PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTX A* «f Ml«. «t». ooverjevi priporočila kruljavemu kongresu at Mpacia) rata »riteU se vrne v šestih aesecih!" Stopetdeeet Milijo tov dolarjev za gradbena dela Drastična revizija imigradj akega in deportažnega zakona ——— Waahington, D. C. — Pred-ik Hoover je v svoji letni polici povedal kongresu, da se periteta vrača. V šestih me-bo tukaj! Da pa se (pro-ta) požuri, bi bilo dobro, kongres dovoli $100,000,000 $150,000,000 za razna kon-kcijska dela, ki ublažijo elnoflt. Hoover je rejcel v poslanici, da ,vni vzroki sedanje krize so J Združenih držav. Evropa ie danes ni pomirjena in nor-na, Rusija se vrača z žitom drugimi ^tvarmi na svetovne , Azija in Južna Amerika je in deloma je še v krčih ri-ie vojne in vse to dela veliko o ameriški trgovini. Ameri-fli mora sama pomagati. Zali mora rokave in iti na delo. Medtem pa, ko gre Amerika delo in je kongres dolžan pisati vsa mogoča zdravila depresiji,; mora kongres wčevati z denarjem! Federalna na bo imela v tem fiakal lan letu 180 milijonov dolarjev icita in če hoče vlada pokriti anjkljaj in se izogniti zvi-ju davkov, je potrebno varan je. Predsednik dalje priporoča, kongres spremeni naseljenci zakon, in sicer v smeri selekcije, tako da bo Amerika v bodoče natančno izbirala vzela le oH jih poi tično je treba« spremeniti Mi zakon za deportirani« tujerodnih zločincev in takih tujeroden, ki pridejo nepostavno v Združene države. Kongres naj imenuje poscbffo omisijo, ki bo proučavala revi-«ijo protitrustnaga zakona. Na-omoi stavkar jam v apelu opisuje bedne stanje tek-atilcev v DaaviUu I Washington, D. C__(FP) —- Predsednik Ameriške delavske federacije William Green je ponovno opozoril člane federacije in ameriško javnost na trpljenje tekstilnih stavkarjev, ki so se u-prli nadaljnemu izkoriščanju od strani Riverside & Dan River Textile Co. V apelu pravi, da jim primanjkuje živil in obleke in da je pomoč nujno potrebna, da se pomaga ljudem, ki prinašajo žrtve v rtTT^Jl7^I!5« on Jun^oTlT Subscription $$.00 Yearly STE V.—NUMBER Toda v njihove doktrine ne verjaaae Chicago.—(FP> — Dvesto u deležencev bankets, ki ga je pri redila podružnica Unije za aune riške civilne svobodš*li>e, ss je dobro zabavalo, ko so Clarence Darrow, Graham Taylor in* Roger Baldwin čitali izvlečke ke poročila lokalnega "patrioU" in stavkolomca Harry A. Jungs, v katerem je opozoril ameriško javnost na komunistično nevarnost. Jung je označil Jane Adam« za komunistično anarhistko, čije nauki ao nevarni ameriškim institucijam. Slično so opisani na Jungovi "črni liati" tudi drugi ameriški radikale! in liberalci. "Jung," je dejal Darow, "po-kazuje vse znake odurnega detektiva, toda za njim stoje ljudje, ki mu plačujejo visoke vsote za njegovo delo. Ti so organisi-rana plutokracija. Mi Se moramo boriti za človečanske pravice in ta bitks bo še dolgo trajaüa. Jung ms obtožuje, ds simpati-ziram a komunizmom. Priznam, r v sem. Kristus, za čigar sle dilca ss Jong hinavsko proglaša, je bil komunist in tako ao bili tudi njegovi učenci dve stoletji. Resnica je, da simpatiziram s komunisti, čeprsv ne verjetnem njihove doktrine in nauke. In to ne radi tega, ker predobro poznam človeško naturo. Za ko* munisem je potrebna drugačna človeška družba kot js današ PREHEIMKOM Od njegove akcije js odvisen na daljni uvoe lssup kaša In dr« gih produktov is BovjeUke u nUe __ VVaahingtoa, R C. - (FP) -Ker sta zakladniftki tajnik in podtajnik Mellon in Mills odobrila regulacije carinskega zakona, ki prepovedujejo uvoz produktov kasnilniškega In tlačanskega dela, je sedaj odvisno od predsednika Hoover j s, dali stopijo te regulacije, Id so V, prvi vrsti nat-perjene proti leaai kaši ln drugim sovjetskim iadelkom, v veljavo. Hoeverjev odlok bo imel dalekosežne poslgdioe, kajti neverjetno je, da bi sovjetske vlada ie nadalje kupovala poljedelske stroje in drugo mašinerijo v Združenih državah, če ne bo smela uvrfati svojih produktov v Ameriko. Sovjetska naroČila v Ameriki so v prvi polovici' tekočega leta naraatia ss 1489$; t primeri s i-sto dobo v prejšnjem letu. Ako so v j sil ne bodo svojih surovin v najbrž prenehala Udarec bodo ska industrija, trsr$kih naprav delskih strojev, tudi ameriški selnost ss bo Regulacije se v jo lasne ksže, Id sije v Ameriko, zakladniča? »U uvažati irlko, bodo II naročila, avtomobil itrija elek /arne polje-iti bodo in braspo- I vrsti tiče-s is Ru-z vesnl js v Machadova strahovlada na Kubi njs." je namenjen vsem Taylor je t**06*1' ** je *>ilo[™ avgoatUMTOg^l v Javnosti, borbe za deUvske pravice. Vsi novembru v chicagu v primeri prispevki se bodo porabili zsnsj- g m y oktobru> ^nji Mpild policije js bU izvršen pred nekaj dnevi, ko je policija navalila na demonstrante pred mestno hišo in pretepla dva zastopnika Unije za ameriška civilne svo-bodščlne. Odkar js bils vložsns odškodninska tožba proti policaju, ki je vodil napad na rusko zadružno prodajalno na zapadnl strani mesta in js bUo ob tej priliki rssbitegs mnogo pohi-a, 80 policijski navali ponehali. Fašisti izključeni iz avstrijske vlade Dunaj, 3. dec.