PRIMORSKI DNEVNIK Jj*Wna plačana * gotovim „, *OD' Dodale I gruDDo Cena 50 lir Leto XXm. St. 129 (6713) TRST, petek, 2. junija 1967 PROGLAS PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA: Načela demokracije in svobode so temelj republikanske ureditve v senatu so prekinili razpravo o zakonu o javni varnosti - Poslanska zbornica je pričela razpravo o zakonskem predlogu o graditvi novih šol dal !• — Ob dnevu republike je predsednik Saragat m «aljš° poslanico, ki je naslovljena predvsem oborožen iz- gii —je netilu vij ena, predvsem oboroženim notr ’ -11 pri čemer Pravi, da gre pri tej poslanici za globok ran ji pomen. Saragat pravi, da so v Italiji notranje duhov-dnJ?ov.ezave med vojsko in ljudstvom, ki združujejo skupne '"bpvmske ideale.--------------------------------- Sm i pravi Saragat, da ob dnevu I °®asitve republike častimo o- Pvna načela demokracije in svo-so temelj republikanske ijj tve in ki so tudi prišla do aza z referendumom, na kate-je italijansko ljudstvo svo-in suvereno odločilo o svoji J"®® in ki je predstavljal pričetek v» ^nega procesa, ki je dosegel “adnJih letih na j višjo točko. Jnoragat nat0 Pravi, da Italija ne leduje ciljev oblasti in nadvlade, mir in sodelovanje z vsemi . °di. Pri tem pa ne bo na no-„način opustila zaščite svoje PnHSnosti' le‘/'®ti praznikom republike sta za-J^Ji tako poslanska zbornica kot dokaj okrnjeno. V senatu so rojevali razpravo o zakonu javne rnnsti, iq pa so j0 prekinili, da omogočijo parlamentarcem sodelovanje med volilno kampanjo za sicilijanske volitve Senat se bo zato ponovno sestal 11. junija, pri čemer pa ne gre samo za tehnično-politična vprašanja, saj so danes odobrili petnajst členov zakonskega predloga o javni varnosti. Zakona pa niso mogli v celoti odobriti, ker so resna nasprotja, saj je zakon naletel na oster odpor levice, ki pravi, da tudi novi zakon dopušča policiji preveč besede. V poslanski zbornici so danes pričeli razpravo o zakonskem predlogu o zidanju šol in novih univerzitetnih poslopij. Zakon so že odobrili v senatu in so kasneje komisije za javna dela poslanske zbornice in senata sprejele pomembne popravke, tako da bodo morali o njem ponovno razpravljati v se- S1. julijem v veljavi skupno kmetijsko tržišče o P°razum o uveljavitvi enotnih cen za del kmetijskih ^izvodov so dosegli po dolgih in težavnih pogajanjih BRUSELJ, l. — Na seji, sveta izvodov na ozemlju šestih držav ve- ov šestih držav evropskega ^ j..rega tržišča so se sporazumeli, (e] b° skupno kmetijsko tržišče za-1* v,Ve^ati s juttjem. Sporazum ^ dosežen šele davi ob 7. uri jHjJtolgih nepretrganih in težavnih jgjr^hjih, ki so se začela v pone-tJjL* Popoldne, in sinoči je bila iQ *°°st sporazuma še daleč, zato ij Pogajanja nadaljevala vso noč ifP.Se zaključila davi. WiStri za kmetijstvo šestih dr- 50 javili, da je bil dosežen ter tyškeVah za izvajanje skupne kme- o nekaterih temeljnih 5*2 C® Politike. Od te države uveljavile enotne 1. julija dalje te ha sektorju žita, svinjskega 4 a Perutnine in jajc. S tem bo kovico celotnih kmetijskih pio- Hr danes Svilnih prestolnicah, zlasti pa I-. stolnicah velikih držav, se na- to s Srednjim vzhodom. Vztraj- mrzlično posvetovanje 5f ..................-.......----- tovori, da se VVashington po. U(tljJe z drugimi pomorskimi siki 0 ustanovitvi pomorske sile, bi skušala razbiti blokado Vi »keg. zaliva. Danes so se v tnvi'ilnStomi nujno posvetovali v 211 nanJ1"Poetičnega odbora v Predsednik britanske vlade t^0°n Pa je prišel sinoči v Ka-t^.' kjer se bo posvetoval s predam tamkajšnje vlade in bo kv# ?d el v Washington na posve-fi,,. s predsednikom Johnso-k b- P.red odhodom iz Londona IWJavil, da ho morda šel tudi v nL ^ork, de bo ta obisk kori-»^.."•Ison je potrdil, da se po-k»te . s pomorskimi silami, ► Hl|r,|bi naj bi se sporazumeli o 'O iziavi glede plovbe po Akab kilj zalivu. Dodal pa je, da bi V^.hzjboljša rj^Itev sklep OZN. ar Pa se v varnostnem svetu 'i nm°Kll do sedaj še sporazume ■Vj. hlorebitni skupni resoluciji, tij, 0*cna je bila ameriška resolu-hij' ki poziva obe strani, naj se sile in vseh takih ukre-hj ’ *i bi lahko še zaostrili polo-hgj ’a'je poziva prizadete strani, 0 * tem v zvezi odzovejo po-C Ta"‘a. Wetftclja ZAR pa je predložila W*ciiO' s katero predlaga, ob-Ssl v biešane izraelsko-sirske ko- Ji, ^ 0 premirju. Resolucija pra-J* prav umik Izraela iz te povzročil poslabšanje na hTl)6m vzhodu. Sovjetski delegat ^V^ltal ZDA, da na eni strani H l^alo spoštovanje mednarod-S^koncv, na drugi strani pa blokado proti Kubi. Na Nin* francoskega delegata so S J**i° razpravo odložili na da-kis,' »e medtem lahko posvetu- S ‘»»zalemu pa so se sporazu-Vis ® razširitvi vlade z vključit-i‘illu anjo vseh strank, z izjemo S, "J 'Učne. Najvažnejše je pri H tol* ■** Moše IJajan spet pre- 1 v *šv tvo za obrambo. Dajan sh i *trnal to mesto, ko Je leta ljal režim enotnih cen. Italijansko delegacijo je vodil minister za kmetijstvo Restivo. Papež sprejel sirskega poslanika RIM, 1. — Papež je sprejel danes sirskega poslanika v Vatikanu Sa-beta El Arisa. Zvedelo se je, da je El Aris izročil papežu pismo sirskega predsednika Atasija v zvezi s stanjem na Srednjem vzhodu. Kongres za ortopedijo v Dubrovniku DUBROVNIK, 1. — V Dubrovniku se je pričel danes pod pokroviteljstvom predsednika CK ZK Hrvaške Vladimira Bakariča štiridnevni ju goslovansko-italijanski kongres za ortopedijo in travmatologijo, na katerem bo ob sodelovanju 300 najboljših strokovnjakov obeh držav podanih 177 raznih strokovnih poročil. Na prvi plenarni seji sta govorila predsednika jugoslovansko-italijan-skega kongresnega odbora prof. Sve-tislav Stojanovič in prof. dr. Fran-cesco Russo. Kongres je v imenu pokrovitelja pozdravil član izvršnega sveta Hrvaške dr. Ivo Morgan, ki je med drugim izrazi' upanje, da bo kongres prispeval k razvoju odnosov med obema državama, posebno na področju znanstvenih ved natu in poslanski zbornici. Iz Brunaka poročajo, da je nekaj minut po polnoči nastala eksplozija v javnem lokalu, ki ga vzdržuje državljan italijanske narodnosti in da .pri eksploziji ni bilo človeških žrtev. Sledila je obi- mm čajna policijska preiskava, Koncentracija vseh mogočih policijskih sil, vendar do sedaj niso odkrili napadalcev. Policija išče nekega visokega plavolasca, ki je menda star trideset let, in za katerega menijo, da je vpleten v atentat. Titove čestitke Saragatu BEOGRAD, 1. — Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku italijanske republike Giu-seppu Saragatu naslednjo brzojavko: «Ob narodnem prazniku republike Italije Vam želim v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem osebnem imenu izraziti na jbol jše želje za osebno srečo Vaše ekscelence in blaginjo italijanskega naroda.* Nujna posvetovanja v Washingtonu WASHINGTON, 1. - Zunanjepolitični odbor v ameriškem senatu se je nocoj nujno sestal na predlog vlade. Podpredsednik republike Humphrey, državni tajnik Dean Rusk in minister za obrambo McNa-mara so podali poročilo o stanju na Srednjem vzhodu. Po seji je McNamara izjavil časnikarjem, da ne more potrditi domneve, ki jo postavljajo časopisi, češ da so ZDA predlagale mednarodno pomorsko silo, da preizkuša blokado Akabskega zaliva, ter da so v predlog privolile nekatere pomorske države. Dodal je, da niso mogoča predvidevanja o izidu krize. Vsekakor se mrzlično nadaljuje diplomatska dejavnost, da se izognejo spopadu, predvsem se nadaljujejo privatni stiki v Združenih narodih. Humphrey je izjavil, da je stanje zelo nevarno in težavno ter zaskrb-lja ZDA in ves svet. Napori za zagotovitev miru se vztrajno nadaljujejo. Humphrey je dodal, da so ZDA odločno za svobodo plovbe po med narodnih vodah in zaradi tega se jim npr. zdi povsem naravno, da sovjetska vlada zahteva in v določeni obliki dobi pravico za plovbo njenih ladij po Dardanelah. JERUZALEM, 1. — V poučenih krogih se je zvedelo, da je bil dosežen sporazum za sestavo izraelske vlade narodne enotnosti. Najvažnejši del sporazuma je, da je bil general Moše Dajan, ki je leta 1965 vodil vojno na Sinajskem polotoku, imenovan za ministra za nbiambo. DIPLOMATSKA DEJAVNOST BRITANSKE VLADE Wilson odpotoval v Kanado in ZDA na posvetovanje o Srednjem vzhodu London se posvetuje s pomorskimi državami o skupni izjavi glede Akabskega zaliva - Turčija ne bo dovolila, da se tuja oporišča uporabljajo proti Arab-Mednarodni denarni sklad odpovedal že dogovorjeno posojilo ZAR eem LONDON, 1. — Državni minister v Foreign Officeu George Thomson je sprejel danes v Londonu iraškega odpravnika poslov. Govorila sta o Srednjem vzhodu in o južni Arabiji. Zatrjuje se, da Thomson ni sporočil nobenih predlogov glede arabsko-izraelskega spora, temveč je samo obrazložil britansko stališče, kakor sta ga včeraj obrazložila Wilson in zunanji minister Brown v spodnji zbornici. Državni minister lord Chalfont je v spodnji zbornici izjavil, da je v sedanji krizi velika nevarnost: če bi se uporabljalo jedrsko orožje med krajevnimi vojnami, bi se nevarnost jedrske vojne ogromno po. večala. ((Izrael, je dejal Chalfont, je med najbolj razvitimi državami sveta na sektorju jedrske tehnologije in ni nobenega dvoma, da bi Izrael bil sposoben povzročiti eksplozijo jedrska bombe nekaj let potem, ko bi se glede tega politično odločil. Če bi se to zgodilo, dejstva, da smo bili ob koncu bi nastala velika nevarnost. Žara- I prejšnjega tedna na robu hudega di tega je potrebno ne samo od- spopada, ki bi se bil utegnil raz- «Ne morem potrditi ali zanikati informacij iz Washingtona, naj bo njihov argument kakršen koli«. Wilson se bo vrnil v London v soboto. Z Johnsonom se bo sestal jutri v Beli hiši. Noč bo prespal v Washingtonu in v soboto zjutraj se bo pogovarjal s podpredsednikom Humphreyem in bo ta- Srednjem vzhodu. Izjavil je, da se koj nato odpotoval v London. ljajo ljudska napredna ’ gibanja ^ veyetS° p0 °bs' Glede izjave pomorskih držav se i njihove petrolejske monopole in _o ®„a’ iP?a* ° s_;, ar'' eovori, da se Velika Britanija po-. arabske fevdaliste. To je razlog. sonom m Johnsonom govoril ne svetuje s kakimi dvajsetimi pomor. --------------- o Srednjem vzhodu, temveč skimiJ državami IzjaJva naj po_ o Vietnamu m Daljnem vzho- udarjia mednarodni značaj Tiranske solucij Združenih narodov o demilitariziranih področjih na izraelski meji in glede palestinskih beguncev. Po njegovem mnenju je sedanja kriza rezultat zarot in hujskanja Angležev in Američanov na Srednjem vzhodu. Resnica je, je dodal, da se ZDA in Velika Britanija zavedajo nevarnosti, ki jo predstavljajo ljudska napredna gibanja za in za samo tudi o Vietnamu in Daljnem du. Če se mu bo zdel koristen obisk v New Yorku, ga bo opravil. Na vprašanje v zvezi z izjavo, ki jo skuša britanska vlada doseči od pomorskih držav, je Wilson odgovoril: «Mislim, da se vsi zavedajo praviti krizo, temveč tudi načeti temeljne vzroke te krize. Predsednik britanske vlade Wil-son je odpotoval davi z letalom v Ottavo na pogovore s predsednikom kanadske vlade Pearsonom. Jutri bo odšel v Washington na sestanek s predsednikom Johnsonom. Pred odhodom je Wilson izjavil časnikarjem, da bo morda obiskal tudi Združene narode, zato da prispeva k iskanju rešitve krize na tegniti, in mislim, da so bili naši pozivi na zmernost sprejeti, ker se je razširil vtis, da se bodo začele druge akcije, da se zajamči svobodna plovba po Akabskem zalivu. Zaradi tega se posvetujemo s pomorskimi državami, da se sporazumemo o izjavi. Vendar pa bi bila najboljša rešitev sklep OZN.» Glede govoric o ustanovitvi angleško ameriške pomorske sile, ki naj jamči svobodno plovbo po A-kabskem zalivu, je Wilson izjavil: iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZPRAVA 0 SREDNJEM VZHODU Resolucija ZDA in pred varnostnim ZAR zahteva obnovitev egiptovsko-izraelske komisije za nadzorstvo nad premirjem ZAR svetom NEW YORK, 1. — Varnostni svet je te dni nadaljeval razpravo v zvezi s Srednjim vzhodom. Včeraj je bil prvi govornik iraški zunanji minister, ki je izjavil, da je namen soglasnega stališča arabskih držav dokončno odpraviti ostanke sramotnega napada iz leta 1956 proti Egiptu in da nobena ko- je naperjena predvsem proti arabskim državam. rist, ki jo je dobil tisti, ki je bil odgovoren za ta napad, ne more imeti moralne ali pravne veljave. Obtožil je Izrael, da skuša postaviti svetovno javno mnenje pred izvršeno dejstvo s kršitvijo arabskih teritorialnih voda. Japonski predstavnik Je podprl resolucijo, ki jo je bila položila ameriška delegacija in ki poziva obe strani, naj se vzdržita uporabe orožja in vseh drugih ukrepov, ki bi lahko poslabšali stanje. Japonski delegat je dalje izjavil, da se je spor med Izraelom in arabskimi državami v zadnjih dveh letih stalno zaostroval, in je dodal, da mora OZN iskati pozitivne, praktične in nepristranske ukrepe, da bo ta spor postal neškodljiv. Ameriški delegat je obrazložil načrt resolucije, ki jo je bil že prej položil. Resolucija se sklicuje na poziv glavnega tajnika vsem prizadetim, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi mogle zaostriti napetost, ter naj pokažejo posebno zmernost Resolucija prosi vse prizadete strani, naj se kot prvi ukrep odzovejo pozivu U Tanta. Dalje IIIIMIMIIIMIIIIIIIllMIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiMIIMMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllHIimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllliiiiiiiiiiliMIIIII NIKEZIČEVE IZJAVE O SREDNJEM VZHODU Upoštevati je treba spremembe ki so nastale v zadnjih letih Nadaljnje razvijanje dobrih odnosov s skandinavskimi državami - Tito sprejel predsednika mednarodne banke t.