeti. Streljajte! Streljajte jn ub\ite! Ste razumeli?
Weston je odšel. Colemso se je pa obrnil k HepbuTinu.
— Niimiam časa hoditi okiro"?: vrele kaše. Najbolje bo, da me posluišate in vi tudi dekJiinia. Kmalu se odipelijem v London. Taim nosetini najprej hišo št 19, Lincoln Sttreet, Paitk Laine. Sta naz-uimela?
— Cmdovitto točno se izražate, — je menil Hepbmrn.
— Namen mojega poseta ie u.n'*ci":n ne-
kaj pisem in diruigiih reči, ka >iiH je zihnaJ vaš oče, gospodična Grevieva in ki so mu pomagale odirati prijatelje, — je nadaljeval Golenso, ne meneč se za ironijo v Hepbuimovem glasu. — Ce bi prišli ti dokumenti v nepoklicane roke, bi bilo zl'o.
— Lahko bi spravni vas in vašo bando pod ključ, — je dejal HerjbuinrL — Lahko bi zadrgnil zanko okrog vašega debelega vratu.
— Neokusne šale lahko opustite, Hep-binim, — je oidigovorul Colenso mirno Kri mu je šinila v glavo in pesti so se mu kar same stisnile. — V London vzamem novo kombinacijo ključavriifce j oklene dvorane Nevilla Greya. — Colenso je tleskml s poti. — PreiSčite ga, Denton, treba se je pojuriti
Mamrice Denton je prepustil Rosa-mundo možicu jek lenob miiSc in se približal Hepbumu. Vse, kar je imel Hepburrn v žepih, je položil na nrtzo pred Golema. ki ie prečfoal vsako stran Hep-burnovega noteza posebej. Demton je ta čas prettpal Hepbuinna od nog do glave iu končno mu je seznđ celo čevlje.
— Tu mi ničesar, — je deiafl. — Je v notezu kaj?
Colemso je nervozno odkimal.
— Ali naj prei$5em tudi njo: Mausrice Denton je pokazal na Rosarniundo.
— Preižčiite M — ie zaipovedaJ Colenso in vrgel na mitzo zavoj, ki ga je začel pri sveS pregledovarfft.
Orlovski kremlp
Denton se je Heptarniu satansko zarezal, potem rmu je pa otmna nrbet, boleč stCMpiti k Rosamundl Toda in-stnnk-tivino je zasLmtil na sebi srdit pogled m
irstavil 96 je.
— Tega ne smete storiti, lopov! Tega ne morete storiti!
Denton je na videz okleval, potem se je pa škodoželjno zarezal.
— Največji lopov na svetu bi tega ne storil! — je kričal Hepburn. — Ce se je dotaknete, p-ritsegaon, da mi boste svojo predrznost drago plačali.
— Zamašite mu usta, Denton! — je zaikriča! Colenso.
Hepburn je napel vse sile, da se iz-1inga dvema možakarjema, ki sta ga krepko držala. Denton se je ozrl po izbi in pogled mu je obstal na palici, ležeči na irnzi kraj Colensovih rokavic in črnega klobuka.
Pograibal je palico, skočil k Heobur-nu in ga udaril po obrazu.
Hepiburn je odskočni. Bil je napol oslepljen m na ustnicah je začutil kri. Opotekal se je in škripal od jeze z zobmi, ko je začni prestrašen RosamuuKtin kntfk.
— Ne bojte se zame, dušica — jo je tolažil.
Pogledal je Dentonu v očL
— Denton, dejal sem vam, da vam iztrgam dušo i-z ostudnega telesa, če se dotaknete Rosamunde. Enkrat sem vam že navil ušesa, drugič se pa pomenr\-a drugače . . .
Ni še izgovoril teh besed, že ga ie Denton drugič udaril s palico. Udarec ie zapustil na Hepbuinnovem obrazu doJ-go krvavo brazgotino. Denton je bil mrtvaško bled, oči so se mu divje svetile. Znova ie dVJgfd palico, toda Colenso je stopil natprej in prestregel udarec.
— Po nepotrebnem izgubljate čas, — je dejal. — Medsebojne račune lahko poravnata pozmeje. Najprej morate zve-de# od doleta novo kombinacijo klju-
čavnice. Ce nima zabeležene o»n, jo dobimo od nje. Bila sta skupaj v jekleni dvorani
— Dviignfte ji roke. — je za povedaJ Denrtonu. Vrgel je palico na stol in stopil k Rosamundi.