—Danes se snl-de novi avstrijski parlament ki najbrž izreče zaupnico noyi kr-Ščansko-socialni vladi, kateri načehije Otto Ender. Nova vla- ____ da je koalicija vseh buržujskih ____________ načrt atrank, izvzemšl fašistov, kate- »">do glasovali za to vso-' rih Ender ne mara v vladi. Scho- ber je podpredsednik kabinets. Novs vlada bo živela toliko časa, dokler ttodo klerikalci/ agrarcl velenemci složni med seboj. ■«ssolini zapri kritika zBttaaJa fM nnajKt uradnikov "nni*tr*tva vrženih v ježa, kar aiw> driaM i«flfc* aa aobaaal U»dont 8. dec. — "The Lon-71 ]y Herald", glasilo delav-"tranke, je danea objavil J*1 iz Italije, da je Mussoitoii « aretirati štiri naj at uradni-' artfnega mbiistratva, ki * kritizirali odlok vlade sa cni- IJJ> plače vsem javnim mtr«rr.. Vi edaa vedjs Sofija, 8. dec.—Kaum Tcana-wjdja Protogorove mace-frakcije, je bil steo« u-¡¡*'J'n na pragu svoja hiše v v '»ji. n>fla aU ga dva prista- • Mihajlowro frakcije, ki sta h*u iieta. V zadnjih dveh letih * bik> /vrženih čez sto umorov B**« med in , Agitacija preti »ihtarfaaiu Dea Moinea, Ia. — Committee on Militariam in Education je uvedel kampanjo proti priallje-nemu vojalkemu vežbanju v dr-lavni univerzi in „Ih višjih lolah In kolegijih. Takoj so ae oglasili profesionalni pstriotje med čUni Ameriške lefliJe katerim so ae pridružili 'Jdl^vd in isdustrijcl, ki po-bijajo kampanjo in zagovarjajo vojOko veibanje, češ, ds Uko treniranje navaja .J* apoštujejo ukaze in ^ ravnajo po odredbali. Vailka krita v AagUJI fttrajk pol milijona takatUnih delavcev la sploias stavka rudarjev grosl Leadon, 8. dac. — Anglija js ns prsgu velikih sUvk; Unijs tekstilnih delsvoev, ki ŠUje o-krog 600,000 Članov, js sagrosila s stavko, ža lastniki predilnic ne umaknejo avojih načrtov v sporu glede mesde in delovnlks. A t raj k 92,000 rudarjev na ftkot-akem traja že tretji dan. Rudarji so poalall deputacijo k premi-jerju MacDonaldu z zahtevami, naj takoj enforslra določbe, ki j Bi Je sprejel parlament glede delovnlks v rovih. Medtem pa nalagajo ns pemike kaznjenci Department ima na razpolago zaprisežene izjave o tem, katere pa js dobil od ljudi, ki bivajo laven Sovjetska «nije. Regulacije določajo, ds mora vaak, ki naroča taks fatttke v Rusiji, položiti bond v vseli, ki predatavlja vrednost poslanega blaga. Ce ae dokaže, da ao isdelki produkt kaa nUniškega ali tlačanekega dels, se Jih pošlje nazaj in tako bond, ki ga je.potožil uvažalec, zapade. Zaydin pravi, da je podpira tudi ameriški poelanik Guggenheim Waahlngtoa, D, C. — (FP) — Ramon Zayd1n, bivši predsed nlk posisnske sbornice na Kubi in urednik največjsgs čaaopiss "EI Piess of Havana", katers-gs je diktstor Machado izgnal is dsžele, js te dni dospel v VVashington, kjer Js govoril o krvavem režimu kubanskega diktatorja. Izjavil js, ds js ameriški poslanik Guggenhefm preveč zaposlen s banketi in pojedinami, katere mu prireja lfs-chado, da bi ae seznanil s dejstvom, da Kuba ni več svobodna dežela v smislu Plattovegs amendmenta. Radi tsga ameriški poslanik stalno pošilja zveznemu državnemu depsrtmsntu optimistična poročila o položaju na Kubi in trdi, da nI nobsne nevarnosti za revolto. £ žgočim sarkasmom je Zay-din pripovsdal člsnom kluba časopisnih poročsvsloev o Gug-genhelmovi naivnosti tU naallju Machadovega režima, ki Js is-pri državno univerzo, poslal vse urednike večjih čssopisov v is-gnsnstvo in nsprsvil iz svojih 88 privržencev prsvs lutke, ki sekundirsjo vsakemu njegovemu ukazu. -Zaydin js nsdaljs opisal dogodka v zvezi s umori voditeljev strofcovnegs delavskegs gibanja, preklicu čarterjev dslavskih organizacij ln graftn, ki ga Machado dali s ameriškimi kapitalisti, ki imajo avojs Interese ns Kubi. Kubs čaka ns revolto, Js ds- ^g^art *****k#r Izkoriščano prebivalstvo se zaveda, da bi Machado a posredovanjem ameriškega poslsnika Guggenheims in ns zahtevo a-merišklh kapitalistov dosegal, ds bi Zdrušsns država poslale svoje vojaštvp, da pottsdl vsako uporno gibanjs, čjgsr namen js strmoglsviti krvsvi režim. A-meriški kspiUlistl, ki imajo milijonske investicije na Kubi, so gotovi, da bodo Šs nsdsljs isko-riščall prebivalstvo, šs Odkrivanja nadaljnih sabo-tažnih činov v Rusiji Bratovščina ielesnlšklh poatreš-čkov vptsŠala sa Injunkcijo proti PuNman družbi New Yotk. — (FP) — "Trditev odvetnikov Pullman družbe, da kompanija ne rabi sile proti šalssniškim postreščkom, ds vstopijo v njeno unijo, js smsš-na," izjavlja A. Philip Randolph, predsednik bratovščine železniških poatreščkov. Kom-panlja odločno zanika obtožbe bratovščina v svojem odgovoru Jta spel unija sa inJunkeUo proti kompanijaki uniji, ki Js bil vlolpn v federalnem sodišču v Chicagu, kateremu predseduje sodnik Woodward. Bratovščina Ima več sto zsprissšsnih izjsv od postreščkov, ki trdijo, dh so bili s silo nagnanl v kompanlj-sko unijo. Proces sbsts biti eden najznačilnejših v zgodovini ameriškega delavskega gibanja, pravi Randolph, Bratovščina telesni-Ških klsrkov Js pred nsksj meseci zmsgsls v Tsxasu in js is-vojevala injunkcljo proti Southern Pseifis Železnici, ki js tudi ail I Is klsrks v kompsnljsko unijo. Zsdsv» postreščkov js sllč-na oni železniških klarkov ln bratovščina trdi, da js Pulhnan Co. kršila fedsrslni sskon, ki določa, da imajo delavci pravioo pristopati v svoje unijs in ds Jih kompssljs ns smejo i grožnjami 4i $ stto forslrati v kompa-nljako unijo. fis več. Carinski uradnik v am*;™ k™"u riškem pristsnišču lshko zsdrtl «eto Jo bodo še nsdaljs pod-tako pošiUstev, če sumi, da ns naglede ns poslsdics. odgovarja Sftgulacijam. DAUaLMUL MŠkitliL: roiniRjijo T9«|v jii- Verjetne je, da ameriški