“ j ***i u» mcHio, ku je icn* 6lL. '‘‘ri skupno s Francijo in z i ^ n ®rttaiiljo napadel Egipt. I C , *ju »o se včeraj ministri *jstvo šestih držav evrop-rske skupnosti spora- Sl bo s 1. julijem .ačelo ve-ler kmetijsko tržišče *no polovico celotnih kme-Rfoiivodov testih držav. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nlkezič je končal svoj uradni obisk na Norveškem in se je vrnil danes popoldne iz Osla v domovino. Ob zaključku uradnega obiska na Danskem, Švedskem in Norveškem je Nikezič v razgovoru z Jugoslovanskimi novinarji izjavil, da je zadovoljen z razgovori v Ko-penhagnu, v Stockholmu in Oslu, v katerih ni bilo osnovnih razlik o pogledih niti glede Grčije niti Vietnama. Doseženo Je bilo popolno soglasje, da morajo male in srednje države nadaljevati sodelovanje v Evropi In Izkoristiti vse možnosti za pospešitev sodelovanja. Različna pa so bila mnenja glede položaja na Srednjem vzhodu. Jugoslavija meni, da se pri obravnavanju tega vprašanja morajo u-poštevati vsa dogajanja v zadnjih letih na tem področju, kjer je prišlo do spremembe odnosov. Na vzhodnem delu Sredozemlja Je zad. nja leta vedno bolj navzoča tudi Sovjetska zveza, in sicer gospodarsko in politično s svojimi vedno bolj navitimi vezmi z arabskimi državami kakor tudi s svojo floto. I jela danes na Brionih predsednika Tu gre samo za vprašanje odnosa | mednarodne banke za obnovo in med Izraelom in ZAR. Zahodne sile so bile navzoče na Sredozemlju še pred ustanovitvijo Izraela, in to s svojimi interesi, ki so nasprotovali interesom tamkajšnjih narodov. Čas, ko so nekatere velike sile na Bližnjem in Srednjem vzho. du lahko odločale, je minil. Velike sile lahko danes svoje gospodarske in druge interese zaščitijo samo sporazumno z narodi, ki tu žive, in to na izključno enakopravni osnovi. Na koncu svojega razgovora z jugoslovanskimi novinarji je Marko Nikezič izrazil prepričanje, da se bodo politični odnosi in sodelovanje med Jugoslavijo in skandinavskimi državami nadalje ugodno razvijali. Pred odhodom iz Osla je Marko Nikezič na tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji odgovoril na vrsto vprašanj s področja odnosov med Jugoslavijo in Norveško in objasnil jugoslovansko stališče do nekaterih ak tualnih mednarodnih vprašanj Predsednik republike mar al Tito in njegova soproga sta spre- razvoj Georgea Woodsa in ravnatelja banke Pietera Lieftincka s soprogama in se zadržal z njimi v daljšem razgovoru, katerega so se udeležili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov s soprogo, generalni tajnik predsednika republike Vladimir Popovič in zvezni tajnik za finance Janko Smole s soprogo. Pred odhodom z Brionov sta Woods in Lieftinck v izjavi jugoslovanskemu tisku dejala, da med razgovori ni bilo razlik v mnenju in da se bo sodelovanje med mednarodno banko in Jugoslavijo nadaljevalo. Woods, ki je pred sedmimi leti kot turist obiskal Jugoslavijo, je poudaril, da ga je prijetno presenetil velik gospodarski napredek Jugoslavije, in da ima vtis, da je stopnja razvoja Jugoslavije zelo visoka, kar njega kot bančnika, ki je zainteresiran za mednarodni razvoj, zelo veseli. Dodal je, da je mednarodna banka vedno nrinravUena onmavati raz-veiu Jugoslavije Zadovoljstvu P. Woodsa se je pridružil tudi ravnatelj Lieftinck, R. R. predlaga takojšnje nadaljevanje mednarodne diplomatske dejavnosti, da se doseže pomirjenje in da se išče pametna, mirna in pravična rešitev. Končno naj se nujno nadaljuje proučevanje tega vprašanja, da bo varnostni svet mogel odločiti, kakšne dodatne ukrepe naj sprejme pri izvajanju svoje odgovornosti za ohranitev miru in mednarodne varnosti. Ameriški delegat je izjavil, da je ameriška resolucija pripravljena kot »konservativni ukrep, ki ne škoduje pravicam in morebitnim zahte. vam prizadetih strani«. Na koncu je Goldberg izjavil, da sedanja kriza postavlja pred izkušnjo učinkovitost in avtoriteto Združenih na-rodov za ohranitev miru. Govoril je zatem jordanski predstavnik, nato pa je predstavnik ZAR predlagal načrt resolucije, s katero poziva obnovitev mešane izraelsko-sirske komisije o premirju. Resolucija pravi, da je prav enostranska odločitev Izraela da ne bo več sodeloval pri tej komisiji, povzročila poslabšanje na Srednjem vzhodu. Egiptovski dokument poziva načelnika glavnega štaba organizacije za nadzorstvo premirja v Palestini, naj obnovi dejavnost komisije o premirju v petnajstih dneh ter naj ustoliči komisijo v njenem prejšnjem sedežu. Sovjetski delegat Fedorenko je kritiziral ZDA in izjavil, da te priporočajo spoštovanje mednarodnih zakonov, na drugi strani pa uvajajo blokado proti Kubi. Izraelski delegat pa je izjavil, da je Izrael pokazal »izredno zmernost«, toda »naše potrpljenje se ne sme zamenjati ■ pomanjkanjem odločnosti pri obrambi naše svobode in našega obstoja«. Etiopski delegat je izjavil, da mora Imeti glavni tajnik OZN U Tant še vedno važno vlogo- pri pogajanjih med sedanjo krizo. Francoski delegat je izjavil, da je potrebno ameriško in egiptovsko resolucijo temeljito proučiti, in je predlagal odložitev razprave na petek, da se bodo lahko začela posvetovanja. Predlog je bil sprejet In nova seja je bila določena za 16.30 po srednjeevropskem času v petek. V maju je varnostnemu svetu predsedoval formoški predstavnik, v juniju pa mu bo predsedoval danski predstavnik Hans Tabor. Stališče Moskve do francoskega predloga NEW YORK, 1. - V sovjetskih krogih v Združenih narodih se govori, da Sovjetska zveza ne bi nasprotovala pogajanjem štirih o Srednjem vzhodu, kakor predlaga Francija, toda s pogojem, da gre za po gajanja na redni diplomatski ravni in ne na sestanku na vrhu, ker Sovjetska zveza ne bi mogla sodelovati na takem sestanku z ZDA, dokler traja vojna v Vietnamu. V istih krogih pravijo, da ameriška resolucija v varnostnem svetu ni sprejemljiva v sedanji obliki. Sovjetska zveza in arabske države tolmačijo to resolucijo v smislu, da Festival mladinskih pevskih zborov v Celju CELJE, 1. — V Celju se je danes pričel sedmi festival mladinskih pevskih zborov, na katerem sodeluje 13 jugoslovanskih in pet inozemskih zborov, ki bodo po festivalu nastopili tudi v drugih krajih. Posebno zanimanje vlada za nastope tujih zborov iz Moskve, Teslacha (Avstrija), Bremena, Brna in Budimpešte. V okviru festivala je tudi posvetovanje domačih in tujih glasbenih pedagogov, mednarodna razstava knjig in drugih sredstev za glasbeno vzgojo mladine in razstava grafike akademskega slikarja Franca Miheliča iz Ljubljane. Dva helikopterja preletela Atlantski ocean PARIZ, 1. — Dva ameriška helikopterja sta brez pristanka preletela Atlantski ocean od ZDA do Francije in sta davi pristala na pariškem letališču Le Bourget. Sporočili so. da so med poletom helikopterje devetkrat oskrbeli z gorivom. Oskrbovala so jih posebna cisternska letala. Helikopterja sta preletela razdaljo 5816 kilometrov v 30 urah in 48 minutah s povprečno hitrostjo 213 kilometrov na uro. Charles Lindbergh, ki je prvikrat preletel Atlantski ocean z letalom maja 1927, je za to uporabil 33 ur in 33 minut. ožine in svobodne plovbe po Akabskem zalivu. Dodaja se, da se Velika Britanija posamič pogaja z vsako prizadeto državo, vendar pa ne izključujejo možnosti poznejšega sklicanja pomorske konference, na kateri bi se zbrale vse države, s katerimi se londonska vlada sedaj posvetuje. Za sedaj pa se britanska diplomacija trudi, da bi pripravila zadevno izjavo, ki bi po njenem mnenju prispevala k premaganju hude krize. V Parizu izjavljajo, da tamkajšnja vlada ni dobila nobenega sporočila o kakršnem koli britanskem načrtu za skupno izjavo. Tudi predstavnik norveškega zunanjega ministrstva je izjavil, da niso iz Londona in Washingtona do sedaj dobili nobenega sporočila o kakršnih koli posvetovanjih. V Washingtonu izjavljajo v državnem departmaju, da ameriška vlada ni predlagala drugim državam nobenih skupnih akcij v zvezi z Akabskim zalivom. Nadaljujejo pa se posvetovanja v okviru Združenih narodov, hkrati pa tudi posvetovanja z drugimi pomorskimi državami o morebitni skupni izjavi. V Kairu je predsednik Naser že drugič v štirindvaj setih urah sprejel sovjetskega poslanika. Danes je ameriška letalonosilka «Intrepid» potoval skozi Sueški prekop. Zatrjevalo se je, da se misli ustaviti v Rdečem morju, zvečer pa je Pentagon sporočil, da ladja nadaljuje pot proti Vietnamu. Angleška letalonosilka in prevozna ladja »Albion« je prekinila manevre zahodno od Škotske in je odplula »v neznano smer«. Na ladji je 16 helikopterjev, 4 izkrcevalni čolni in prevaža normalno 730 vojakov. Iz Plymoutha pa so odpotovali vojaki, ki pripadajo komandosom letalstva britanske mornarice. Odpotovali so z letalom v neznano smer. Britanska letalonosilka «Hermes» pa je dobila ukaz, naj ostane v Adenu. V poučenih krogih je ladja «Albion» verjetno namenjena v Sredozemlje, ne izključujejo pa možnosti, da so jo poslali v Nigerijo, kjer grozi državljanska vojna zaradi odcepitve vzhodnega dela države. V Ankari so javili, da sta včeraj prepluli Dardanelsko ožino v smeri Sredozemlja dve pomožni sovjetski vojni ladji. Turško zunanje mi. nistrstvo je sporočilo, da je dobilo od Sovjetske zveze sporočilo, da bodo do 15. junija plule še druge sovjetske vojne ladje po tej ožini. Kairski Ust »Al Ahram« piše, da je mednarodni denarni sklad nenadoma odpovedal posojilo 60 milijonov dolarjev Egiptu, o katerih je bil nedavno sklenjen sporazum. List obtožuje ZDA, da so izsiUle to odločitev in da hočejo na ta način izvajati pritisk na Egipt. List piše, da je mednarodni denarni sklad sporočil v Kairo, da ne more izpolniti sporazuma zaradi sedanjega stanja na Srednjem vzhodu. Glasilo francoske komunistične stranke «Humanite» objavlja intervju sirskega zunanjega ministra Ibrahima Makusa. Ta pravi, da mo. rajo Združeni narodi za rešitev krize na Srednjem vzhodu izvesti številne sklepe, ki so jih sprejeli v preteklosti. Samo tedaj bo moč upati, da bo vsaka odločitev Združenih narodov tudi izvedena. Makus je prišel v Pariz in je prinesel pismo sirskega predsednika Atasija za de Gaulla, ki ga je sprejel nocoj. Makus je obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da ovirajo izvajanje re- zaradi katerega je imperializem povzročil napetosti, organiziral zarote in nahujskal sionizem proti arabskemu naprednemu gibanju. Tajništvo svetovnega sveta za mir, ki se je sestalo danes v Bruslju, je zavzelo stališče proti izraelski vladi in ameriški politiki na Srednjem vzhodu. Tajništvo sveta, ki ima sedež v Bruslju, je objavilo izjavo, v kateri obsoja napadalne grožnje Izraela proti arabskim državam in dodaja, da te grožnje navdihuje a-meriški imperializem. Izjava nadaljuje: »Svetovni svet za mir poziva izraelsko vlado, naj izjavi, da ne bo napadla niti Sirije niti ZAR in bo prenehala z igro imperialističnih sil predvsem na Srednjem vzhodu. Zahteva, naj vse ameriške vojaške sile zapustijo Sredozemlje.