— Ona je nkna! — je zaklical Hepburn v hipu, ko ie Denton izrteg-nil proti nji krepke roke. — Nima je in tudi znana ji ni.
Colenso se je ozrl nanj.
— Sam sem zaklepaS je/kleno dvorano. — je izjavil Hcpibuini. To ie bil najboljši izgovor, ki mu je prišel na misel v kritičnem trenn:itku. — Nove kombinacije ji nisem hotel izdati, ker sem s kuril, da jo boste iskali pri nji.
Colenso ga ie še vedno srepo gledal.
— Dobro. Če lažete ,si pripišite posledice sami, — ie dejal in pogledal na uro. — Denttnm. požairite se. Prisilite tega norca odpreti usta.
Ko so Dentonovi prsati znova stisnili palico, so se lopovu razši'riUc nozdirvi.
— Slec^te mu suknj-ič, — ie zapove-dal in vrgel pal;co proč. — Zvežite mu noge, Brown. Vsa i ne bo brcal.
Naprej je stopil mož, ki je zvezal Hepbumu noge in krepko zategnil vozel, Slekel mu je rudi suknjič in telovnik — Hepburn je stal nepremi:čno. Colenso si je prižgal c:gaireto in stopil k njemu,
— Nevarno igmo igrate. — je dejal. — In saimi ste kr6vi, da vas moram trdo prioeti. Skleni sem izsiliti od vas kotm-binaoijo ključavnice, čeprav bi vam moral iiztngat: iezik. Bodite prepričani, da dosežem svoj cilj.
Toda Hepbuimov odgovor .je bii samo zaničljiv smehlja.', čeprav se mu je vrv zajedla globoko v kožo.
ZA ZIMSKE SUKNJE
najmodernejša angleška in češka sukna v največji izbiri pri
NOVAKU - Ljubljana
speci jalna (rgovnta sukna KONGRESNI Tli STB V. 15
ZELO ZNIŽANE CENE!
Klavirje
strokovno ugtasuje in popravU* G. J U RASE K, Unbljana, Ključavničarska alica 3. Mestni trg 22. 92~L
Zaluziie
lesenih tekstilnih rolet (dervo* nitki) rolete iz gradeln« se dobe naiceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL rnterurb. 32
Žrebanje v državni razredni loteriji
Dne 14* novembra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— 7.598, 30.923.
Din 500.—
5.723,      5.765,      5.765. 7-50!.
750S,
7 JvVj.
757".
7 3<-_\
14.108.    17.904.    17.^4?.    1S.O00.    20.160,    20. t*>6.    30.^14.    Mi.927.    34J>L*. .M.64^..
7j6£M.
103.100. 115*73, 123.921,
34.676,   34.726,   34.733,   34.771.   40.546,   40.59(1.   40^92    53.409.    53 429. U.4M 56388,    66*15,    75.776,    75.793.    75.794,    M.527,    84*31,    s4.54*'. HMi
84.676. 84*92, 91.722, 99.704, 99.722, 99.761. 99.782, 99.784. 99.792. 99 82^. 103.192, 103.197, 109.724, 109.764, 109.S03. 109.823, 109.824, 109.850. 109*77. 1119.886. 120. L25, 120.151, 130-217, 120J32, 120.236, 120.280, 123*07. 123*30, 123*62. 123.917. 123.958.
Zrebanie se bo vršilo do 2. decembra vsak dan. — Onim, ki jim bodo sreO-ke izžrebane za mali dobitek, bomo zamenjali srečke za neizžrebane, da jim omosročmK) fgranje na visoke dobitke. To pa brezo^vpzno in le toliko časa, dokler bo kaj nesEžrebanih srečk na razpolago. Izžrebane srečke nam ie treba taikoi v poslati.
Zadružna hranilnica r. z. z o, z,, Ljubljana, Sv Petra cesta š* 19.
1000 dinarjev Vam plačam, ako Vaše bradavice, kurja očesa,
i/
trdo kožo, izrastke ne odstranite zanesljivo v času 3 dni z RIA-bateamom brez bok:čin, brez nevarnosti, brez noža. — Zdravniška priporočala: Dr. Cyrakus B. Wien. pi:c: Sem zadovoljen z RIA, pošljite md še 24 lonokov, ker jih bom uporabljal pri svojjh pacijentih. Cena z cara ncijskim pismom Din 9.—, 3 lončki Din
IS.—. 6 lončkov Din 32.—.