uva-ževatel ne bodo naročevali izdelkov v Sovjetski uniji, če bodo morali položiti bonde in trpeti vse stroške preiskave, ki bo morala dognati, dali Je blago pro- Proaters v zaporih polnijo brez-dukt katznllniškega dels. Trgovi Warraa, a — (FP) — Sedaj na bo parslisirana tudi v primeri, da ae psansje dvigne embsr-__ go. Vprašanje je aedaj M ča bo' Ufodni ¿^j u g|očins ln pol-v®ilJS I Hoover apremenil avojs mnenje, ntnj€ Mporov. V Wsrrs«u so ki gs je krekel pred psr meseci, bm „^tni očetje nsprašenl, ko je iz/svll, ds se trgovine na mJ preskrbijo večje Jetnlšnlc*«, sme ovirati, posebno v Um času v i^tM-ih bodo brezposelni dobi induatrijake deprealje In breepo aelnoatl. Oljski ss rogail mllitarlatu Chicago. — Dijaki Northwestern univerze so napolnili dvorano, v kateri Je govoril major kdar prej v taki zadregi, Bechtold, kl ae je Javno bahai, krain| j«tnišnlci ss je vali prenočišča, če nočejo, da bodo zločini ša bdjVflgtfiščall, ker bodo ljudje prisiljeni storiti neksj, ds pridejo pod strsho In ns gorko. Mestni očetje šs niso bili ni- V o- žal mrtev. Nezašsljsa paradiž Raliegh, N. C. — Severna Ka-rollna, W jo ^stilni magn*£ kiZpovtm razlikuje od paradiž.. ^llodrtavn^rsv. d« partmenta govori, ^^petiinu bolel- ns poaledlcsh ^rTmai vaanbrs n« zdravniške iS n. oakrbe. is —__- - tamkajšnjih poMtlčnlh ln ln- prlv m morali letati na au, ko je j^mog zs aurjavo du-trli-kH| „^^ah. B svojim Toda razmere so_____ bolj potreoen. |bahanjem je lechtold povzročil 4n M tleoče, ki Iščejo za- mnogo »meha mad dijaki in kon- t^šča v okrajni Jetfdšnkl, nI čao js moral pren^iaU z govo- pr-aioraaskl aujl Rim, 8. dec.—Iz vasi Murovl-ce bHzo Jugoslovaneke meje ol» julijski Krajini poročajo, da je bil tamkaj ustreljen Italijaaskl so leteli naaj od vedi strani. Vejaa gesti rskeilratva _ New York. — V komiteju dr- carinski policist. Streli so padli uvaega preseku tor Ja Cralna, iz Meede na šest mož italijanek* u al Je vzel za nalogo pobijanje jetnlškMi proatorov, cariaeke straže ia aden js vs arihjeaa breapaaslB» v Am- »far, iMwrn^mnrmtm ^ g gfljl ae delavske aal je la J. Schiaein- gbornkjft J# U*don. 8. dec. — Na UmHJa ger pred^nlk International uradnega poročfla je bilo 84. ao- Udi- Oarmaot ker. unije. armaäo ,, " ^^delaveev brac OeUii člani komiteje sa bankir-1 ^ (n I jI la edvetalki. J sevali proti A afriški agtaševakl v New York. — Ameriški ogla-ke- ševslcl so vznemirjeni glade pogodb za eglsševsnje v havan-•k I h dfMrvgiklh, čljlh laatnlkl ao • včeraj dovoNla vladi raje auapendlrall »zdajšnje če-sto milijonov frankov aopisov, kot da bi Jim dlkUtor Sa- Machado cenzuriral vesti o poki ograža n Keafa PortUnd, Ore. — - Zastopniki civičnlh in delavskih organka-clj ao se udeležili koufsrenss, ns ksteri ae je razpravljajo o načrtih za pobijanje brezpo»«lnoeti. Število brezposelnih se je podvojilo od meseca Januarje In med njimi vlada vsliko poma*J* kanje In revščina. Msstna uprava js a ker pričela Isvejetl svoj konatruki-ijukl progrsm, toda ts je malenkost, kajti prt tek dotik je bilo u poslanih le nuio štsvfls ljudi. Claaavl sa fsnasr Ishsrita aa- sogls- lit ^ i krizi, Jprsstol. St. Psul, Mlnn. — Zadnji pre* Izida prošllh volitev poka-tuje, da so glssovf sa lundidals fsrmar-laboritaks stranka narasti! za l$* v primati s isldom volitev pred dvema boriti so ifvolOI vaš drugih državnih šmšk PROSVETA the enlightbhmRHt C LASI M) IK LASTNIMA SLOVEKSKS WABODNB POOPOB* NB JBOMOTB ) » Orgmm rf iti »»SitiI »r Maršalu i M ZiruUn« drl«»* (tsvra é. N.N u IM. M » Mi. IU« M Mit Mil Chumgo in Ctmn VM «• e.W toU. M « ■ H Mi; » I IMA nini for Um OMtal Stoto* (n«9t Chl«s») Brni emu UN HT r-*. Ci—vil M m r~r. fur«*» oounlrtM »*,•• Cm wMMf P« to«®»ortt^ M M mii)«. lUauacript» «SI Ml h* ps08veta 111141 Hm ill U»a4*W Am. MKMBZS OF THE KKDBEATSD PKBCS ■ v »h 11»)», M <*•». naatovu pomtnl, to v«« to • U T—m H* >i prav« dMVMM P«««.!« i liât M MBU*. are«i Ur Mati Jones Msry Jone», «toletna boriteljica za pravice rudarjev, je te dni legla v grob zraven pe-torice rudarjev v Mount Olivu, III. Po dolgem , in krepkem življenju enega stoletja in po šestdesetih letih neprestanega boja na delavskih frontah Amerike Je odšla mati Jonesova k svojim vrHm "dečkom", s katerimi bo odslej počivala. "Fantje", ki bodo materi delali častno družbo in katere je ona počastila, so padli preluknjani od krogel v stavkovni yojni pred tridesetimi leti. V Tennesseeju, daleč od Mt. Oliva, počiva njena družina — soprog in »tirje otroci — katero Je pobrala v enem tednu rmena mrzlica pred šestdesetimi leti, toda Mary Jones nI hotels iti k svoji druiini; rajši si izvolila soseščino peterih rudarjev-mučenlkov za svoje večno ležišče. Delavsko gibanje v Ameriki je zadnjega pol stoletja porodilo čudovite osebnosti, ki jim Je težko najti primerov v drugih deželah. Te osebnosti so ali skrajno reakcionarne — in radi tega nič manj Čudovite — ali pa skrajno nasprotje prvim. "Mati Jonesova Je bila med zadnjimi, ženska, ki je Šestdeset let svojega Življenja posvetila delavskim bojem in dosledno stala na frontni liniji vseh velikih rudarskih štrajkov v zadnjih tridesetih letih, Je resnično čudovita osebnost, ki je do danes še edinstvena. Ameriško delavsko gibanje je imelo In še ima mnogo žensk v svojih vrstah, toda Mary Jones Je bila pojav zase. Mati Jonesova nI imela politične filozofije niti socialnega programa in