« Kakor poročajo iz Moskve, je a-meriški poslanik Thompson zapust.i danes sovjetsko prestolnico in odpotoval v ZDA, kjer se bo posveta yal z Deanom Ruskom in z drugimi člani vlade o Srednjem vzhodu in na splošno o sovjetsko ameriških odnosih. V Kairu so sporočili, da bo organizacija za solidarnost afriško azijskih narodov imela izreden sestanek od 21. do 24. junija v Kau-u, da prouči sedanje stanje na Srednjem vzhodu. Egiptovski list «A1 Ahram« piše, da je Jordanija sklenila navezati redne diplomatske odnose s Sirijo po podpisu obrambne pogodbe med Jordanijo in ZAR. Jordanski zunanji minister Tukan je prišel daies v Kairo za izmenjavo ratifikacijskm listin o obrambni pogodbi Jordanski parlament je namreč danes soglasno odobril omenjeni sporazum. »Al Ahram« poroča tudi, da j« iraški predsednik Aref sprejel ponudbo, da pošlje v Jordanijo iraške sile s pogojem, da se razmestijo na izraelski meji. V Amanu bo-do ustanovili enotno poveljstvo egiptovskih, jordanskih in iraških sil. Egiptovski general Riad je v ta namen prišel v Aman, vrhovni poveljnik jordanskih sil pa je odšel v Bagdad. Isti list danes ostro napada predsednika Johnsona in ga obtožuje, da osebno vodi ostro kampanjo političnega, gospodarskega in psihološkega pritiska v korist Izraela. List dodaja, da so mrzlični in sumljivi ameriški manevri dosegli višek, in govori o sumljivik premikih ameriškega šestega ladjevja po Sie-dozemlju. Dalje piše list, da je egiptovska vlada dobila od turške vlade zagotovilo, da so tuja vojaška oporišča v Turčiji pod nadzorstvom turške vlade in se ne bodo mogla uporabiti za nastope proti arabskim državam v primeru vojne. A-gencija za Srednji vzhod javlja, da je egiptovska vlada izrecno pozvala Saudovo Arabijo, naj vpliva na I-ran, da bi ustavil dobavljanje petroleja Izraelu. Iranska vlada pa je objavila sporočilo, v katerem pravi, da ne dobavlja petroleja Izraelu. Dalje pravi, da je mnenja, da bi se morali palestinski Arabci vrniti na svojo zemljo, toda samo na miren način. Sporočilo poudarja, da je treba krizo rešiti na miren način v skladu z načeli listine OZN, in dodaja, da je Iran posredoval v skladu z islamskim naukom za enotnost in za napore, da se vzpostavijo pravice Palestincev, ki naj bodo v skladu z listino Združenih narodov in z resolucijami, ki jih je odobrila skupščina OZN v zvezi s Palestino. Pred nekaj dnevi so se pojavile na obmejnih prehodih Jugoslavije posebne informatorke. Oblečene so v zelene uniforme, ki so okrašene z narodnim vezom, na rokavih pa imajo znak AMSJ in znak mednarodnega turističnega leta. Na meji pozdravljajo tuje goste, jim zaželijo dobrodošlico in jih seznanijo, goslaviji. Na vseh obmejnih prehodih bodo ostale do 15. septembra. Na sliki je študentka iz Zagreba Dušanka Ivančevič na obmej- kako lahko preživijo bivanje v Ju- nem prehodu v škofijah. Vreme včeraj: najviSja temperatura 21.3, najnižja 12, ob 19. uri 20, vlaga 50 odst., zračni tlak 1013.2 raste, veter 4 km jugozahodnik, nebo 6 desetin pooblačero, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2. Junija Progi, republike Sonce vzide ob 5,19 in zatone o 20.47. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 2.47 in zatone ob 15.02. Jutri, SOBOTA, 3. junija Pavla PRIPRAVE ZA 19. TRŽAŠKI VELESEJEM Nad 1100 razstavljavcev iz BO držav Velika udeležba jugoslovanskih podjetij Slovensko gospodarsko združenje bo prispevalo svoj delež v prizadevanjih za večji uspeh velesejma čez dvajset dni se bodo odprla vrata 19. mednarodnega vzorčnega velesejma: na razstavišču na Mon-tebellu se zato Intenzivno pripravljajo na novo prireditev. Kakor smo že pred časom poudarili, bo z letošnjo prireditvijo tržaški velesejem krenil za nov korak na pot izrazite specializacije, in to na področju lesa, pohištva in kave ter se tako ponovno nekoliko oddaljil od tradicionalne oblike »mednarodne vzorčne prireditve«, ki jo bo menda sčasoma sploh opustil, kajti zadnji razvoj na tem področju, pa naj bo to v Italiji, kakor tudi širše v svetu, kaže, da je ta sejemska oblika preživela svoj čas. Na letošnjem sejmu bo razstavilo svoje izdelke nekaj čez 1100 razstavljavcev iz 30 držav, medtem ko znaša število dežel, ki bodo u-radno prisotne na prireditvi, dvanajst. Med tujimi udeleženkami bo tudi letos posebno močno zastopana Jugoslavija, ki bo kakor po navadi uradno prisotna na prireditvi, in sicer z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov ter na specializiranih področjih lesa in pohištva. Drugi dan sejma, 22. junij, bo «dan Jugoslavije«, v okviru tega dne pa bodo gospodarstveniki iz sosedne republike utrdili poslovne vezi z italijanskimi in tujimi poslovnimi krogi. Udeležba jugoslovanskih podjetij na kolektivni razstavi v Palači narodov bo izrazito kvalificirana: najavljena je namreč udeležba naslednjih gospodarskih organizacij: Koteks-Tobus, Tehno- Impeks, Domexport, Medex, Kemija-Impex, ter Slovenija-Sadje iz Ljubljane, Tomos iz Kopra, Toko iz Domžal, železarna Jesenice z Jesenic, Strojne tovarne iz Trbovelj, Navip iz Beograda: Jugoriba, Vajda Export-Import, Marjan Badel, Pluta, Ferimport, Kemikalija, Papir, Interplet, Sljeme, Foto in Voče iz Zagreba, Brodomaterijal, Istravino-export in Brodokomerc z Reke, Be-lje iz Meče Darde MIV iz Varaždina, Intercomerc iz Umaga, željeza-ra iz Siska, Gavrilovič iz Petrinja ter Bosnaplod iz Sarajeva. Na mednarodni lesni razstavi bodo nastopila štiri izmed največjih jugoslovanskih podjetij s tega področja, in sicer ljubljansko Slovenijales, zagrebško Exportdrvo, beograjsko Jugodrvo ter novogoriško Pred odprtjem tržaškega velesejma 21. junija bo izšla nova številka Turističnega informatorja, ki bo po*Hhro bogata z novicami ter turističnimi in gospodarskimi inf >-mac jami. številka bo >zšla v nakiedi čez 100.000 izvodov in se bo brezplačno ce.la vsem jugoslovanskim potnikom in turistom namenjenim v Trst z vlakom, avtooisom ali osebnim vozilom kot •• isrhniki in v organiziranih sli' pinah. Danes bo na pobudo pokrajinskega odbora za mir in neodvisnost Vietnama povorka za mir v Vietnamu, ki pojde ob 10. uri s Trga Sv. Jakoba v Rižarno, kjer bodo položili cvetje in vence organizacij in meščanov. V Rižarni bodo spregovorili bivši podkomisar bataljona Silvano Ba-cicchi, komisar brigade Vladimir Kenda in voditeljica mladinskih skupin za časa odporniškega gibanja prof. Licia Chersovani. Mani; festacijo so priredili ob obletnici republike, da bi počastili spomin žrtev Rižarne in vseh padlih za svobodo v borbi proti fašizmu in nacizmu in da bi poudarili potrebo nadaljevanja vztrajne in enotne borbe, da se prepreči tretja svetovna vojna, doseže mir za mučeniško vietnamsko ljudstvo in zagotovi mir po vsem svetu Včeraj je priredila Nova delavska zbornica na Trgu Garibald zborovanje za mir, na katerem so govorili glavni tajnik A. Calabria pomožni tajnik Gerli in član vod stva zbornice A. Wilhem. Govorni ki so poudarili, da zagovarja CGIL Meblo. Končno naj omenimo, da bosta dve jugoslovanski podjetji razstavili svoje proizvode na prostem, in sicer puljska GIO - Grad-jevinsko inženjering organizacija ter reško podjetje Aleksander Mamič. Jugoslovansko sodelovanje na letošnjem tržaškem velesejmu bo organizirala Gospodarska zbornica za Hrvatsko, medtem ko bo menda prepuščena ljubljanski zbornici skrb, da organizira nastop jugoslo-slovanskih podjetij na prihodnjem sejmu. Za letošnji tržaški velesejem vlada v jugoslovanskih poslovnih, še posebej pa v turističnih krogih veliko zanimanje, zato so nekatere tamkajšnje turistične organizacije rade pristale na pobudo ljubljanskega Gospodarskega vestnika, da bi za časa sejma priredile vrsto organiziranih izletov v naše mesto, kjer si bodo izletniki ogledali mednarodno razstavo ter se pri nas zadržali dan ali dva tudi kot turisti. Trgovski krogi računajo, da bodo jugoslovanski obiskovalci — v tej zvezi se govori, da bo teh nič manj kakor 60-80.000 — marsikaj nakupili med svojim bivanjem v našem mestu ter so se zato zmenili za primerno propagandno akcijo. Kakor smo zvedeli, je Slovensko gospodarsko združenje te dni stopilo v stik z upravo velesejma, z Gospodarsko zbornico za Slovenijo ter z drugimi zainteresiranimi krogi, da bi vzporedno z organizatorji doprineslo svoj delež k prizadevanju za prodornejši uspeh in širšo popularizacijo te osrednje gospodarske prireditve na našem področju in množičnega obiska iz Jugoslavije. V ta namen se je tudi sporazumelo s Turističnim informatorjem, da podpre reklamno akcijo v korist članov in gospodarskih operaterjev na sploh. NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ZA MIR Danes od Sr. Jakoba k Bizarni povorka za mir v Vietnamu Zborovanje Nove delavske zbornice CGIL na Trgu Garibaldi DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Proučitev pokrajinskih načrtov za ureditev turističnih cest 101 milijone prispevka za razvoj industrije . Seji tretje in pete komisije deželnega sveta Pod predsedstvom podpredsednika deželnega odbora in odbornika za prevoze in turizem Giacometti-ja ter ob udeležbi odbornika javnih del Masutta je bil predvčerajšnjim v Trstu sestanek, na katerem so proučili pokrajinske in okrožne načrte za ureditev turističnih cest, ki so jih pripravile pokrajinske uprave na osnovi deželnega zakona št. 32 iz leta 1965. Sestanka so se udeležili tudi predsednik videmske pokrajine prof. Burtolo in odbornik Talotti, predsednik goriške pokrajine dr. Chientarolli in odbornik tržaške pokrajine Visintin. Kot je znano, daje dežela pokrajinam in občinam za ureditev turističnih cest 80 odstotkov prispevka. V letih 1966-1970 bo dala dežela tri milijarde" lir prispevkov. Na sestanku so: govorili o nekaterih tehničnih plateh, tako da bosta odbornik za turizem in odbornik za javna dela lahko čimprej predložila deželnemu odboru predloge za odobritev petletnih načrtov, s katerimi se pokrajinske uprave popolnoma strinjajo. S prvim prispevkom iz proračuna za leto 1965 so že dokončali ali dah na dražbo dela za ureditev 15 cest, za kar je dežela prispevala pol milijarde lir. V tržaški pokrajini so s tem prispevkom zgra- ...................lili......................... OBRAČUN KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA LETO 1966 Nezadostni prispevki povzročajo zelo visok letni primanjkljaj Leta 1962 je vsak zavarovanec stal blagajno povprečno 60.637 lir, lani pa 119.169 lir Pod predsedstvom komisarja dr. Oliviera Degrandija se je nedavno sestala posvetovalna komisija pokrajinske vzajemne bolniške blagajne neposrednih obdelovalcev iz Trsta, ki je proučila obračun za leto 1966. V svojem poročilu je dr. Degran-di podrobno obrazložil podporno dejavnost bolniške blagajne v korist kmetov v lanskem letu, ter poudaril obseg zdravstvene pomoči in hkrati navedel številne podatke o dejavnosti blagajne. Med drugim je omenil sorazmerno visoko število sprejemov v bolnišnico in sicer 12,17 odst. Povprečno Je bil vsak bolnik 18 dni v bolnišnici, medtem ko znaša specialistična zdravstvena oskrba povprečno 119,6 odst. na to oskrbovancev. Tako visok odstotek zdravniške nege in pomoči, ki zelo močno bremeni izdatke, se lahko upravičuje predvsem s tem, da je v tej blagajni 48,95 odst. starejših ljudi, kar najbolj vpliva na število sprejemov v bolnišnico in na trajanje bolnišniške oskrbe zlasti za značilne bolezni starejših oseb. Med stroški, ki stalno naraščajo je treba predvsem omeniti stroške za bolnišnico, ki so se povečali od 60.637 lir na osebo leta 1962 na 119.169 leta 1966. Pri tem je iz obračuna razvidno, da medtem ko Je blagajna do leta 1963 porabila povprečno za vsakega zavarovanca za oskrbo, ki jo predvideva zakon, 6000 lir letno, so ti stroški v lanskem letu znašali 16.681 Ur na zavarovanca. Temu povišanju izdatkov pa ni sledilo sorazmerno povišanje letnega prispevka članov blagajne, ki je leta 1966 znašal 3.764 Ur, kakor tudi se niso povišali državni pri-spevki Iz tega sledi stalno povečanje primanjkljaja. Zato se ne vidi izhoda, kako naj bi v kratkem času izključno z rednimi dohodki kriU ta primanjkljaj, ker obstajajo socialne in zakonske ovire, m sicer: nizki dohodki v kmetijstvu, zakonska omejitev povišanja prispevkov letno na 30 odst. na hektar obdelane zemlje, s čimer ni mogoče doseči tolikšnih prispevkov, da bi kriU stroške. Bolniška blagajna je lahko dajala obvezno bolniško oskrbo zato, ker je najela posojila ter je dala bolnišnicam in konvencioniranim zdravnikom le nekaj na račun. Poročilo komisarja nadalje pravi, lovalcev v Trstu v prvih sedmih letih svojega življenja dobro delala za oskrbovance, zlasti na področju zdravniške oskrbe. V teh sedmih letih pa je bila pot blagajne zelo težavna. Na splošno pa lahko rečemo, je dejal komisar, da smo lahko zadovoljni, ker smo zagotovili kmetom osnovno zavarovalno podporo, ter jim zajamčiU zdravniško oskrbo, kar je svoj čas predstavljalo za kmečke družine veliko vprašanje. Toda sedanja oskrba še ni popolna, saj kmetje ne dobivajo brez plačno zdravil. Poleg tega pa bla gajna ne zdravi tuberkuloznih bol nikov, čeprav obstajajo veliki dvo mi pri tolmačenju ustanovnega za kona glede tega vprašanja, kakor tudi ne skrbi za umne bolezni, ki zahtevajo oskrbo v umobolnicah. Predsednik je zaključil, da so se kljub skromnemu začetku, postopoma uveljavili vedno širši pogledi na področju socialnega zavarovanja, kar daje upanje, da bodo tudi kmetje v kratkem vzporejeni z drugimi uslužbenci v pogledu zdravstvene oskrbe, medtem ko pripravljajo zakon o zdravstveni oskrbi upokojenih kmetov. Festival na Opčinah Danes, jutri in pojutrišnjem bo v prosvetnem domu na Opčinah festival glasila komunistične mladine «Nuova generazione«. Za danes so na sporedu komične točke, nastop pevskega zbora iz Križa, tekmovanje skupin beat «1 Fedeli«, «The