DR. NIC. KEMENY, Košice — Kaschau, Poštni predal 12 R5 ČSR.
Jlestni pogrebni zavod.
Naša predraga mauna, gospa
>mM.ali €>£lasi<
Vsaka beseda SO par* Plača sc lahko tuđi u znamkah. Za odgovor znamko l — Na vprašanja brc* znamke rte i m m nagovarjamo.  — Najmanjši otfLi* IHn 5—*------
ILIRIJA oremog
Ivan Pakiž,
LJubljana, Pred Škofijo 15
»UKli poročne prstane najcenejše.
Srebrne krone
vsakovrstno zlato, zlatnike fcopuje F.  Čuden, Prešernova 1. 96/2
nas ie vdana v Boga v nedeljo, dne 17. novembra 1929 za vedno zapustila.
Pogreto bo v tor&k, 19. novembra 1929 ob 10. uri dopoldne iz mrtvašnice v Hiralnici sv. Jožefa, Vido v danska ce-s»ta, na potop al i'šče k Sv. Kirižoi. V Ljubljani, 17. novembra 1929
Josip, Kari, Mary>
oiinooi,
Dr. Rado Siitigoj,
zet,
Živa Sfiligoj,
\Tniuik:rn!ja.
Drva
Dokkar trada zaioga, prodajjani hrastove odipadike po 15 Din 100 kg iz skladišča in po 17 Din 100 tog nafo-žona. na vašom. J- Posačnik. Skof-ja Loka. kolodvor. 24SS
Poslovodjo opekarne
sprejmem i. Samo sftro-kovnjaM, ki provtzamo>) poino odiso\xvnnost in so kavcije zmožno ter vcdislva tovarne velikega obsega pnidejo v pošte v. LastnoTOČno pisane ponudbe s točno navedbo dosedanjega delovanja in plačilnih zahtev nad se pošl'jejo na opekarne O. MuLIer, Zagreb, Samostanisika uSi-ca 3. 2522
Obrana jabolka
lepa, zimska, razpošilja od 25 kg naprej po Din 3.50 in lepe sušene orehe po Din 10 kij; po porvzettu Hinlk-i Homer,  Sv. Križ  rri Litiji.
2513
Novourej eno hišo
za voqv> trgovano, s stanovanjem ob -slavorem vhodu in cesti tootpaH-šča da v najem aH proda Uprava IkopaFšOa Kraipinske TopLice. Po-rasmčla. daje  ravmaieJ&sCvo. 2523
Krojaškega vajenca
sprejme za moški atelje AndTd Znodar, Reber št. 11. 2519
20odstotne kronske bone
cupuje Pučka Šted.ionica, založm zavod d. d.. Osijek. Desatičina al. 27. 97-L
ILIRIJA
drva. ocjtje
Pozor
Dalmatinski vinototoč, Poljanska ces»ta šrt. 17, na novo Otvor jen, toči prvovrstna dalmatinska vioia   ki las vinogradov. Prosim, da se prepričate o prvovrstni kap« ljici. Za obilen obisk se priporoča V. MILOŠ.
Čevljar, pomočnica
za fina zbita in šivana dela sprejme v stalno sliužbo Ginstarv Kranjc, Laško. 25 H
X Premog
in DRVA naij-boljše vrste dob avl« a
L Pogačnik
Bohoričeva 5. Telefon 2059
Učenca
poštenih s^a^ršev in močne narave, ki ima pa»r rotz-r-edov sredmje ali meščanske Šole, sprejmem ta&oj v trgovino mešanega blaga. Lastnoročno pisane dopise na nas!ov: Stanko Lenarčič, Nova vas pri Raikeku. 2511
Klavirji
se sbrokovnjaško in najceneje iz-gotaviljajo    v    tovarni klavinjeiv
R. WARBINEK
Ugtaševamje in popravila klavirjev m hanmoro'tjev za konserva-torij, Glasbeno matico ter dirugc zaivode se najceneje izgotaviljajo od moje fevmdlke. — Ljubljana, RiTrasfloa 2, Gregorčičeva 5. 2520
Danes se je preselil moj srčno ljubljeni, nad vse dobri soprog, gospod
Franc Greif
prokurfet Kreditnega zavoda in rez* kapetan II. kl,
v boljšo večnost.
Pogreb dragega bo v  torek,  dne  19. novembra 1929 ob '~-4. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1929
Globoko žalujoča CIRILA GREIF roj. SCHIFFRER
in ostalo sorodstvo.
UradniStvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanja žalostno vest o smrti svojega dragega kolege, gospoda
Franja Greifa
prokurista Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo
ki je po dolgem mučnem jrpljenju danes preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v torek, dne 19. novembra t. 1. ob pol štirih popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Priljubljenega kolega ohranimo v častnem trajnem spominu.
Ljubljana, 18. novembra 1929.
ILIRIJA
koks
Dunajska c. 46.
Telefon 2S-20
18 din likanie
moške ali damske obleke. Najhitreje garderobo zliika, očisti, posije, tudi obrne VVallet Express. Stari trg, štev. 19.
L Mikuš
1UBUANA  Mestn  tro 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Ogromno zmanjšani izdatki za obleke
ker dobite od danes naprej narejene obleke znamke »Tivar« po tovaffniškiih cenah. Naijmodernejši kroji, dobro izdelane obleke za moške, vsake velikosti, od Din 290 Din, zimske suiknje od 450 Don naprej, za fante od 110 Din naprej. Oglejte si blago in izdelavo, cene brez kotnik uren ce.
Prodaja edino
Ivan Kos, družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 23.
Št. 38577—29.
Razglas
Zaradi oddaje dimnikarskih del v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopjih za leta 1930, 1931 in 1932 se bo vršila pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada dne
26. novembra 1929 ob 10. uri dopoldne
ofertahia razprava.
Pogoji in vsi drugi dralbemi pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradniki urami pri navedenem trracia vsakemu interesentu na vpogled.
Pomudibc, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del, je izročiti do označenega teermiina zapečatene in opremljene s 5 odstotnim vadijem mestnemu gospodarskemu uradu.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale razpisanim določbami in pogojem •ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno vložene, ne bo oziralo. Mestna občina si rudi pridržuje pravico oddat razpisana dela po lastnem prevdarku drugemu nego najnižjemu po»nudniku.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. novembra 1929.
99
SI DOL,"
najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vsdi vrst kovin
se uporablja za čiščenje celokupnega jcdilncsa in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste. Ic. sene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi. stopnic i. t. d.
AZUROL"
najboljše tekoče indigo plavilo
Dobivajo se povsod.
Pazite na ime in znamko!
PP
ODDDCooaaazannm
Ovokolesa aajboijšib svetovni mamk v veliki ixbiri *elo poce-ol. Najn«vei5i vodcii otroskjb ričkov, od preprostega do aajfl« neJSeia, k) Igracoi vxxtSSa t salo zl Več rnamk Šivalnih strojev najnovelš-ib modelov, iefi te poevrnadka C«rfkJ franko F^ro-__5f_ daJa  na obroke.
«1 KIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles io otroških vozičkov. Ljnbljana. Karlovsk- c. 4.
Poldka
J i ju ki ni .t  drž.   trg. šole
po daBsetm mu»kapoljn«m tnpdBenjfo, pomovno pc«-v Ldeaia s tolažil svete vere.
Ptoigreb neposabne bo v torek, dno 19. no-vcaribra 1929 o»b 2. uni poipoMne iz»pircd h:-^e Ža-loisti, St«ari trg 16, na po&opaBšče k Sv. Križni.
Prosimo- tihega sož-alfra.
V LJubljani, 18. iKnernfcTa 1929.
Žalujoča rodbina JELEN.
ZAHVALA.
Ob težka izsribi našega nepoz^bnoga so-r>ro2a, očeta, gospoda
Ivana Brodnika
iardkano svo-jo ttajsnčnedšo zab\rak> za vse izraze sažalja, za sprermiK-o na zadmči pod !ct za. darojvaino ovetj-e.
Ljubljana, dh>e 18. tvovombra 19C9.
Globoko žakijoča: Marija, soproga. — Clrfl, Milan, Janezek, Ma-rija, Julijana, Vera, o4ax>ci,  ter    o«*a!i sorod-
Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za tr-govino in industrijo v Ljubljani javljata pretužno vest o smrti gospoda
Franja Greifa
prokurista Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo
ki je danes po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v torek, dne 19. novembra t. L ob pol štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Preminulemu, kateri je zastavil vse svoje sile v prid zavoda, ohranimo časten in trajen spomin.
Ljubljana, dne 18. novembra 1929.
1
Urejuje: Josip Zupančič, — Za tNarodno tiskarno«: Fran JezerSek. — Za opravo ta iaseratni del Bsta: Oton Christol. — Vsi v Ljubljani.