Je stala nad vsemi strankami. Njen program je bil — akcija. Vendar pa njena akcija ni bila brez vsako usmerjenosti. Nazadnjaki tudi delajo in vodijo akcije. Jonesova je korakala dosledno v napredno smer. Čeprav je bila njena taktika golo čustveno — akoro religiozno — apeli ranje na srca delavsev, je kljub temu jasno razlikovala med nazadnjaškimi in naprednimi strujami delavskega gibanju. Gonrvpersa je sovražila. Ko je zadnje leto prišel razkol v rudarski uniji, ni dolgo pomišljala, na kateri strani so njeni "boys": proklels je Lewisa in se izrekla za Howatovo frakcijo. Mary Jones, ki je živela nekaj čez sto let, ni zapustlls za seboj nobene knjige s učenimi teorijami ali znanstvenimi izsledki; ni zapustila nobenega zavoda niti lastne organizacije; ni zapustlls rodnega sina ne hčere. Zapustila Je vSč kot vse to! Ona, ki Je posinovlla pol milijona rudarjev in trpela za nje v zaporih, ne bo pozabljenir Njeni "dečki" še žive ln bodo živeli. .Oni ji ohrsnljo časten spomin. UMBMHBaHHanaM O jezikih, kulturah itd. V Parizu, Rimu in Berlinu se še vedno poamehujejo federaciji Evrope. Mogoče enkrat čez milijon let, toda v tem stoletju ne sme biti govora o federaciji in v prihodnjem tudi ne! Resni atrokovnjaki reano razpravljajo o "silnih" kulturnih in naclonslno-kulturnih zaprekah, ps o političnih etc. V Jugoalavlji resno debatirajo o "kulturnem edinstvu", to se pravi o "enem Jeziku, en?m pravopisu in eni pfcaavl za vae tri veje Jugoalovanakegs naroda." Tam imajo več poguma . . . Ce t»i kdo v Kvropi začel razpravo 0 enrm jeziku In eni plaavi zs vaa. Evropo, bi bil takoj zapiaan med norce. Medtem pa, ko ao val preroki tako aigurni glede svojih kultur, poslušajo v Parlau, Rimu. Berlinu in na Dunaju — ameriško govorico zvočnega filma in se pridno uče angleščine, da bodo razumeli to govorico . .. Nič ni čudnega, če llear»tovl liatl še danea razglašajo angleščino za svetovni Jezik. Ali ste radovedni kaj pišejo? Citajte: "Ne francoščina, nemlčina. španščina. Italijanščina. kitajščina niti K.p*ranto, pač pa angleščina Je feidoči svetovni Jezik. Tako pravijo filologi in navajajo razlog«, ki so: prvič je angleščina najenostavnejši jezik na avetu. razen morda danskega; drugič ima med vsemi jeziki največ tujk, torej Je le «am po aebl mednaroden; tretjič govori angUAko več ljudi na svetu kot kateri drugi jezik, namreč 220 ml- 1 i Jonov. Filmi rainašajo angleščino po vae m •vrtu; razširja Jo buainea« lmhko ^ hajaš z angleškim Jesikom v vaaki deželi. An-ffaščina je danea te, kar je bila latinščina v srednjem veku. L» vprašanje časa Je. ko ae ŽTiL^J"*"** »»tleščlne Mor- ne to hoM. ampak ne bo al mogel poms. Glasovi iz našelb) se Upravičen protest MUwsakse, Wis. — Sele daj sem čttaJ, da je bila Noblo-va nagrada za najboljše literarno delo naklonjena to leto ameriškemu pisatelju Lewis Sinclai-ru, toda vseeno protestiram iz dna svojega patriodtoafs area. Milwsuški Slovenci imajo na primer g. Ceneta, kateri je v resnici zaslužil to nagrado v polni meri. Ni še dolgo tega, kar ga je vdušiio, da sem pričel zlagati pa-trintično pesem: "Vse za vero, dom, Ceneta", katera se bo pela po melodiji habsburške himne, Kar ni več kot prav. w Nadalje pa poročam in to brez protesta, da se deluje na vseh straneh sa izboljAnje položaja, to se pravi gospodarskega, ker politično smo že itak v sedlu, za-kmr se imamo zahvaliti našemu CeneSu in ps narodni ehceti. Ka» niesov šef povišal ln mu dodelil ko pa se dela pri nas, bodo vpra- M J. Wv drugih UtaUl Že odlikoval (namrag, «ir. Cene) z umotvori, kateri prekašajo celo one mojega prijatelja TVunka, kateri me ljubi z vso avojo krščansko ljubeznijo. Mogoče je, da ima novi urednik tukajšnjega sloy. (oprostite izraz) časopisa nekaj Slabih ma-nir, toda to prav nič ne kvari njegove duševne zmožnosti in o-dlfčnosti njegovih del Kot pred-m ta v nik najnovejše oblike slovenske literature sedi (kakor pravi g. Šef v svojem uvodnem članku)' daleč za nami. Stvar je enoatav na: Za Community fond ae je delavcem odtrgalo od plače po 6 do 8 dolarjev, pa smo doeegti prebitek v znesku »120,000. To ¿rtta, da smo zek> rahločutni in dobrega area, poeebno, če se nae nekoliko potfoa za pravo žila Nadalje se je imenovalo razne odbore, kateri rešujejo to Vprašanje. Ti odbori so noč in dan na delu. Vse to delovanje ae vrši potom apelov. Apelira se na delodajalce, «^"jici, mig.z«pom. P*« tega pa je klobase, fttautove in drujge, in oblisuje medtem čašo s pristnim pivom, katerega deti po bratsko s šefom in gospo Šefinjo. Ne protestiram ps samo proti dotični komisiji, ali kar je že, katera določa delitev Noblovih nagrad, temveč protestiram proti naši narodni zanikrnoati, katera je kriva, da se ne upošteva onih, ki ao upoštevanja vredni. Jjfadalje protestiram proti vsem č&aškim socialistom, posebno pa še proti upravništvu, uredništvu in sploh celotni u-pravi Prosvete, proti Proletareu in Spartaku, ker se prediznejo posliH več delovnih moči; prvi del »pela ao že Izpolniti, drugega pa še bodo — mogoče. Apelira se na lastnike posestev, da bi dali svoj« hiše popraviti, apelira se na bogate sloje, da bi prispevali v dobrodelni sklad, in prlapevali so cele kupe lepih nasvetov. Noč in dan se vršijo govori v radio, ki so tako globokoeegajočl, da pretakamo sobe ginjenja, medtem pa delijo med tisoče brezposelnih juho in fižol. Komunisti Jih krmijo z