Robles«, «1 Sauri«, «1 Booh«, «The Buttons«, «Le Folgori«. Vstopnina 100 lir. Jutri ples s skupino «1 5 Fans«. Vstopnina 300 lir. V nedeljo komične točke, pesmi za mir, ples z zmagovalci tekmovanja beat skupin. Vstopnina 100 Ur. __________ Važno za zaverovance ustanove INAM Pokrajinsko ravnateljstvo INAM in pokrajinska zdravniška zbornica iz Trsta sporočata zavarovancem INAM, stanujočim v tržaški občini, naj od 1. junija dalje za nujne zdravniške preglede na domu v ne. dili cesto na Grižo, v videmski pa na Močila. ■ V kratkem bo dežela dala 104 milijone lir prispevka 20 industrijskim podjetjem, ki so zaprosili zanj na podlagi zakona št. 25 iz novembra 1965. Na svoji zadnji seji je odobril ta izdatek tehniško-posvetovalni odbor pod predsedstvom odbornika za industrijo :n trgovino Marpillera. S tem denarjem bodo industrijci plačevali o-bresti od najetih posojil. Na podlagi tega prispevka se obrestna mera zanje zniža na 3,50 odstotka. Ti prispevki so v veliko korist industriji in pospešujejo njen razvoj. Doslej je prejelo prispevke 200 podjetij, ki so na ta način lahko najela za 23 milijard lir posojil. ....... Deželni odbornik za načrtovanje Stopper je včeraj sprejel predsednika ustanove za razvoj obrti skupno z ravnateljem te ustanove inž. Sellanom. Skupno so razpravljaU o vlogi, ki jo bo imelo obrtništvo v naši deželi v okviru gospodarskega in socialnega razvojnega načrta. Obrtniki imajo namreč važno vlogo v gospodarstvu naše dežele. Ko se bo začela podrobnejša razprava o načrtu, bodo lahko še jasneje določili vlogo obrtništva in pomoč, ki jo potrebuje. Pod predsedstvom svetovalca Ri-bezzija in ob udeležbi odbornikov Masutta in ComelUja se je včeraj sestala peta stalna komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem in nadaljevala razpravo o važnem zakonskem osnutku o postopku glede javnih del. Poleg poročevalca Rigutta so posegli v razpravo svetovalci Bianchini, Bisol, Calabria, Chieu, Coghetto, Dulci, Ramani, Romano, Trauner in Vol-pe. Komisija se bo zopet sestala prihodnji torek. Pod predsedstvom Renata Berto-Uja pa se je sestala tretja stalna komisija za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki je razpravljala o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev, ki dopolnjuje zdravstveno in lekarniško oskrbo obrtnikov. Po besedah odbornika Dal Masa in poročevalca Zanina, ki sta dala nadaljnja pojasnila članom komisije, so dali na glasovanje predlog poročevalca, da se ne preide k razpravi o posameznih členi predloga. Predlog so sprejeli z večino, pri čemer sta se vzdržala odv. škerk in zastopnik liberalcev, medtem ko so glasovali proti komunisti. li sedež avtonomne dežele Furl; nije - Julijske krajine. Namen tf ga urada bo, da bo deželna upr: va laže reševala razna vprašanja tesnejšimi odnosi z vladnimi org: ni in raznimi ministrstvi. Ob tf priliki je predsednik deželnega o: bora Berzanti obrazložil navzočin razne ugotovitve, ki so se izcimil' iz triletne dejavnosti dežele s po sebnim statutom. Navzoči so z ve likim zanimanjem sledili besedair predsednika. Berzanti je omenil zelo intenzivno zakonodajno in upravno dejavnost deželnih organov in dejal, da so izpolnili celo vrsto zadolžitev, ker so lahko sestavili odbor z veliko večino leve sredine. Berzanti je zatem omenil tesne stike z vlado in z raznimi ministrstvi ter osrednjimi in obrobnimi organi. O-menil je tudi, da je dežela v predpisanem roku pripravila vse proračune. Glavna skrb dežele je bila, da bi lahko izvajala vse pristojnosti, ki so ji bile naložene po statutu. Dežela je delovala na tem, da izboljša gmotne in socialne razmere prebivalstva, da se izboljša dohodek ter da se doseže napredek na vseh gospodarskih področij. Ber. zanti je še omenil razne druge za- neodvisnost in celovitost izraelske države, da pa hkrati poudarja načelo, da se mora zaščititi celovitost in neodvisnost arabskih držav. V govorih so tudi omenili dolgoletno krizo na Bližnjem vzhodu, za katero je treba najti dokončno rešitev, pri čemer se ne sme dopuščati vmešavanje tujih oboroženih sil. CGIL poudarja, da je treba vse spore na tem področju rešiti s pogajanji. Tudi naše mesto bo zastopano in bo izreklo svojo solidarnost na manifestaciji, ki so jo sklicali enotni odbori za mir iz Severne Italije za danes v Milanu. Ob 5.30 odpotuje v Milan z avtobusom odposlanstvo gibanja za mir in neodvisnost Vietnama v Trstu, v katerem bodo delavci, študentje, člani notranjih komisij in mladinci sploh. Tajnica Gherbez je poslala severnoitalijanskemu odboru za mir v Vietnamu brzojavko, v kateri pravi, da odbor za mir v Vietnamu .zraža navdušeno solidarnost s hva-'e vredno pobudo Italije za mir v Vietnamu ter da se s to pobudo popolnoma strinja. Italijanski konzul priredil sprejem v Kopru Italijanski konzul v Kopru je si->oči povabil na sprejem ob obletni-i proglasitve republike vidne pred-tavnike lokalnih jugoslovanskih obisti ne samo iz Kopra, temveč tuli iz Buj in z Reke, številne pred-.tavnike oblasti iz Trsta in razne sebnosti. Ob tej priložnosti je konzul pod-rtal, da se tokrat proslavlja obletnica ustanovitve italijanske republi-;e na način, ki je izreden in to na adji katere «barve in značilnosti »zna prebivalstvo istrskega obrež-a že dalj časa». Konzul se je za-ivalil za gostoljubje družbi Navsan natečaj za eno mesti zdravsh enega redarja pri pokrajinski upravi. Interesenti morajo vložiti prošnje do 12. ure 29. julija. Predpisana starostna doba: najmanj 21 let, največ pa 30 let. šolska izobrazba: spričevalo dokončane srednje šole. Podrobne informacije in pojasnila daje personalni urad pri pokrajinski upravi Ul. Geppa 21. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. Junija 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 744etnl Gerolamo Mal. la rdi, 33-letni Anturo BaJdan, 84-let-na 1 tafta Obreza por. Menon, 78-let-ni Gaudenro Benussi, 75-letna Mar-gherita Baumgartner vd. Del Fabbro, 72-letna Maria Fonda por. Vatta, 52-letna Gluseppina Leonardi por. San-na, 67.1etna Gluseppina Razem vd. Razem. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.38 do 1.39) Godina, Trg S. Glacomo 1; Grlgo-lon, AUa Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unitži dTtalla 4; Nicoll, Ul. dl Servola 80 (Ske denj). SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefoni ruti na štev. 90-235. MINO «1 K1S» PK1»SB»* jredvaja danes, 2. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni tiW- FURIA A MARRAKECH (BES V MARAKESU) Največji film o iskanju zaklada v Hltterju ArV Igrajo: Stephen Forsyth, Dommique Boschero, Jacques Ari Mitsouko. LETNI KINO SATELLlTj (Borgo S. Sergio — avt. 21, fil. 1®' Danes, 2. junija ob 21. uri SLAVNOSTNA OTVORITEV K MATOGRAFSKE SEZONE 1967 na prostem z barvnim fUiD® TOP KAPI Igrajo: M. MARCOURI, P. USTINOV in M. SCHELL. . SPDT priredi 1*. t.m. Izlet na Nanos in Vremščico. Vpisovanje v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19.30 vsak večer do 16. t.m. Mali oglasi PRODAJALKO In vajenko ISče trgovina oblačil. Telefonirati na 61698. TRŽAŠKA KNJlGA^i Tret - Ul. «v. Fran*‘*,‘ Telefon Novost: Kovačič: Jama in drugi spisi brošura vezana it Prispevajte ita DIJAŠKO MATICO! Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je po --- mučni bolezni za večino zapustila naša dobra mama 1° ANA RAŽEM vd. PEČAR ifi ^ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 2. t.m. ob 18' hiše žalosti (Bazovica št. 91) na domače pokopališče. Bazovica, 2. junija 1967. Žalujoči sin Mirko, vnukinj® in drugo sorodstvo PO DESETIH LETIH SLUŽBE V INTERESU MIRU Kdaj in kako so «plave čelade» prišle na vroči Sinajski polotok Trojni napad na Egipt • Sklicanje generalne skupčine ZN ■ Sklep o mednarodni vojski ■ Trenja med Vzhodom in Zahodom glede vojske in njenega vzdrževanja Kakor poročajo iz Beograda se I bo del jugoslovanskega odreda, ki 1 je bil v sklopu mednarodnih sil na Sinajskem polotoku, v prihodnjih dneh vrnil v domovino. Gre za enoto jugoslovanske vojske, ki je sestavljala 21. izmeno na tistem Področju Bližnjega vzhoda, ki je te dni postalo tako vroče zaradi napetosti med Izraelom in arabskim svetom. Kako je jugoslovanska vojska prišla na Sinajski polotok? Ali točneje, kako da je na Področju med Združeno arabsko republiko in Izraelom tuja vojska? Pravzaprav ta vojska, o kateri bomo govorili, ni bila med ZAR in kraelom, pač pa na ozemlju ZAR, Pu čeprav deloma tudi na tako »nenovanem spornem področju. Da nem bo prisotnost te vojske bolj tesna, se moramo vrniti za nekaj let nazaj. Leta 1956 je egiptovska vlada pojavila družbo Sueškega prekopa, ro je privedlo do nagle zaostritve odnosov na Bližnjem vzhodu in novembra 1956 je prišlo tu do zelo nevarnega dogodka: Francija, Ve-bka Britanija in Izrael so napadli Egipt, bombardirali so Kairo in nekatera druga področja, vštevši Sue-ski prekop. S tem je bil ogrožen |nir ne le na tem področju, pač pa 2e v širšem obsegu. V tem prime-ru se je ameriška diplomacija — *a razliko od mnogih drugih primerov — dobro izkazala: Washington te vplival na London in Pariz taka, da se napad ni podaljšal niti nazširil. Hkrati pa so se ustvarile razmere za takojšnjo akcijo Združenih narodov, ki so dolžni v takš-n’b primerih sprejeti ustrezne Ukrepe. Na temelju listine Združenih narodov je za takšne primere odgovoren varnostni svet OZN. Ker pa sta bili v tem primeru neposredno ''Oiešani tudi Francija in Velika “ritanija, torej dve stalni članici varnostnega sveta, torej dva člana »velike petorice*, ki morejo s Svajim negativnim glasom onemogočiti vsakršen njegov sklep, je generalna skupščina ZN bila prisojena ukrepati na osnovi resolu-Qte, ki nosi naslov «Združeni za «Ur». ^ tem konkretnem primeru je *el° pozitivno vlogo imela jugoslo-i banska delegacija pri OZN, ly je_ i snbtevalk- takojšnje sklicanje geneze skupščine Združenih narodov.* Omenjena resolucija «Združeni za *b'r» je bila sprejeta leta 1951 v z dogodki na Koreji in po "nčelih te resolucije ima generalih skupščina OZN dolžnost vzpo-?taviti mir, ko njen varnostni svet j kakršnih koli razlogov ne more Zvesti svoje naloge. Ker bi bili v primeru Velika Britanija in fancija s svojim «vetom» mogli Preprečiti vsakršen pozitiven sklep .arnostnega sveta, je njegovo na-P,So torej prevzela generalna skup-Plna- In tako je na pobudo Jugo-Javije prišlo do naglega sklicanja generalne skupščine, na katerem so uravnavali in ukrepali v zvezi z "PPadom Velike Britanije, Franji? in Izraela na članico OZN — Eipt. Na tem zasedanju je bilo lhenjeno, da se osnuje poveljstvo izredna vojska Združenih na-?j v. torej poveljstvo in vojska, j' naj takoj prispe na kraj spora, j ^zagotovi in nadzira prekinitev Važnosti*. . tej priložnosti je ponudilo r ?J° pomoč kar 24 držav, gene-. na skupščina pa je sprejela šolanje desetih držav članic, in P Brazilije, Kanade, Danske, ^.rde, Norveške, Švedske, Kolum-Finske, Indonezije in Jugo-Generalna skupščina je ^enila, da naj 'j v ,.ne oborožene sile Pri tem pa je treba dodati še to, da je ustanovitev izrednih sil Združenih narodov povzročila vrsto nesporazumov in trenj v samih ZN. Del članic ZN, še posebej Sovjetska zveza in dežele vzhodne Evrope, so očitale, da ustanovitev te izredne vojske ni bila pravilna, da ni bilo pravilno uporabljanje teh enot v raznih primerih. Predvsem je Sovjetska zveza ospora-vala veljavnost ustanovitve te vojske, ker da ima, kar smo že prej omenili, nalogo in pravico ustanoviti to mednarodno vojsko varnostni svet, ne pa generalna skupščina ZN, ki je, kot smo tudi že povedali, v tem primeru prevzela od varnostnega sveta nase nalogo iz enostavnega razloga, ker sta bili dve državi članici varnostnega sveta neposredno vpleteni v konkreten spor med Egiptom na eni strani in napadalci (Francija, Anglija in Izrael) na drugi strani. V zvezi s temi spori je prišlo tudi do zelo velikega trenja predvsem med Washingtonom in Moskvo glede vzdrževanja te vojske. Sovjetska zveza je na primer vztrajala na tem, da naj bi stroške za vzdrževanje tuje oborožene vojske na Sinajskem polotoku krile tri države, ki so leta 1956 napadle Egipt. Spor glede vzdrževanja izredne vojske Združenih narodov se je zaostril tudi v zvezi s poznejšimi dogodki in s poznejšimi formiranji izrednih vojaških enot ZN za primere v Kongu in na Cipru. Problem se je posebno zaostril pred kakimi petimi leti, ko je prišlo v Združenih narodih celo do izredno ostrih stališč, ki so spravljala v nevarnost sam obstoj Združenih narodov. Znana je namreč tako imenovana «finančna kriza Združenih narodov*. Samo ob sebi se razume, da ni šlo dejansko le za finančno krizo, torej za kritje stroškov teh posebnih vojaških enot, ki so delovale v okviru ZN na raz- nih «vročih področjih*. Osnovni vzroki tega trenja so mnogo globlji, ker gre dejansko za mnogo globlje nesporazume, za problem drugačnih gledanj na vso problematiko na svetu. In vendar moremo, za zaključek, reči, da je izredna vojaška formacija ZN, ki je bila ustanovljena s sklepom glavne skupščine ZN leta 1956 za primer napada na Egipt, odigrala zelo pomembno vlogo, da smemo prav tej vojski šteti v dobro, da se je na tem področju, ki je vsestransko vroče, ohranil vsaj do sedaj mir. Kakor sledi iz tega, kar smo navedli zgoraj, ima ZAR dejansko pravico odpovedati gostoljubje tej mednarodni vojski, hkrati pa je upati, da v sedanjem izredno vročem vzdušju ne bo prišlo do kakega prenagljenega dejanja, ki bi znalo porušiti vsaj relativni mir, ki je vladal tu polno desetletje. F. U. Duša Počkajeva kot Marija Tudor v istoimenski himnični drami Ivana Mraka, s katero prihaja ljubljanska Drama na gostovanje v Trst. Ena predstava bo jutri, v soboto zvečer, druga pa pojutrišnjem v nedeljo popoldne •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu delo skupščina je j vojsko, te po-ZN, sestav- jj®|° oddelki vojsk držav, ki niso ^‘Oe članice varnostnega sveta. oddelki izrednih sil ZN so |.7fPeli v Egipt 15. novembra 1956. j?8- V februarju naslednjega leta n. Pile sile te vojske že izpopol-in 0e v okviru predvidenih enot is,30 štele okoli 6000 mož — vo-k*°v in častnikov. Te sile so bile (^Porejene na meji med Egiptom Izraelom na Sinajskem polotoku, dve leti, in sicer od 1959 Venli’ ie na tem vedno vročem, pa ne več tako eksploziv-ja8 Področju ostalo le sedem tu-t,. v°jska na tako imenovani med-hfIQ.dni straži. Ti oddelki so bili ^ Zllski. kanadski, danski, indij-va’ Norveški, švedski in jugoslo-PfM ' 'n tako je ostalo vse do dev nekai dnevi, dokler se ni za-twa Spevno razvnela, dokler na 8cak med Izraelom in sosednimi (Pskimi državami niso prišle 16 domačih vojska. je, s kakšno pravico je vsi?er mogel odpovedati, pa čeprav Odo no gostoljubje tem vojskam. ^Jsovor na to je naslednji: sile to, «0 prišle leta 1956 na ozemlje jrJPfega Egipta in poznejše ZAR j,"'Stankom egiptovske vlade. To DUo določeno v posebnem spo-s samo kairsko vlado. V ^..sporazumu so bili do podrob-nUjJJ. določeni vsi pogoji, ki so M?1 za normalno delovanje sil ‘onih narodov, nadalje pogoji jjj Njihovo stacioniranje na ozem-Hojj/AR in, Konkretno, tudi mož-oM,nJihovega umika v določenem Sej^ju, odnosno v primeru, ko bi Pir.ski vladi zdelo za potrebno ^U^lmerno, da se tuja vojska OD ZADNJE VOJNE JE MINILO 22 LET... Hitlerjevemu «asu» so angleški «kolegi» priskočili na pomoč ski poklicni «kolega» neki britanski letalski general. In na angleškem vrhovnem letalskem poveljstvu so sklenili, da bodo svojemu nekdanjemu sovražniku pomagali. Nemškega generala bodo operirali strokovnjaki vojaške bolnišnice v Haltonu, kjer bodo nemškemu generalu dali na razpolago posebno sobo in vse možno strežno osebje. Ponavljamo, da je od konca vojne že 22 let in da se določene stvari — pa tudi tako imenovano «coventriranje» včasih in ponekod pozabi... Kako bodo nemškemu generalu pomagali? Na notranji strani roke mu bodo odvzeli košček mehke kože, jo prifhertio oblikovali in mu jo prišili pod obrvi. Transplantacija ali tako imenovano presajanje kože ni nova stvar. V tem primeru pa je problem mnogo bolj zapleten. Naše veke se namreč malone stalno same od sebe, po določenih impulzih premikajo. Temu služi med drugim cela vrsta živcev, med katerimi so tudi mikroskopsko majhr ni živci in ustrezne mišice Britanski medicinski strokovnjaki bodo zato morali v prisajenih vekah spojiti te mikroskopske živce z ustreznimi živci pod obrvmi. Bo to uspelo? Strokovnjaki pravijo, da je to možno. Toda tudi v primeru, če bi ta del operacije ne uspel, bo nemški general vendarle na boljšem, kot je bil doslej, kajti laže mu bo od časa do časa z neznatnim dotikom veke dvigniti ali ponovno spustiti, kot pa držati vse noči na očeh obloge in čez dan otirati si oči s krpo in si jih vsakih nekaj minut vlažiti z ustrezno zdravilno tekočino. Vse od konca druge svetovne vojne se tržaška občinska uprava ukvarja z vprašanjem, kako rešiti problem odlaganja mestnih smeti. Ko se je v zvezi z ustanovitvijo industrijskega pristanišča prenehalo odlaganje smeti na starem mestnem smetišču, kjer so danes že številne tovarne na desni strani Stare istrske ceste, so tovornjaki mestne čistoče začeli odlagati smeti najprej na področju pod sedanjim naseljem kopičijo v prave gore in strokov LONDON, 1. — Od konca voj- I ne je minilo že 22 let in to nam omogoča razumeti tudi primer, ki ga bomo skušali na kratko prikazati. Bolnišnica britanskega vojnega letalstva bo dala na razpolago eno sobo za ves čas zdravljenja nekega nemškega generala, ki se je v času druge svetovne vojne še posebno izkazal v borbi prav proti angleškemu letalstvu. Gre za generala Johannesa Stein-hoffa, ki mu bo skušal neki britanski zdravnik specialist pomagati iz težkega položaja, v katerem je nemški general že ves čas po vojni. Pred 22. leti je nemški letalski «as>> Johannes .Steinhoff čp-dežno ostal živ, toda vse od te-daj'-ne- more zapreti oči. 2e polnih 22 let si mora sedanji nemški general med spanjem pokriti oči s posebno ovlaženo oblogo, čez dan pa nosi črna očala, pogosto pa si mora z nekim preparatom ovlažiti oči in si jih nekako umiti, ker zrak ni vedno povsem čist. Sedaj mu bodo skušali s primemo operacijo pomagati v Londonu. Med vojno je bil Johannes Steinhoff eden najbolj znanih nemških letalcev. Posebno se je izkazal pri bombardiranju Velike Britanije in v borbah proti britanskemu letalstvu. Da je to bil resnični «as», pa čeprav v kriminalni nacistični vojski, priča dejstvo, da je zrušil 176 sovražnih letal. Samo ob sebi se razume, da ga je Hitler odlikoval z vsemi najvišjimi odlikovanji. Veliko manj razumljivo pa je, da je ta Hitlerjev ((izredni junak« danes poveljnik vojnega letalstva ((demokratične« Zah. Nemčije. Toda pustimo ta razmišljanja, ker bi nas privedla predaleč in bi nam vsilila tudi kako bolj ostro besedo in se vrnimo raje k generalovim očem. Med vojno je bilo letalo Johannesa Steinhoffa dvan^stkrat zrušeno, toda vedno se je znal mož rešiti. Ko pa je Steinhoff trinajstič treščil na tla ,se dolgo ni mogel iz gorečega letala rešiti in je zadobil izredno hude opekline, tako da so ga zdravniki dolgo časa zdravili in mu le s težavo rešili življenje. Pri tem pa mu niso mogli rešiti vek. To se pravi, da so njegove oči ostale čudežno nepoškodovane, vendar jih nikoli ne more zapreti, ker nima vek človeški organizem je napravljen tako, da je pri njem vse funkcionalno. Veke sproti vlažijo oko in odstranjujejo kakršno koli nečistočo, ki nam pride v oči. Hkrati nam veke služijo tudi za to, da prekrijejo oči, ko spimo. Ker Johannes Steinhoff vek nima, ima stalno odprte oči in si jih ponoči prekriva s primerno oblogo, med dmeivom pa si jih mora pogosto vlažiti in izpirati. Proti temu je iskal že številne pomoči, toda nikjer mu niso mogli resnično pomagati. V zadnjih letih pa so v Veliki Britaniji začeli vršiti operacije, ki pomagajo tudi v takšnih primerih, tudi v primerih kakršen je Stein-hoffov. O tem je nemškega generala obvestil neki njegov britan- .........................i...,i„i„iinini.iiiiiiiiMiiiiiiiHiiMmmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiiiiii.miii.■■■»»■■"•■•<"»■■■■... STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Drzna pobuda, ki pa ne bo dala zaželenih rezultatov. Prepustite se NE LE PRI NAS, TUDI DRUGOD IMAJO TEŽAVE Čistoča mest je problem ki postaja vedno hujši V ZDA se na leto nabere smeti in odpadkov za 2000 velikih trgovskih ladij - Zamisel nekega strokovnjaka, da bi smeti sežigali na morju Zato je popolnoma upravičeno, ko odgovorni krogi teh velikih mest tožijo, da postaja naša zemlja veliko — smetišče. Pravimo, da je upravičeno, kajti konkietni podatki so neizpodbitni m vzbujajo upravičeno zaskrbljenost. Gre namreč za dejstvo, ki ga ne moremo kar tako zanikati. Čim bolj se življenje razvija, čim bolj postaja človek civiliziran, tem več se kopiči — smeti. Odpadk' se Sv. Sergeja, nato pa na področju pod Štramarjemv končno pa so se ljudje, ki ^cb.e za mestno čistočb, zatekli na kraško planoto ob splošnem negodovanju prebivalcev Krasa in tudi samih meščanov. Ker torej problem še ni rešen, si bodo mestni očetje še dolgo celili glavo, ker kaže, da tudi njiliov načrt, da bi se uredilo primerno moderno smetišče na področju blizu Oreha, ne bo uspel zaradi upravičenega negodovanja miljsko občine. Kakor vidimo, je problem mestne čistoče v Trstu težaven, in vendar je Trst, v primerjavi z drugimi velikimi mesti, dejansko le majhno mesto. Kaj bo na pri mer 300.000 prebivalcev Trsta v primerjavi s 5 milijoni prebivalcev, kolikor jih šteje Pariz, z 10 ali več milijoni, kolikor jih šteje London in celo 14 milijoni, kolikor jih šteje »veliki New York*. Ko so pred 22 leti topovi obmolknili, se je svet oddahnil in vsi smo verovali, da bo na svetu zavladal trajen mir, da na svetu ne bo več toliko solza. Pa smo se, žal, ušteli. Na sliki vidimo mlado Vietnamko, za katero se vojne strahote še nadaljujejo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprejmite diskusijo, vendar skušajte ostati pri svojih načelih. Veselje in zadovoljstvo v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse se vam bo zdelo naporno in vendar ne bo. Čustvene zadeve skušajte čim-prej urediti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Verjetno boste morali na pot, da bi uredili poslovno zadevo, ki se ze dolgo vleče. Nič ljubosumja! RAK (od 23.6. do 22.7.) Primeren trenutek za ponovno vzpostavitev stikov. Izredna sreča v ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z dobro voljo boste prebredli vse ovire. Pre-radi se spuščate v avanture. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tudi ko se boste za delo temeljito pripravili, bo vedno kaj narobe. Razumevanje na delu in doma. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš prestiž bo še narasel. Toda to še ni vse. Navdih neke osebe bi vam znal koristiti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo primerno vzdušje za novo de lo, vendar ne opustite še starega. Prijetno razpoloženje v domačem krogu. nekoliko čustvom, vendar pa ne preveč. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi konkurence se boste nekoliko pognali, kar pa bi vam znalo škodovati. V družini vam bodo v oporo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S potrpežljivostjo boste več dosegli kot z izredno vnemo. Dobili boste odgovor na neko pismo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Včasih več zaleže spretnost in drznost kot pa sposobnost. Pazite na zdravje. njaki menijo, da bo ta Droblem prej ali slej privedel do — resne krize. Konkretni primeri: Količina smeti in odpadkov se veča neprimerno več kot se veča število prebivalstva. Seveda velja to v glavnem za civilizirane države, toda prav v teh je problem higiene najbolj pereč. Mislimo v tem primeru, da je problem ohranitve higiene v velikih mestih bolj aktualen kot v primitivnejših krajih, kjer se ta problem za sedaj še ne postavlja. Od leta 1950 do konca 1966, torej v petnajstih letih, se je število prebivalstva ZDA povečalo za 30 odst. V istem razdobju, torej v istih obilnih petnajstih letih, pa se je količina odpadkov in smeti povečala za 60 odst. Bolj konkreten in bolj nazoren podatek je naslednji: v letu 1966 so v ZDA zbrali po mestih 160 milijonov ton smeti. Ali si moremo zamisliti, koliko je to? Skušali bomo to goro smeti prikazati drugače: s 160 milijoni ton tovora bi mogli naložiti 2000 velikih tovornih ladij. Pomislimo le, kolikšna bi bila kolona 2000 velikih tovornih ladij, če bi jih postavili drugo za drugo. In ker dosedanji način odlaganja smeti ne rešuje problema, je logično, da se povsod išče nova, bolj sodobna rešitev. Vsa velika mesta imajo smetišča, kjer vse gorljive smeti sežigajo. Toda to še ni rešitev. New York na primer ima več kolikor toliko sodobnih naprav za sežiganje smeti. Toda sežiganje teh smeti »pokloni* newyorškemu ozračju na dan 38 ton pepela, ki uhaja skozi dimnike. Če vemo, da je zrak velikih mest že sam po sebi zasmrajen zaradi plinov, ki uhajajo iz izpuhov, zaradi dima in plinov, ki uhajajo iz tovarniških dimnikov, ni potrebno še posebej poudarjati, da je odveč tudi pepel, ki uhaja iz dimnikov peči, v katerih sežigajo smeti. Iskati bo treba torej kako drugo rešitev. Navadna odlagališča smeti ne pridejo v poštev, ker tudi obsežen prostor more služiti le za krajšo dobo, poleg tega pa se po okolici razširja smrad. V San Franciscu so glede tega napravili nič kaj zadovoljivo izkušnjo: bližnje mestece Brisbane je tožilo mestno upravo San Francisca Toda človek je vedno našel kako rešitev, zato se bo našla rešitev tudi za