revolucijo, Id pride po božiču, razni Tomaži pa nas tdažijo s pivom, ki pride danes ali jutri, medtem ko se poevetu-Je in deluje sedem sto Hooverje- kritiziratl cine oglasov našega vih «^orov in rešuje domdvino kulturnega stebra tukaj v Mil waukee, to je Cenetovega žumala, kateri je iz samega usmiljenja in vročega patrljotfema tudi "glasilo" JPZS. Sicer ne oporekam trditvi, da ima "naš" žur-nal samo tristo naročnikov in da jih ima Prosveta nad 6000; priznavam celo, da Jih mogoče žur-nal.nlma niti tristo, to se pravi plačanih, toda to dejstvo ne šteje prav nič, ako upoštevamo, oziroma ako hočemo biti toliko pošteni in dosledni» da upoštevamo literarno vrednost teh Časopisov. Da ntma Cenetov žurnal toliko nardčnikov, je pripisati edino le Ktriotft&nemu navdušenju lastni- , kateri, upoštevajoč razmere, neče ljudi nadlegovati za naročnino. Drugače je pri Pros veti ar li Proletareu — pride zaatopnik Rodlč in napravi dva bloka dolgo pridigo o potrebi delavskega Časopisja in drugih takih lepih rečeh in ne gre prej iz hiše, da dobi denar. Jas pravim, da je to egoizem. Cene na drugi strani i ma area sa narod ln pošilja avoj list mesece ln tudi leta, ne da bi vprašal aa cent; vidite, to je, kar Jas imenujem patriotizem. Nadalje protestiram proti o-nlm nenarodnim, ampak nerodnim osebam, katere krltialrajo še sedaj naš protestni shod in popoldanaki program na prirediit-vi organizacije Slovenski 'dom. Na protestnem shodu ee Je napravilo vse kar Je bilo mogoče, da »e uniči MussoUnlja, samo da so potablll skleniti, -mu raznih bank, da zapirajo vrata vsled skrahiranja. Velika špekulacije i ljudskim denarjem, s zemljišči, bondl In delnicami, ki ao dozdevno zgledale varne ln obetale velikanske pro-fite, jim je padec vrednosti in vsled denarne k rise, ki danea vlada v Ameriki vsepovsod, ss-dal smrtni udarec. Vse bi še bilo, ako bi to občdtno škodo tresli samo bogataši, ampak ako pomislimo, da je na tisoče revitih Qud! — delavcev — ki so st odtrga vali od ust in nalagali svoje prihranke v banke. In aedsj, ko bi svoje prihranke sek> potrebovali, so Jim vrata saprtStn so v negotovosti, ako sploh Ao» bo kdaj še kak cent svojega Mi-bo prislušenegs denarja, temi je gotovo tudi mnogo rente v osebi' advokata. Vse to »e je Vsekakor je veltfsl med bančnimi podjetji ter hranilnimi In posojilnimi druStvt Statistika pokaauje. da niti dva odstotka hranilnik društev al propadlo v primeri s «•zlika js ta, gs nalagajo dostikrat v zelo nevarne špekulacije, imajoč pred očmi "čim več profita." Navadno plačujejo od tri do štiri odstotne obresti od naloženega denarja medtem, ko računajo na tri ali štirikrat večji dcfcič«*, ki jim naj bi ga prinesel U denar. Banke navadno tudi niso glede investftsnjk denarja pod ta» ko strogo kontrolo prš bančnih državnih departmentih kakor so hranilna in posojilna društva, katerim ¿ikon strogo prepoveduje investiranje denarja v kake Špeknlacijske namene. Vse kar jim Jt dovoljeno, je poeoje-vati denar na posestva in zemljišča, in to samo na prvo vknjižbo. Ako je direktorij sestavljen iz mož, ki znajo oeniti pravo vrednost posestva, zaupljivost in zmožnost ljudi, ki iščejo posojila, je to veliko večja garancija za Obstoj denarnega zavoda kakor pa vse lepe pozlačene miljonske številke na pročeljih velikih denarnih zavodov. Poleg tega so delavska hranilna in posojilna društva direktno pod kontrolo delničarjev samih, ki si iz svoje srede izvolijo direktorje, a pri bankah vlagatelji nimajo nikake besede. In poleg tega, da je denar jiaj-bolj naložen pri delavskih, hranilnih in posojilnih ali atavbin-skih društvih, je še to, da dobiček, ki ga naredi društvo (na primer pri Hran. in pos. društvu Franklln-Cgb. se je do sedaj napravilo od 7 do 8 odstotkov), se pripisuje Jcot dividen-de delničarjem, česar pri bankah ni — smetana ostane njim. To hranilno društvo, katerega delnice so po $200, plačuje po 4 in pol odstotka obresti od hranilnih vlög, kar je večja mera kakor pa jih daje povprečna banka. Poleg tega lahko vlagatelj dvigne denar kadar ga potrebuje, brez kake napovedi po cele mesece vnaprej ter ima driige ugodnosti, ki mu jih nudijo take inštitucije kot delničarj u-eolastnlku. Slovensko Hranilno in poeo-jilno društvo v Pranklin-Cone-maugh, Pa., je poleg te ene mlajše (Canonaburg) edini te vrste denarni savod v državi Penni med Slovenci. Ustanov Ueno je bilo leta 1914. Ustanovitelji niso bili premožni ljudje, ampak siromašni delavci-pre-mogarjl, na Čelu katerih Je bil mr. Viljem Sitter, ki je že tedaj poznal pomen takih zavodov za delavce. Dolgo časa je vzelo prednp se je ta ustanova dvignila, da je započela dobivati pomen Hi priznanje med šfrlo maso. Ostala pa je ves ta čas zvesta principu, sa katerega je bila ustanovljena, 81 serij dozorelih delnic je ie izplačala svojim delničarjem, zadnja (81.) serija je bila ena izmed največ- Hranilno dru|tvo je izplačalo svojim delničarjem nič manj ka kor 37 tisbi dolarjev skoro v enem tednu v mesecu oktobru, ln marsikateri optimist je dvomil, ako bo mogoče izplačati tako ogromno vsoto malemu slovenskemu denarnemu podjetju, in končno ao se prepričali, da je bilo vse o pravem času izplačano — in društvo nI zaprlo vrš-ta, ampak stoji ravno tako trdno kakor je stalo preje. Zakaj ? Prvič — vodstvo mora natanko tako poslovati kakor mu predpisujejo tozadevni zakoni, ki predvidevajo vae