to. Newyorško letališče La Guardia n.pr. leži na nekdanjem smetišču, bolje pover dano na nekdanjem močvirju, ki so ga zapolnili z mestnimi smetmi. To pa je bilo možno pred desetletji, danes ne več. Prostor, kjer je danes letališče, je bil tedaj precej izven mesta in smrad ni prihajal do Nev Yorka. V mestu Hampstead, v državi New York, so si omislili drugo rešitev: smeti bodo odvažali daleč od mesta in jih sežigali, energijo, ki jo bodo s tem pridobivali, pa bodo izkoristili za spreminjanje morske vode v pitno vodo. Dobiček, ki ga bodo imeli od tega, bo služil za stalno boljšanje procesa sežiganja, tako da ne bo sežiganje imelo kvarnih posledic za okolico. Do podobnih idej prihajajo tudi v drugih mestih in neki newyorški strokovnjak trdi, da bi New York mogel pridobivati tudi do 50 odst, električne energije, kolikor je ppi trebuje, s sežiganjem smeti. Toda to je težko rešljiv problem zaradi že v začetku omenjenega problema uhajanja pepela skozi dimnike. Baje so v tem primeru tudi filtri zelo slaba ali vsaj nepopolna rešitev. Z zanimivo idejo prihajajo na dan strokovnjaki iz Harvvarda. Ti proučujejo možnost sežiganja smeti na ladjah, ki bi bile primerno opremljene in ki bi običajno stacionirale daleč na morju. Kakor vidimo, se s tem problemom ne ukvarjajo le mestni očetje našega mesta, pač pa tudi občinske uprave mnogih mest, še posebej velikih mestnih konglomeratov, kjer je problem pogosto še hujši kot naš, ker gre za mestna središča z milijoni prebivalcev, dosledno s tem z mnogo večjimi količinami, s pravimi gorami smeti. | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bruno Riva v Občinski Na prejšnjih osebnih razstavah v Občinski galeriji se nam je Bruno Riva predstavil prvič kot odličen oblikovalec tiho litij in krajinar v oljnatih slikah postim-presionistične prefinjenosti, v dru gič pa kot risar izostrenega opa zovanja vsega, kar je značilno za našo bližnjo okolico in Kras ter tržaške slikovitosti. Na sedanji njegovi razstavi v isti galeriji pa se nam Riva odkriva tudi kot prav dober akvarelist hladno u-merjenih barvnih skladnosti. Seveda so tu, poleg novosti a-kvarelov, tudi še njegovi znani primerki spretnosti v akvarel.no tuširanih risbah. S tem istočas nim prikazovanjem obojih zvrsti slikanja pa nam Riva bogateje posreduje lastna umetniška občutja, predvsem pa smotrnost obeh tako različnih načinov poustvarjanja naravnih lepot. Nedvomno bo vešče oko poznavalca kmalu opazilo, da Riva v risbah podaja prvenstveno nepre široke razglede naše pokrajine, ko se ta razcveta v zgodnji pomladi ali pa gine že v zimo prehajajoči pozni jeseni. Nastrojenja narave v omenjenih letnih časih, mu namreč dopuščajo bolje podajati slikovita nasprotstva med navpičnostjo vejevja dreves in no-doravnostjo poti ter zidkov kra-ških ograd, ki jih rad tu pa tam prekinja z dovoznimi pregradami iz grobo zbitih kolov. Torej pre težno črtna igra črnih poudarkov, ki jo rahlo dopolnjuje s sivinami akvarelno razredčenega tuša. Nasprotno pa so njegovi akvareli čisto nekaj drugega. V njih se drevje košati z bujnostjo listnatih krošenj, kot jih srečujemo v deževnih poletjih. Slika jih pa Riva ob jasnih dnevih v krajinah s kmečkimi hišami, med katerimi se bele še pristne, neasfaltirane vaške poti. Ta splošno krajinarski značaj razstave pa prekinjajo vložki risb s čolni na sončnih sipinah in nekaj akvarelov iste vsebine, kjer pa neštete drobne sončne odseve morja in ovlaženih tal pričara na z voskom podmazanih papirjih. MILKO BAMBIČ Nezaželena senca nad filmom «Zbiralci perja» BEOGRAD, 1. — Letos se je jugoslovanska filmska umetnost dostojno predstavila na festivJu v Cannesu. Zato je tudi odnesla več priznanj. Med drugimt priznanji je bilo tudi priznanje rnea.ta-rodne kritike, ki ga je dobil film Aleksandra Petroviča «Zbii alei perja». Sedaj pa je nastal spor, ki ga nihče ni pričakoval. Sodnik Hra-nislav Karamarkovič bo namreč moral voditi sodno obravnavo med podjetjem *AvaIa filmi' in Ljubo-mirom Stojanovičem, uradnikom iz Paračina v zvezi z avtorskimi pravicami za primer filma «Zbiralci perja*. Sodnik Karamarkovič je pred dvema dnevoma predložil strokovni komisiji Združenja jugoslovanskih režiserjev in scenaristov predlog, naj ugotovijo ali gre za plagiat, kajti Ljubomir Stojanovič pravi, da je Aleksander Petrovič izkoristil njegov sinopsis za tJok ciganske violine» za svoj scenarij za film «Zbiralci perja*. Ljubomir Stojanovič trdi, da je podjetje «A-vala film* izkoristilo njegovo iae- Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Godalni orkestri - 9.10 Vojaška godba -10.00 Mazzini, glasnik republiške ideje - 10.15 Pianist Sergio Ca-faro - 10.40 Vokalni trii in kvarteti - 11.00 Veliki orkestri - 11.30 Karakteristični ansambli - 12.00 Zborovske skladbe - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 14.45 Operetne melodije - 15.30 »Lisica in kamelije* - 17.00 Simf. koncert - 17.40 Zabavali vas bodo - 18.30 Nove plošče resne glasbe - 19.00 Klavirski duo Fer-rante-Teicher - 19.10 Slovenski znanstveni delavci 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 šport - 20.30 Gospodarstvo in delo - 20.45 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. Trst 12.05 Lahka glasba 12.25 Tretja stran - 13.20 Vojaška godba -13.45 Pergolesi: »La serva padro-na» - 14.25 Pianista Russo-Safred. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila -8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Uspeli motivi - 11.00 Orkester Mueller - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Zborovska pesem - 16.45 Nove plošče - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Pesnik Matej Bor - 17.45 Operna glasba - 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.15 Oktet Da-ve Peli. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poro- PETEK, 2. JUNIJA 1967 čila - 8.30 Jutranja glasba - 9.07 Zvočni trak - 9.50 Vojaška parada ob dnevu republike - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 13.33 Orkester in petje - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 16.30 Operna glasba - 17.00 Anketa - 17.20 Lahka glasba - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 21 45 Tržaški motivi - 22.30 Ital. folklorna glasba. II. program v 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 - Poročila - 8.45 Plošča za poletje - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Dirigent Hermann Scherchen - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.30 Operetna glasba - 18.10 Vesele harmonike - 18.35 Plošča za poletje - 19.50 Gi-ro dTtalia - 21.00 Z mikrofonom v Pesaru - 21.30 Po dnevnih vesteh finalne mednarodne tekme v boksu - 21.45 Plesna glasba. III. program 10.00 Klavirske skladbe - 10.35 Musorgsld - 11.10 Block in Ivanov - 12.20 Webrov kvintet, opus 34 in Lekeujev larghetto - 12.55 Simf. koncert - 14.30 Baritonist Giuseppe Taddei - 15.24 Schumannov oratorij «11 paradiso e la Perl* - 17.00 Mozartove skladbe -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 19.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Pieru Paolu Pasoliniju -22.40 Nekaj o glasbi - 22.50 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 20.30 — Poročila - 9.05 Operna jo in njegov sinopsis. Za ta še nedokazani plagiat Ljubomir Stojanovič zahteva odškodnino v znesku 8 milijonov dinarjev. Sodnik Hranislav Karamarkovič pa meni, da je tožba neutemeljena. Vprašanje je, kaj bodo rekli strokovnjaki, to se pravi kaj bo rekla komisija združenja jugoslovanskih režiserjev in scenaristovi Kakor vidimo, je nad tem uspehom jugoslovanskega filma nekaj Uspehi italijanske metalurgije v 15 letih RIM, 1. — Italija je, kar zadeva surovinsko bazo za jeklarsko industrijo, razmeroma na slabem, kajti Italija večjih ležišč rud nima. In vendar je italijanska si-derurgija napravila v zadnjih pet. najstih letih velik korak naprej. O tem je spregovoril prof. Ma-nuelli, predsednik Finsider. Prof. Manuelli je povedal, da je leta 1953, torej pred nepolnimi petnajstimi leti italijanska proizvodnja jekla znašala tri milijone in pol ton na leto, v letu 1963 pa je proizvodnja jekla v Italiji dosegla že količino 13 milijonov 600 tisoč ton. Pri tem naglem in neizpodbitnem uspehu je glavni delež imela skupina plavžev, ki spada v Finsider. Proizvodnja podjetij Finsider je namreč znašala leta 1953 en milijon 560.000 ton, lani pa je njena proizvodnja znašala že obilnih 8 milijonov ton. Po izjavah prof. Manuellija je skupina Finsider po svojem obsegu in po svoji proizvodnji na drugem mestu v Evropi in na sedmem mestu na svetu. Kar pa zadeva opremo, proizvajalne procese in naprave spada med najbolj razvito tovrstno industrijo v Evropi. Osnova za tako nagli razvoj te panoge industrijske dejavnosti v Italiji je izredno nagla potrošnja, ki jo je zabeležila Italija v zadnjih desetih letih. Leta 1953 je italijanski notranji trg porabil 4 milijone 300.000 ton jekla, tako da je prišlo po 90 kg jekla na prebivalca, v letu 1966 pa je znašala potrošnja že 14 milijonov ton, tako da je prišlo na prebivalca že po 270 kg. S tem seveda še nismo dosegli ravni nekaterih najbolj razvitih držav sveta, kjer nosijo prvenstvo na primer ZDA, pa tudi švedska, Velika Britanija in SZ. Z druge strani pa se obeta nadaljnji nagel razvoj, kajti računi kažejo, da ,se, ,bo potrošnja jekla v prihodnjih letih še povečala. Zato prof. Manuelli predvideva možnost še večjega razmaha Jeklarske industrije v Italiji, če bo hotela korakati v tempu, ki ga vsiljujejo ostale bolj razvite države, še posebej nekatere države evropske gospodarske skupnosti. In vendar obstajajo določene težave, predvsem tržne težave, ki so povezane z notranjim tržiščem ter s tržiščem v okviru evropske gospodarske skupnosti. V okviru evropske gospodarske skupnosti je namreč opaziti zelo veliko proizvodno zmogljivost, kar logično vodi do močne konkurence. Cene jekla se v Evropi držijo skrajno nizke mere in zato se morajo proizvodni stroški skrčiti na najnižjo mero. To pa zaskrbljuje vso tovrstno industrijo v Evropi. Te motnje ali vsaj potencialne motnje so prisilile skupno vodstvo k iskanju skupne rešitve, ki bi re Sevala vso to panogo gospodar stva. Predvsem gre za to, da t v okviru skupnosti za jeklo n prišlo do nelojalne konkurence ftfSSSSSS/sSS/fSfA WMM '*////////£/>. matineja - 9.55 Pionirski tednik -10.25 Ansambel Mirka Šouca - 10.40 Tuji zbori - 11.15 Skladbice Mihaela Rožanca - 11.35 E. Ionesco: Iz dnevnika - 12.00 Turistični napotki - 12.15 Od melodije do melodije - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Pri sovjetskih zabavnih ansamblih - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Popevke se vrstijo - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.20 Napotki za turiste - 16.40 Mladinska oddaja - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 B. Finžgar: Klasiki zabavne glasbe - 19.50 Kulturni globus - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice 21.00 Lepe melodije - 21.20 Zunanjepolitični pregled - 21.30 Slov. zemlja v pesmi - 22.15 Oddaja o morju - 23.10 Mojstri sodobne glasbe: Ko-daly in Bartok - 23.50 Iz sodobne kanadske lirike 24.05 Nočni mozaik jazza. ital. televizija 16.15 Giro dTtalia - 17.30 Dnev nik - 17.45 Program za mladino 18.45 Komorna glasba - 19.15 Ital gospodarstvo ■ 19.45 Šport in ital kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 E De Filippo: »Chi e pili felice di me* - 22.25 Giro sprint - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Poljudna znanost: rojstvo - 22.05 Iva Zanicchi - 22.40 Evropsko prvenstvo v boksu. Jug. televizija 10.40 In 15.50 TV v šoli - 11.35 in 16.45 Angleščina - 18.05, 21.00 in 23.00 Poročila - 18.10 Oddaja za otroke . 