poslovanje tako, da se naloŠen denar sploh ne more porabiti v kake špekulacije, In poeojlla, ki jih društvo Izvršuje, ao tako od vseh strani zavarovane, da je zgubs skoro nemogoča. Drugič je varčnost ia gospodarstvo vodstva. Premoženje Hranilnega društva presega nad $800.000, ki je direktna lastnina delničarjev ln v alovensktti rokah. Daslravno Je U institucija vfedna pri-tnanja med tukajSnimi Slovenci nad vasmi drugimi institucijami, se vendar Mi sem pa tam kaka kreatura, ki se drsne ras-govarjatl ljudi z namenom škoditi temu uvodu. Znano nam js, da je delničarsko je dvignil avoje dozoreli» delnice. na prigovarja-nje v drugo banko «a bore tri odatotke obresti Neaavednim delničarjem: dober tskl t rebrn» pa bi bilo, da delničarji lake ljudi in d* Hranttttega društva, da ga nekoliko pouči o moral- Rçp je velika gospodarska depresija marsikomu onemogočila, da bi si zamogel prihraniti kak cent, vendar pe dobijo še sem pft tja, ki bi lahko kaj prihranili. Priklopite se k temu vašemu podjetju, shranite denar obrestonoano v varnem zavodu, pokupite delnice nove rije, ki feide v decembru. Postanite član te' ustanove, ki je v vašo lastno korist in v ponos celokupni naši alofenski naselbini. Andrew Vidi Idi» Znižanje obrata in brstslis 'ljubezen" Butte, Mont. — Malokdaj ae kdo oglasi k te naseft>ine, torej ae jaa namenil oglasR, da boste vedeli čitatelji Prosvete, da nas je precej Slovencev in Hrvatov tukaj v bakrenem okrožju. Delavske razmere: Do eedaj amo delali tri tedne, en teden pa "JaktafiT; sedaj se govori, da bomo delali dva tedna, en teden PS počivali — dva ali tri dni manj na meeec. Za kruh bomo torej imeli, ali putra pa ne, ker ata premog in stanovanje predraga. Premog je f 12 tona, nsj-StabŠe stanovanje $ 1«, dnevna $476, potem si lahko vsak premiali koliko ima moš i petimi ali šestimi otroki sa hra no, ko plača premog in stanovanje, in nekoliko obleke je jako potrebno v Montani, ker tukaj i-nmmo devet meeecov zimo, tri mesece pa mraz. Torej ne svetujem nikomur aem oa delom, ker se bolj težko dobi, posebno ako Človek ni poznan pri delodajalcih, '-neko feto meseca aprila, ko4 delali še dobro, sem zvabil mojega brata Petra iz Coloradk semkaj, ravno tako tudi pomagal njegovi družini semkaj priti ter jim kupil hišo in pohištvo. Dogovor je bil, da mi bo odpla-Čevad po 85 dolarjev mesečno. Ker ml v 18 mesedh ni ničesar povrnil, sem šel k nJemu, da ae pogovoriva prijateljsko in da mi plača vsaj $16 na mesec. Pogoji so bili torej dovolj lahki. Namesto tega, radi njegove ne-vo#ČU*vosti, ker sva si z dobrim gospodarstvom z ženo nekaj pri dobila» pa je prišlo do prepira ln drugih posledic. Ker me vsa naselbina pozna, da aem poštenjak, ni mogel s svojim ruvanjem ničesar opraviti. Človeku je težko, ker ima takega brsta, in gotovo bo vesel tudi brat George v Clevelandu, ko bo to čital. Marko Gornik. , ,.. ■ . i >*" 'mae&ùv i RAZNE VESTI ' Evikcije bresposehih v Youngstownu M Ymmgstown, o. — V prošlih dveh mesecih je bik> v Youngstownu izgnanih iz stanovanj 120 družin brezposelnih delavcev, kot poroča sodnik Moore. Sodišče izda povprečno dva izgoneka odloka na dan. V tridesetih slučajih je bil izgon izvršen s silo. Sodnik ne more pomagati in mora ustreči hišnemu posestniku; kadar sa hteva iagoneko dovoljenje. V A merikl imajo laatnlnake pravi ce prednost pred človeškimi in nihče ne mara za ljudi, ki so brez denarja. Veliko teh družin, ki so bila izgnane iz stanovanj radi neplačane stanarine, ae Je o-brnlk) na dobrodelne organizacije za pomoč, toda njihove prošnje nieo bile uališane. Proti uvažanja vseh sovjetskih produktov Waehington, D. C. — Senator Taaker L. Oddle, republikanec ia Nevade, je v torek predkftil na redbo, ki prepoveduje uvažanje vsakega blaga Iz Rusije v Združene države. Oddie je dejal, da sovjeti producirajo blago poceni, takorekoč s prisiljenim delom, in njihova konkurenca z ameriškimi izelki ter pridelki škoduje a-merišklm delavcem ln Induetri Jam. I obsojeni Elmira, N. Y. — Ai lene Holmes. Benjamin N. Cardoaa in M. H aaa, trije mladi komunisti, so bili obsojeni na meeec dni zapora vsak na obtošbo, da so žalili ameriško zastavo pri neki svoji proslavi Našel $15.000 is dobil 2ftc na- Si e* v York. — John Noberine, . je našel aa ulici denami-je bilo $16,000. Ko je lastniku, mu je ta _ ' PmiKk, 4. DECEMBRJt Družina in ofttaci •t* * 1 ^ 'SaiiMiHSjfljsflifcMi d. v » Da je danes težko vzgojiti in prehrani večje število otrok, ni treba dokazovati G spodipjst*, jf: dttgo, ¡aslužek skromen, vza žanje puičnejSe in odgovornejše nego kdaik li. Starši, ki se zavedajo svoje naloge ji pbieg drugih neprijetnosti še to težavo da Je sodobna okolica odvadila razumevati in m nnf£ ,V8a družb* i« ^ na po razdw%no«ti, ki jo povzroča moden življenje. Otroci sami so že zabredli v ta vrt nec čaaa in se čutijo ovirane. Razdražei graje odraslih ne razumejo in dogaja se ( peStaja razmerje med mladim in starim n opazno vedno bolj tuje. 0 otrocih govori ljudje bolj v zmialu bremena kakor veseli Naj staHli še tako strogo pazijo na red in VzK Jo, njih otroci so najemnikom in hišnikom ve So v nadlego. Toda aakaj naj bi bilo tez vzgajati otroke velikih družin, kakor edina Nešteto dokazov priča, da so ba£ iz družin mnofrimi otroki izšli najboljši ljudje in da pojavljajo telesno pohabljeni in duševno z ostali v velikih družinah v mnogo redkejše