18.55 Obzornik - 19.15 Integracija v bančništvu - 20.00 V zanki, sovjetski film - 21.38 Ruy-blas, francoski film. BLAGOVJM1 PKUMET NA GORIŠKEM Uvoz in izvoz je v aprilu dosegel nad 945 milijonov Od tega je bilo izvoženega v Slovenijo za nad 233 milijo, nov lir blaga, uvozili pa so za nekaj nad 712 milijonov V okviru maloobmejnega blago v- i miru s pogajanji, nega prometa na goriškem področ- | Na sestanku so razpravljali tudi ju so pri trgovinski zbornici v Go- | o političnih vprašanjih, ki tičejo rici izdali meseca aprila 6 uvoznih dejavnosti socialističnega zastopstva dovoljenj za skupno 44.8 milijona ' v občinskem odboru v Gorici, zla- lir vrednosti in 148 izvoznih dovoljenj za skupno vrednost 712 milijonov lir. Poleg tega je bilo uvoženega na carino še za 188.3 milijona lir raznega blaga. Z uvoznim dovoljenjem so uvozili v aprilu mleko in mlečne izdelke za 44.8 milijona lir. Na carino so uvozili največ drv, industrijskega lesa in raznih lesnih izdelkov za skupno nekaj nad 77 milijonov lir; za skoro 63 milijonov je bilo uvožene živine in raznih vrst mesa; za 21 milijonov lir papirja in papirnatih izdelkov, za 8.4 milijona idrijskih čipk ter razno drugo blago. Pri uvozu je na prvem mestu material za hidravlične in sanitarne naprave za nad 231 milijonov lir; sledi tekstilno blago in konfekcija za 171 milijonov, avtomobilski nadomestni deli za skoro 115 milijonov, za 84 milijonov lir raznih drugih strojev, za 35 milijonov ploščic za obloge, za 27 milijonov papirja, lepenke in papirnatih izdelkov ter razno drugo industrijsko blago. Odbor PSU v Gorici obsoja zaostrovanj« vojne v Vietnamu Izvršni odbor goriške sekcije PSU Je na svoji zadnji seji odobril resolucijo glede poslabšanja mednarodnega političnega položaja ter izražajoč soglasnost miroljubne volje goriškega prebivalstva zahteva od vlade in stranke, naj v skladu s svojimi zmožnostmi zavre vojaško stopnjevanje v Vietnamu ter sporoči vladi Združenih držav politični in moralni imperativ po omejevanju vietnamske vojne v meje, ki bodo omogočile zagotovitev Gorica VERDI, 15.00: »Da Berimo 1’apoca-lis*e». T. Curtis, R. Schiaffino. Prepovedano mladini pod 18. le tom; v kinemaskopu in barvah CORSO. 15.00: «Arrivederci baby» T. Curtis in R. Schiaffino. Ame riški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 15,—22.: «11 mon-do trema«. Craig Hill in T. Gin-tera. Angleški barvni film. CENTRALE. 15.00: «Un dollaro tra i denti«. T. Antony in P. Wolff. Barvni italijanski film. VITTORIA. 15.30: «La valle del mi-stero«. R. Egan in P. Graves. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 15.—22.: «America pae-se di Dio». Dokumentar italijanskih filmskih operaterjev; v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR 15,—22.: «Navajo Joe«. B. Reinols in N. Machiavelli; v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 15.—22.: «L’affare Beckett«. L. Jeffris. v barvah. SAN MICHELE. 14.30—22.30: «Ci-clone suita Jamaica«. A Quinn, v kinemaskopu in barvah. sti kar zadeva proračun občinske uprave za leto 1967; pogovarjali so se tudi o dejavnosti svetovalske skupine ter njenih stališčih do predlog in interpelacij političnega značaja, ki bodo v kratkem predmet razprave občinskega sveta v Gorici. Na sestanku, ki mu je predsedoval tajnik sekcije Dellago ob prisotnosti članov izvršnega odbora DeirOrca, Giannija Devetaga in Zorzenona ter svetovalcev Bianconi. ja, Compagnona, Duce in Nerija, so si porazdelili delo. Miroljubna manifestacija mladine z ansambli beats Na Trgu Battisti je bila sinoči manifestacija za mir, ki jo je priredil Mladinski odbor za mir iz Gorice. Na manifestacijo je prišlo okoli tisoč mladincev, povečini dijakov in vajencev, da bi izpričali svoj protest proti vojni, ki je zavzela s svojim stopnjevanjem v Vietnamu za ves svet nevarne oblike. Manifestacija je obsegala nastop večjega števila ansamblov «beats», ki so na električnih kitarah igrali miroljubne in proti vojni naperjene pesmi. Množico mladega sveta sta pozdravila predsednik mladinskega in mestnega odbora za mir Valentin Duca in prof. Rubino, ki sta v kratkih besedah pozvala mladino, naj v njej dozori zavest o neodložljivi nuji po odpravi vonih žarišč ter zagotovitvi miru na svetu s pravičnimi pogajanji. Za zaključek manifestacije so se udeleženci, ki so nosili številne transparente proti vojni v Vietnamu, odpravili v povorki po Korzu. ZARADI TRČENJA DVEH TOVORNJAKOV Tovornjak zavozil na levo v nasproti vozeči daufhine Voznika osebnega voza, ki je bil na mestu mrtev so šele po treh urah osvobodili jeklenega oklepa Na državni cesti pri San Giorgio žen s pločevino, zaneslo na levo di Nogaro je zaradi bočnega trče- stran ceste v dauphine, ki je vozil nja dveh tovornjakov eden izmed (takoj za tovornjakom. Obe vozili sta njiju zapeljal na levo stran ceste zapeljali v jarek, kjer je tovornjak v nasproti vozeči potniški avtomo-, dobesedno uničil osebni voz. Tri u-bil dauphine. Tovornjak s prikolico re so morali specializirani delavci in osebni voz sta zapeljala v jarek ! rezati pločevino, preden so Squarti-ob cesti. Pri tem je našel grozno j nijevo truplo potegnili iz jeklenega smrt voznik dauphina 20-letni Lucia- : objema, no Squartini iz Ul. Marceliana 11 v Tržiču, ranil pa se je šofer tovornjaka 33-letni Alojz Kumar, rojen v Kojskem ter stanujoč v Ul. Ma-donnina del Fante 20. Na kraju, kjer se je primerila nesreča, je cesta dokaj ozka. Tovornjaka, ki sta vozila vsak z nasprotne strani, sta se oplazila z boki. Medtem ko je tovornjak namenjen proti Benetkam normalno nadaljeval pot, je drugega, ki je bil nalo- iimiiriiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||imiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||tl|||||imii,1111111,11111111111)11111111111111111111111111111111 ODMEV TRAGIČNE SMRTI V DOBERDOBU Skoro pol vasi na pogrebu Adrijane Jarc in njenega moža Pokopali so ju na mestnem pokopališču v Gorici ob udeležbi velike množice ljudstva ■ V sprevodu so nosili tudi nad 20 vencev Včeraj dopoldne ob 10. uri se je i bolestno odjeknila zlasti v Dober- Nesreča se je pripetita nekaj po 6. uri. Squartini je bil namenjen v Ancono k sorodnikom. Kumarja so z zasebnim vozom včeraj pripeljali v Gorico, kjer so ga v bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarcev v prsni koš. Tovornjak in osebni avtomobil sta docela uničena. zbrala na mestnem pokopališču v Gorici velika množica ljudi, znancev in prijateljev, ki so hoteli spre. miti na njuni zadnji poti tragično preminula mlada zakonca Aviana Biasiola iz štandreža in Adrijane Jarc iz Doberdoba, žrtvi nesreče prejšnji torek v štandrežu. Po ma. ši, ki jo je opravil štandreški župnik g. Žorž v pokopališčih kapeli ob sodelovanju še dveh drugih duhovnikov, se je razvil od kapele do odprtih grobov na pokopališču dolg sprevod v katerem so nosili tudi nad 20 vencev. Med njimi sta bila dva s slovenskimi napisi, ki so ju poklonile prijateljice iz Doberdoba in dekliški krožek iz te o istnvm Vest o grozni smrti obeh mladih Ponesrečena zakonca Adrijana Jarc zakoncev, saj je imel Aviano ko-in Aviano Biasiol maj 29 let, Adrijana pa 20 let, je iiHniimiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiimuiiiitHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiMiiiiHiMiniiiituiiitmifiiiiiimmi IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Ločen od žene in družine ni plačeval dolžne preživnine Oproščen, ker je nehote podrl prometno znamenje na cesti v Gorici Goriški okrajni sodnik dr. Bala-ni je imel včeraj dopoldne vrsto razprav, ki so se potem zavlekle precej preko 13. ure. Pri tem pa sta bili izrečeni samo dve razsodbi, od katerih ena oprostilna. Pri prvi se je moral zagovarjati 39-letni Carlo Saccon iz Chirignago pri Benetkah pod obtožbo, da ni plačeval dolžne preživnine svoji ženi Mariji Gasdia iz Gorice, Ul. Co-lombo 6 in svojim trem hčeram 12-letni Eleonori, 10-letni Gabrielli in 6-letnl Marini. Tožbo Je vložila žena lani 20. avgusta ter je v njej navedla, da je sodišče iz Benetk izreklo že dne 24. januarja 1962 razsodbo, za ločeno življenje obeh zakoncev; obenem so takrat določili, da bo mož, ki je bil kriv za ločitev, plačaval po 40 tisoč lir mesečno kot preživnino ženi in hčerkam. Saccon pa da od takrat ni plačal nič in dve hčerki je morala mati dati v sirotišnico Conta-valle na občinske stroške. Sama je v zadnjem času zaposlena v tekstil- ni tovarni v Podgori. Čeprav je državni tožilec odv. Munafb zahteval oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov, pa je sodnik obtoženca obsodil na mesec dni zapora, plačilo globe 60 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov žene v znesku 30 tisoč lir. Branil ga je uradno dr. Battello. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 29-letni kuhar Umberto Cravos iz Gorice Ul. Sile 18 pod obtožbo, da je ponoči dne 12. februarja letos podrl v Ul. Crispi blizu palače Telve prometni znak z napisom »Divieto di sosta«. Obtoženec je že na policiji priznal, da se je to zgodilo, dodal pa je, da je podrl prometni znak nehote, ko je pomagal nekemu svojemu prijatelju in pri tem z roko udaril ob kol, na katerem je bila napisna tabla ter se pri tem še udaril. To je ponovil včeraj tudi sodniku, ki ga je oprostil, ker dejanje ni kaznivo. Branil ga je uradno dr. Battello. dobu in marsikdo je imel solze v očeh, ko je izvedel za njuno smrt. Zato ni nič čudnega, če se je udeležila pogreba skoraj polovica vaščanov, deklet, žena in fantov pa tuch zrelih mož in so se z bolestjo v srcu poslovili od priljubljene so-vaščanke in od njenega moža. Kot smo že pisali, sta bila poročena komaj 9 mesecev. Spoznala sta se v tovarni «Parchettificio Go-riziano«, kjer sta bila že več let oba zaposlena. Po dveletni ženitvi sta se poročila lani 17 septemebra. Na domu moževega očeta v bivši čuvajnici sta si uredila dom in si ustvarila osnovo za bodočnost. V trenutku, ko človek komaj sle. di toku dogodkov, ni toliko važno kako in zakaj se je to zgodilo. Do-berdobci vedo le to, da je tragično preminula mlada sovaščanka, ki so jo imeli radi in jo cenili, da je umrla v najlepši dobi življenja in sredi ustvarjanja lastne družine. Zato znanci in prijatelji, ter na splošno vsi vaščani, želijo njenim staršem, pa bratom in sestram ter drugim sorodnikom, da bi jim rano, ki jo je zadala njena smrt, blažil spomin na njene prijazne besede in vesel nasmeh, ko smo jo imeli še med nami v Doberdobu. J. Prispevek 140 milijonov za javna dela v Tržiču Pokrajinska iederacija PSU sporoča, da je prejela od ministra za javna dela Mancinija sporočil o odo. britvi državnega prispevka za javna dela v Tržiču. Prispevek bo znašal 140 milijonov lir. Od tega je določenih 40 milijonov za dograditev mestnega vodovoda ter 100 milijonov za ureditev notranjih občinskih cest. Ustanovitev šolskega sindikata CGIL v Gorici Pokrajinska federacija CGIL v Gorici sporoča, da se je na nekem šolskem zavodu v Gorici sestala skupina šolnikov in sklenila ustanoviti tudi na Goriškem sindikat šolnikov v sklopu pokrajinske federacije državnih uradnikov pri CGIL. Do tega zaključka so prišli, ker razni avtonomni sindikati ne zastopajo dovolj učinkovito koristi šolnikov. Na sestanku so izbrali dva delegata, ki se bosta udeležila državnega zborovanja šolskega sindika-ta v Rimu v dneh 3. in 4. t. m.. Po svojem povratku bodo poročali o pripravljalnih delih na sestanku, ki ga bodo sklicali v petek 9. t. m. in ob tej priliki bodo izvolili prvi odbor novega sindikata. Zvišanj« m«zd delavcev javnih lokalov Na sestanku zastopnikov lastnikov javnih lokalov in sindikalnih organizacij CGIL; CISL in UIL so se prejšnji dan pogovarjali o zahtevah po mezdnih izboljšavah delavcev v javnih lokalih. Sporazumeli so se o zvišanju mezd od 1. julija letos dalje za 5 odstotkov ter zapadlosti ekonomskega sporazuma 31. decembra 1968. Na nivoju vse državnih zastopstev so sedaj v te ku pogajanja za sklenitev norma tivne pogodbe. Pogajanja zadeva jo 14. in 13. mesečno mezdo, ki naj bo izplačana v višini 100 odstotkov za odstotkarje, plačane po čitnice v isti višini, plačilo treh bolniških dni, ustanovitev periodičnih poviškov itd.. Jutri v Doberdobu folklorna prireditev V okviru praznika komunističnega tiska, ki bo danes, v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek v Doberdobu, bodo nastopili tudi člani p.d. «Tone Čufar« z Jesenic. Folklorna skupina bo z jugoslovanskimi folklornimi plesi, nastopila v soboto zvečer. Vse večere je na sporedu ples, v nedeljo ob 16. uri bo tekmovanje v briškoli, zvečer ob 22.30 bo tombola za bogate nagrade. V ponedeljek zvečer bodo izvolili zvezdico dela. Urnik trgovin za danes K on kr EXCEL8IOR. 16.-22.: «Viaggio al-lucinante«, v barvah. RIO. 16.—22.: «Marines, sangue e gloria«. Mlckey Rooney; v barvah. Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo danes za praznik republike vse trgovine ves dan zaprte, delovale bodo samo pekarne in mlekarne v dopoldanskih u-rah do zaključka razdeljevanja kruha in mleka ter cvetličarne od 8. do 13. ure. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. RONKE Ves dan tn ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermeljan, Drevored Garibaldi 3 — tel. 75-046. TRZIC Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla stazione« v Ul. Cosulich, tel. 72-480. PRESENETLJIV ZAVRTLJAJ V ZADNJEM KOLU ITALIJANSKEGA PRVENSTVA A LIGE Juventus prvak1966-67 Poraz Interja v Mantovi - Izpad Lecca, Venezie, Foggie in Lazia v B ligo IZIDI •Cagliari — Brescia 2:1 •Juventus - - Lazio 2:1 •Vicenza — Bologna 0:0 •Mantova - - Inter 1:0 •Spal — Venezia 3:2 KONČNA LESTVICA Juventus 34 18 13 3 44 19 49 Inter 34 19 10 5 59 22 48 Bologna 34 19 9 7 48 27 45 Napoli 34 17 10 7 46 23 44 Fiorentina 34 15 13 6 53 29 43 Cagliari 34 13 14 7 35 17 40 Torino 34 10 18 6 33 26 38 Milan 34 11 15 8 36 32 37 Mantova 34 6 22 6 22 23 34 Roma 34 11 11 12 35 39 33 Atalanta 34 9 13 12 28 43 31 Spal 34 8 13 13 28 36 29 Brescia 34 7 14 13 22 40 28 Vicenza 34 7 14 13 26 39 28’ Lazio 34 6 15 13 20 35 27* Foggia 34 7 10 17 28 49 24 Venezia 34 4 9 21 29 57 17 Lecco 34 3 11 20 21 58 17 wM % (li 11 XI KVOTE X 1 2 1 1 2 X 1 13 — 20.971.000 Ur 12 — 1.043.800 » Malokdo je pričakoval tako razburljivega zaključka nogometnega prvenstva A lige, ki je prav v zadnjem kolu pripomogel k odločilnemu preobratu na vrhu. Inter, ki je vodil do zadnjega kola, je mora kloniti Mantovi, Juventus pa, ki je imel točko manj kot milanski tekmeci, je premagal Lazio in tako osvojil naslov italijanskega prvaka 1966-67. Lazio je izpadel v nižjo tekmovalno kategorijo, Turinčani pa so si osvojili že 13. značko prvaka. V B ligo so poleg Lazia izpadli še Lecco, Venezia in Foggia. Včerajšnje tekme, ki so dopolnile zadnje kolo prvenstva so: Juventus — Lazio 2:1 (0:0) STRELCI — v 2’ d.p. Bercellino (J), v 17’ Žigoni (J), v 43’ Pucchio (L) iz 11-metrovke. JUVENTUS: Anzolin; Gori, Leon-cini; Bercellino, Castano, Salvado-re; Favalli, Del Sol, Žigoni, Cine-sinho, Menichelli. LAZIO: Cei; Zanetti, Masiello; Carosi, Pagni, Castelletti; Di Pucchio, Burlando, Morrone, Marchesi, Sassaroli. Sodnik Monti iz Ancone. Gledalcev je bilo 15.000. Kotje 9:1 za Juventus. Mantova — Inter 1:0 (0:0) STRELEC — v 4’ d.p. Di Gia-como. MANTOVA: Zoff; Scesa, Corsini; Volpi, Spanio, Giagnoni; Spelta, Catalano, Di Giacomo, Salvemini, Tomeazzi. INTER: Sarti; Burgnich, Facchet-ti; Bedin, Guameri, Picchi; Domen ghini, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso. Sodnik Francescon iz Padove. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii EVROPSKO PRVENSTVO Danes dodelitev desetih kolajn V finalu 2 Italijana (Casati in Baruzzi) in 1 Jugoslovan (Vujin) RIM, 1. — Jutri se bo s finalnim)' borbami za zlata odličja zaključilo evropsko amatersko boksarsko prvenstvo. V finale sta se med drugim uvrstila dva Italijana in sicer Casati in Baruzzi. Izreden uspeh je zabeležil tudi Jugoslovan Vujin, ki se je prav tako uvrstil v zaključno kolo za kolajno. Finalne borbe v posameznih kategorijah bodo naslednje: MUŠJA Skrzypcak (Poljska) — Ciuka (Romunija) BANTAM Rascher (Z. Nemčija) — Giju (Romunija) PERESNA Petek (Poljska) — Tatar (Turčija) LAHKA Vujin (Jugoslavija) — Gruzdjen (Poljska) SUPERLAHKA Kuley (Poljska) — Frolov (SZ) WELTER Nemeček (CSSR) — Wolke (Vzhodna Nemčija) SUPERVVELTER Stakhorski (Poljska) — Agejev (SZ) SREDNJA Kiselev (SZ) — Casati (Italija) SREDNJETEŽKA Poznyak (Poljska) — Gerber (Z. Nemčija) TEŽKA Baruzzi (Italija) — Boddington (Anglija) Moško promocijsko prvenstvo BREG 3 SOKOL 0 V sinočnji tekmi moškega odbojkarskega promocijskega prvenstva BREG — Boris Lavriha, Rudi Škrinjar, Boris Žerjal, Sergij Ger-li, Vojteh Lovriha, Boris Pangerc. SOKOL — Damjan Pertot, Marjan Kante, Savo Ušaj, Ivan Radovič, Robert Franco, Marko Kobau, Peter Suhadolc, Martin Petelin. je postava Brega premagala Sester-ko nabrežinskega Sokola 3:0 (16:14, 15:1, 15:7). Sodniku Marconu (Trst) sta se šesterki predstavili v naslednjih postavah: ŠD BREG vabi dekleta obeh odbojkarskih ekip, da zaradi važnega obvestila prisostvujejo tekmi Breg-Zarja, ki bo danes, v petek 2. t.m., ob 10. uri v Dolini. Gledalcev je bilo 25.000. Kotje 13* za Inter. Cagliari — ‘Brescia 2:1 STRELCI — v 8’ p.p. Rizzo (C); v 13' d.p. Boninsegna (C), v ** Mazzia (B) iz 11-metrovke. -BRESCIA: Cudicini; Robotti, j™, magalli; Rizzolini, Vasini, Casam Salvi D’Alessi, Troja, Mazzia, " gaCAGLIARI: Reginato; Martir8jJ«£ na, Longoni; Cera, Vescovi, lai; Nene, Rizzo, Boninsegna, atti, Ciocca. . r1n. Sodnik Di Tonno iz Lecceja. ^ dalcev 20.000. Kotje 10:3 za Brescio- Vicenza — Bologna VICENZA: Luison; Volpato, *°®; setti; Poli, Carantini, Čampa«’’ Fontana, Demarco, Gori, Grego > Maraschi. j BOLOGNA: Vavassori; R°V5P‘: Ardizzon; Tumburus, Janich, ra;; Perani, Bulgarelli, Vastola, 1 gli, Pascutti. .... Sodnik De Robbio iz Torre A« nunziata. Gledalcev 10.000. K°1 5:1 za Vicenzo Spal — Venezia 3:2 (0;^| STRELCI - v 44’ p.p. Mencaj (V); v 16’ d.p. Reja (S), v 30 D* 1’Omodarme (S), v 38’ Capello O"’ v 49’ Mencacci (S). pn. SPAL: Cantagallo: Tomasin, ‘ maro; Pasetti, Bertuccioli, Bozza 1 DeirOmodarme, Reja, Rozzoni, pello, Bosdaves. ,i VENEZIA: Bubacco; Gr«**; Mancin; Neri, Nanni, Spagni; togna, Beretta, Mencacci, Ma»° ’ Benitez. Sodnik De Marchi iz Pordenonr Gledalcev 12.000. Kotje 12:3 za »P* ’ STOCKHOLM, 1. — Tekma »V evropske skupine turnirja za evrw ski pokal narodov med S-vedsR® Portugalsko se je končal neo« čeno 1:1 (0:1). DOMAČI ŠPORT NOGOMET Danes, v petek, 2. junija ;'i Ob 17. uri v Boljuncu BREG — PONZIANA (mladinski enajsterici) * • • Ob 18.30 v Boljuncu BREG — PONZIANA (prvi enajsterici) • • • V nedeljo, 4. junija Ob 17. uri v Nabrežini (prijateljska tekma) t VESNA — CM MERCANTII* ODBOJKA Danes, v petek, 2. junija Ob 10. url v Dolini BREG - ZARJA imUllMIIIIMIIIIIIIIIItllimillllMIlIllilllllllliiilMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiitiiiiiiiiiiillllHl*1 KOLESARSTVO GIRO D’ ITALIA JOHN galsworthy 2. ŽALOSTNI DOGODEK Odšel je v stanovanje »peresca« Totteridga. Tisti ljubki mladenič se je ravno okopal in sedel v halji pred skodelo pečenih, popopranih ledvic. Mladi Jolyon mu je rekel: ((Poslušaj, peresce, daj mi priporočilo za tistega lopova Davidsa!« Peresce ga je debelo pogledal. «Kako, prijatelj?« je zaklical. «Pa vendar nisi suh? Do krvi te bo odrl, Jo.» «Druge pomoči ni,» je odgovoril mladi Jolyon začemerje-no. Odšel je oborožen s priporočilom in popoldne je poiskal stanovanje gospoda Rufa Davidsa. Hebrejski dobrotnik je prebral listek in se ozrl na mladega Jolyona s kritičnim pogledom, »Koliko potrebujete, gospod Forsyte?» je vprašal. »Stope tdeset.« »To vam bo po šestih mesecih od današnjega dne prišlo na dvesto. Posojam pod u-godnimi pogoji.« Ugodni pogoji! Mladi Jolyon se je le stežka obvladal, da mu ni nekaj rekel. Toda kdo bi se pogajal! »Vedeti hočem, s kom imam opraviti, gospod Forsyte. Najprej se bom nekoliko informiral. Pridite sem zopet jutri.« «Kakor želite,« je rekel mladi Jolyon. «Tako je prav, gospod For-syte. Torej jutri popoldne.« Mladi Jolyon je prikimal in odšel. Navsezadnje to še ni bilo najhuje. Ko je dir.ial s konjem v Newmarket, je skoraj pozabil na Horacov verz: »Post e quitem sedet atra cura!« Drugi dan popoldne Je dobil za svoj podpis stopetdeset funtov, nakar je poiskal «do-na» in ostale tovariše, katerim je podpisal zadolžnico, in jim svoje dolgove vrnil. Z blaženo zavestjo, da je ravnal častno, je sedel v svojem stanovanju k večerji. Ravno je jedel mrzlo raco, ko je nekdo potrkal na vrata. «Naprej!» je zaklical. In med vrati — je stal njegov oče v površniku in s cilindrom v roki. Stari Jolyon je bil ravno v City, v pisarni firme «Forsyte in Treffry, veletrgovina s čajem«, ko so mu prinesli z o-stalo pošto z dežele pismo, o-značeno z besedo «zaupno». Great Cury, Cambridge Spoštovani gospod, ko ste pri nas pred letom dni odprli račun za svojega sina, ste izrazili željo, da Vam takoj sporočimo, če bi se zgodilo kaj izrednega. V soglasju s to Vašo željo Vam sporočamo, da nas je danes gospod Jolyon Forsyte mlajši prosil, naj mu damo posojilo sto funtov. Mnenja smo, da brez Vašega dovoljenja nismo upravičeni ustreči njegovi želji, toda z Vašim soglasjem to radi storimo. Priporočamo se in Vam želimo srečno novo leto. S spoštovanjem vdani Brotherton in Damett.« Stari Jolyon je sedel trenutek in gledal resno z zamegle-nimi očmi pismo. Nato ga je vtaknil v naprsni žep svojega škricastega suknjiča in vzel ven majhen glavnik, s katerim si je prečesal svoje dolge za-lizke in brke. «Odhajam v Cambridge in Timming. Preskrbite mi iz-voščka.« V kočiji in v vlaku in zopet v kočiji s kolodvora v Cambridge je razmotrival in tuhtal vznemirjen in nesrečen. Zakaj ta fant ni prišel k njemu? Kaj je delal, da je hotel svoj konto prekoračiti za toliko? Saj je dobil vendar po- šten znesek potrošnega denarja. Nikdar ni niti črhnil, da bi bil v denarni stiski. Pa naj je to v mislih preobračal kakorkoli, vsakokrat je prišel do zaključka, da je to deloma znak slabosti, da ta denar potrebuje, toda glavno je, da ni prišel naravnost k svojemu o-četu. Staremu Jolyonu pa ni bilo nič tako zoprno kot njegova slabost. In tako Je tam stal med vrati visok in sivolas. »Prišel sem za teboj, Jo. Dobil sem pismo, ki me ni razveselilo.« Mlademu Jolyonu je skozi glavo preblisnila misel: »Da-vids!» in njegov pogum mu je upadel prav v njegove žametaste copate. Toda rekel je z zateglim glasom; «Vesell me, da te vidim, tata. Si že večerjal? Bi jedel divjo raco? To rdeče vino ni najslabše.« Vzel je očetov klobuk in površnik, mu postavil stol s hrbtom h kaminu, zgrabil meh, da bi razpihal ogenj in pokli- cal dol s stopnic, naj prinesejo pribor in drugo porcijo pečenke. Toda medtem ko Je vse to delal, je čutil, da mu je slabo, kajti očeta je goreče ljubil in se ga je zato bal. Stari Jolyon pa, ki je tudi ljubil svojega sina iskreno, je rad postal še nekaj časa pri kaminu, si grel noge in čakal. Jedla sta divjo raco, pila rdeče vino, govorila o vremenu in o drugih vsakdanjih stvareh Ko sta pojedla, je rekel mladi Jolyon očetu: «Sedi v ta naslanjač, tata,« sam pa bi najraje zlezel pod pod. Stari Jolyon Je prerezal konico cigare, ponudil drugo cigaro sinu in se usedel v stari usnjeni naslanjač pri kaminu. Mladi Jolyon je sedel na drugi strani kamina v starem usnjenem naslanjaču in oba sta kadila in molčala. Naposled je stari Jolyon potegnil iz žepa pismo in ga dal sinu. «Kaj naj to pomeni, Jo? Zakaj nisi prišel k meni?« (Nadaljevanje sledi) Zopet tujec na cilju tokrat Vandenberghe RICCIONE, 1. — Asi so danes počivali, manj važni m predvs®jj nevarni kolesarji so zato dobili dovoljenje, da se potegujejo za clW\ zmago. Tudi danes Je postala plen tujca, tokrat Belgijca Van«®" bergheja, medtem ko Je roza majica še vedno ostala na čvrstih menih Španca Pereza Francesa Italijani stojijo ob strani, tujci pa si nabirajo etapne zmage in druge nagrade. Perez Frances je še vedno v vodstvu, Anquetil z nestrpnostjo pričakuje trenutka, ko se bo povzpel na vrh lestvice, do česar bo prav gotovo prišlo v veronski etapi na kronometer, Merckxova vrednost pa se je po exploitu na Block Hausu znatno povečala in Belgijec je začel resno misliti na končno zmago. Italijani pa čakajo »etap resnice« na Dolomitih, kjer menijo, da bodo lahko z lahkoto opravili s tekmeci. Dejstvo pa je, da so od Gira petdesetletnice pričakovali več živahnosti. Toda v italijanskem taboru vlada nesoglasje in če si kdo drzne misliti z lastnimi možgani, ga drugi smatrajo za izdajalca. Vrstni red na cilju današnje 13. etape Chieti-Riccione (253 km) Je naslednji: 1. Jorges Vandenberghe (Romeo Smith-Bel.) 7 ur 13’35", s poprečno hitrostjo 35,002 km 2. Harms Ottenbros (Cynar) 3. Adriano Durante (Salvarani) 4. Antonio Albonetti (Salamini L.) 5. Enry De Volf (Cynar) 6. Lino Farisa 7. Brands (Bel.) 7.13’37” 8. Mugnaini 7.13’38” 9. Guerra 7.14’36” 10. Planckaert (Bel.) 7.14’41” 11. Zandegu, 12. Novak (Fr.), 13. Della Torre, 14 Carminati. SPLOŠNA LESTVICA 1. Perez Frances 67.55’33” 2. Moser z zaost. 18’’ 3. Merckx 50” 4. Schiavon 53” 5. Zilioni 1’03" 6. Motta 1’13" 7. Bitossi 1’24” 8. Adomi 1’28” 9. Anquetil 1’29” 10. Pingeon 1’34” 11. Carletto 1’49”, 12. Gimondi I 13. Aimar 67.57”29", 14. Gabjj. ur 57’31”, 15. Gonzales 67.58 51-San Miguel 67’59’07”, 17. Altaj* j}, ur 59’34”, 18. Schutz 67.59’50 - ^ Fontona 68.00’03” on * in 00’06”. 20. Velez PLANINSKO -ORIENTACIJSKI POHOD SPDT Obvestilo j Obveščamo tekmovale«/ nimajo lastnega p revo*1’*® sredstva, da bo v stavke avtobusov, zbir*' na openski tramvajski P°5 ji v nedeljo ob 7.30. -j. Ponovno opozarjamo v javljene, da prinesejo * jj boj kompas, nahrbtnik * torbo) in da se oblečejo (močni čevlji/ ge hlače Itd.). IZLET V FONTANAFREDDO Ob priliki kvalifikacijsko^^ Sr me za vstop v II. kst*t° Foo**1^ Fontanafredda • Itosandr* rial, priredi Hosandrs Ijo avtobusni izlet v (redilo (Pordenone). V*. in simpatizerje bo vožnj* -f) ta 1.500 lir. Vpisovanje L, pre/l tavniklh kluba « UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 b. 11., TELEFON »3-81)8 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MftgglO 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it 20 - Telefon 37-338, 95 82:) - NAROČNINA: mesečna 800 Ur četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 17(8) lii - SFRJ posamezna številka « tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dtnariev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska SFRJ AD1T, DZS. Ljubljana, Stari t.rg 3/1, telefon 22-207, tekoči t .čun prt Narodru banki v Ljubljani - 601-3-370 i - ou» .*