številu kakor v družinah s par ¿lani. Tu je o ločilna zgolj kvaliteta vzgojiteljev, razumev nje vzgoje. Otrok, ki se izpridi v velikem dri žinskem krogu, bi bil v manjši družini jed\ kaj boljši. Težko poglavje je prehrana. Vzgojevali «svodi, ki so imeli opraviti z naj raznovrstne šo deco, pripovedujejo, da so bili otroci iz v likih družin pri sprejemu mogoče nekoliko i; podhranjeni, vendar pa ne bolj zanemarja kakor deca iz majhnih družin. Otrdke pravih ■ prehranjevati, Je prav tako stvar razumev nja, metoda, ki se mora v velikih družina bolj atrokovnjaško obravnavati kakor v maji nem družinakem krogu. V velikih meatih je skrbstvo za deco zel preizkušeno fn zavodi so tako urejeni, da »krt za tako deco, katere starši eo čez dan odsotn In skušnje dokazujejo, da so baš otroci mate ki imajo mnogo .dece, zelo bistri, uvidevni i radi ubogajo. Matere teh otrok so navadn zelo potrpežljive, Vztrajne in zaupljive. Ce ima danes delavec 3 do 4 otroke, ž govorijo: "ioj, ti jih pa imajo preveč!" Pog< ji za uapevanje in proepeh otroka niso niki kor boljši tam, kjer je manj otrok v družin 81abi nagibi se razvijejo prav tako v malih ki kor velikih družinah. Zelo važno je, zlasti z roditelje številnih otrok, kjer sta oče in ma Čez dan zapoalena z delom, kakd prebijejo otn -ci proatl čas, ko niso v šoli. Gre za to, da im deca dovolj zabave in zaposlitve, kakršna i snopec in sicer na ta način, da oatanejo večji r belj pri dnu. manjši pa vtte. 1J^r vi v lonček, opremljen s šllsatiim ^'J*^ nega papirja. Tako si napravljen ^ ' r^Bt® ^^ ¿M JeTRTEK. 4. Vesti iz Jugoslavije éi rvtJMtifr (Poroéevalald biro Proovetc t JnrotUriJi.) iO VIDIJO ITALIJANI ŽIV UENJE NAŠIH UUDI Ljubljana, 18. nov. 1980. Tukajšnji lusti ponatLskujejo jlo italijanskega poslanca Ee, ki je bil zbral podatke o djenju v -posameznih krajih V jan»ke države. Poelanca Raanje a-meriški produkt in ameriški artikel za Izvoz — ugani) bi človek kakor hitro bil prebral te smernice in cilje kluba. Tako zelo naivno j« in hkrati učeno povedano. Da, to pri mednarodnem meščanstvu m pri ljudeh, ki so nav dušeni za papirnate fraze, najde vedno ugodnih tal. Maribor je tu prehitel Ljub ljano. Pa je vse to brez pomena. hodijo večinoma boei. Mlade koške se precej oblačijo v svilo, oprava obstoji iz postelj zasilnih križnih nosil, omare, inj in kake ponočne omarice. V kuhinji je omara, miza in ato-e. Bolj premožni kmetje ima-volnene posteljne blazine, dru-I— teh je seveda več — pa sla-znke & koruznim listjem Glavni zdravstveni pogrefkl kmečkih hi so: zraka je mak>, luči malo, i in svinjaki so preblizu, ne I va stranišča, blatna dvorišča itd. Položaj kmetijstva je v tržaški Mi malo srečen, zato imajo Imetje le sila pičle prihranke in Bih tudi več dolgov kakor pri-okov. So pa kmetje v splošnem zelo varčni. Bolezni, ki kmete poeebno ta-frvajo, so pljučnica, vnetje dihi, vnetje prebavil in od časa do [fcsa okuženje s tifusom. Jetika je zelo razširjena ln tudi slučaji <»lnih bolezni so precej številni. Pojavlja se ponekod tudi malarija. Izseljevanje tržaških kmetov je bolj omejeno. Izseljujejo se v Južno Ameriko in druge dežeie. Zelo se pa opaža priseljevanje v ®wta. Nravstveno zadržanje *nečkega ljudatva je še precej toro, toda jasno je, da se je nravnost v primeri s predvojno poslabšala. Kmetje le malo in *k> redko čitajo knjige, pač pa k nekoliko bolj razširjeno branje političnih časopisov. Očetov-■k* oblast se apoituje In zakoni vedno rodovitni. Slučaji pri-«ntftva in nezakonskih rojstev »redki. Kmečki otroci obiskujejo *ol<> redno ter so v splošnem marljivi. KmtlU življenje na Goriškem Na Goriškem je treba razloče-v«ti razna ozemlja, ker se vsako * njih nahaja v drugačnih kme-Wih in gospodarskih rasme-F1 Na ravnini, to Je v krmin-«em in jrradiščanakem okraju, w J»' vojna škoda popravljena, * K4*;"«larskl položaj zadovoljiv J> «udi kmečka stanovanja so ta-J1 Tudi v goriški okolici in na |™u ho se po vojni poškodova- * I zrušena stara atanovan-a obnovila z vidnimi izboljšanji. ru "ta intenzivna gojitev povrt- 'n živinoreja spet iMtvariia I 'nfostanje. V Brdih pa so kmetov v eptošnem ^ ko^ brez zraka in luči, z J^marjenimi hlevi in brez vo-u živino. V nekaterih sluča » Mrfvajo kmdtje celo v voj-barakah. Ogromna vojna J*'»» k -izročila za lastnike in r" F.rav žalosten goejpodarski J**ij. Zato silno narašča kse-^•nje. terana kmetov je po raznih j*Jih raxli^na. Na splošno užl y°L mT**o mleka in zelenjave Z *«)«Je prašič« za domačo po-f*>veja meeo ae v tplošnun ^krat na teden. Kruh pe- Prehrana kmetov je silno skromna. Uživajo mnogo polente, kremlpirja, zelenjave in malo mesa. Kruha iz čiste pšenične moke sp poje le malo. O praznikih se kmetje precej lepo oblačijo. Pri ženskih oblačilih ni opaziti svile, razen kake rute. Prihranki so redki Bolezen, ki najbolj pogosto zadeva istrske kmete, je jetika. Slučaji spolnih bolezni so precej razširjeni. Te bolezni so prinesli mornarji in izseljenci. Ponelkod se pojavlja tudi malarija. Kmetje se zelo izseljujejo. Vzrok je, ker istrsko kmetijstvo radi suhe in puste zemlje ni razvito, manjka pa tudi dela pri industrijskih podjetjih, ki jih nt Izseljevanje iz vasi v mesta je precej močno. Ta pojav se o-paža skoro po vsej Istri; Štiri petine ljudi, ki gredo v mesta, so moški, ena petina je žensk. Dekleta so vajena hoditi v mesta služit, toda le začasno. Nravstveno stanje je še dovolj dobro, vendar se tudi v tem odru že kažejo poeledifce teee\je-vanja in pogostnih stikov z mesti. Najbolj priljubljena zabava je ples in kvartanje v gostilni. Odrasti i kmetje berejo knjige le poredkoma, političnih časopisov se bere le mak). Očetovska oblast se spoštuje, a ne več tako ko nekdaj. Rojstva poeebno po nekaterih krajih polagoma podajo, ker se rsbijo sredatva proti spočetju. ki se Iz ment širijo ns kme-te. Obisk ljudskih žol je na splošno precej reden. Za slovensko kmečko ljudstvo v Italiji je to poročilo v mnogih odrih poučno in zanimivo. Poslanec Razza Je opazoval kmečko ljudstvo kakor zdravnik, ki na bolniku ugotavlja zdrave moči pa tudi rane in bolezni. Moramo reči, da je v mnogem zadel pravo. Rotar? International v — Mari- #*ft Gibanje naših v Branji Maribor, 15. nov. 1&30. Ze večkrat smo zadnja Na brali po časopisih o ustanovitvi Rotary-kluba v Beogradu, pa v Zagrebu, Novem Sadu itd., brali smo. da je U Rotary-klub le podružnica mednarodne organizacije. da je bil Rotary pokret organiziran v Chlcagu — in to je bilo vse. kar «no doalej vedeli o tem. Pri tem smo si peč mislilill to bo «k*«*" ^tih mfldnAro Ii M po številu prebivalstva L. 1850 je bilo £84 poslancev, 1. 1870 jih je bUo m in 1. 1900 m Sedaj ima Zbornica 485 Članov, ki so izvoljeni vzako drugo leto. Vsled zakona, ki ga je kongres sprejel 1. 1929, se število poslancev ima sloer na novo razdeliti, po Izidu zadnjega Uudak< štetja, kakor to ustava veleva, ali Število poslancev se nima več povečati. Cim se sprejme nova razdelitev, i m »edine drŽave bodo obveščene, koliko mandatov Imajo, in nekatere države bodo morale raaŠirU ti oalroma soliti obseg svojih kongresijonalnih okrajev. Nova razdelitev zrcali splošni tok prebivalstva |z dežele v mesta oalroma is poljedelskih v in-dustrijalne države. Missouri po sedanjem načrtu bo izgubila tri mandate, Georgia, Io-.a, Kentucky ht Pennsylvania po dva. Na drugi strani 16 držav bo imelo več mandatov: California bo i-mela 20 meeto U mandatov, Ml- chlgan 17 mesto 18. lzm gih drtav» Id sp na New York, New Jersey ft Florida, lOJpanof North Ca-oma In Wa- ticut Texas, rolina, Oh i o, ahington. Kakor pa vse kaše, ae bo vodila velika borba v kongresu o novi raadditvL Zastopniki, ki bi hoteli izključiti inozemce iz celote prebivalstva, trdijo, da 7,-500,000 inozemce v Šivi v Indu-strijalnlh državah. Ako se ti odbijejo, bo toliko več mandatov, ki se ravnajo po številu prebivalstva, prihranjenih aa dršave, ki niso imeli tolikega poraetka prebivalstva. Rer inozemci ne smejo voliti, njih število ne bi smelo — po mnenju teh zastopnikov — biti zastopano v kongresu. Drugi trdijo, da uatava govori la o Številu "oseb" v vsaki drŽavi ln da inozemci, četudi nimajo volilne pravice, vendarle plačujejo davke in utegnejo posuti državljani.—FHa. N^inovqße la izbrana slovanska in hrvatska PLOŠČE Pripravite ze za dolge slmalce večere z dobro godbo In petjem. ki ze dobe na apodaj označshlh ploščah*. * Slovenske božične Columbia plošče MOOS K Kvota No4....................R. Psrdan ln J. IHrdsn, Uuot Svetu N«t»aa ................ * M " 25010 P'Raduj s« Človsk moj.............." H " " «veti v«*»f .................. ...... " 2BOT8 P lakaj Bvstlob«...............Mu*k I kvartst Jadran gvalMar m rodi.................... " S6091 P Vil vsrnl krlitjaai, s nogo |ioglkU»-Htois »«/ CMJe. .A. Sabelj OŠ. psHIrtekl, boljl ljubljeztf................Anton lubslj IffiOMK Bvsta Noi ..........................Anton ftubslj, bariton «v. Joftsf In Marljs..................Anton fiukalj, bariton Najnovejie slovenske Columbit plolče 86147 K Blsda lana...................A. Krojev ln O. OoatM, Duo t I>«kllea pri itudsnsu...........A. Krajev In G. OostM, Duot 86141P moje ionks glaa.......... Franees Ossär In Anton ftubslj Potrkan ples...............Prenosi Coiar In Aaton Aubolj 8&14Ur Kranjiki vaMok .................Slavonska kmrfka godba Slovonika narodna korašnlea......Slavonska kmečka godba Druge slovenske ploHe—Petje 86144 Pojmo vosslo sdravico.........U. Utfovlsh in J. Laaiohs, Dual llil'ca pri oosil stoji.,,,............M W14I J#4t pa ss ono doktloo vom.... " M M N M M N ■ponnn >,•.•,>........,..•.. SRI40 PUnlšct jo prsls............. - h h m Kaj mi nues plsnlnos....... 8618V Ufpsvsnks Ksdor bo« ti vandrat 4u...... H H M M 86167 Tsm kjer lunloa.................................Viiar, Unor Akerjinkk ........ 111 »•»»••»,»•»••»•»•••» •»... VHar, ionor 86188 Na morju, Del. I. in 8.......................KomMni prtsor . ................................Po vol Adrlje In Hejer Trlo 86187 Prodpustna, komW...............Povcl Adrlio in Uojor Trlo Broi rvonks In bros soli, komli.„ M ,Ptvol Adrljo in Hojor Trlo 86186 Kaj Mm prUlulll............M. Udovloh In J. Laasehe, Duet Vater4ok po sraku gvo........M. Udovloh In J. Lmisoho, Duel 86186 Heber vo«or ljubo doklo........R. Banovoo ln A. lubolj, l>uot MoJa keia jo krlšsvas......«,*.R. RsnovfSiln A« Aebelj, Duet 86188 Slaotl jo pobi' «J šrev gremo snubit jo.......DvuŠ. Domovina IManlnarioe .................... etffteee» D^MBe Do« 86188 Tam ss goro svosda Rvetl..............Molki kvartet Nm kri..,»....,#.,..«..»•»•».»••.• .Moški kvartet SA I tO Dobro ifišo ta krsvo i |l<|Vo, ,,,,,,,,,,,,,,,,,*. ,PeVlt Älvola jo ona dokllsa ..................IMkl kvartet Adrija 860ZS Tškrst v starih šsslb.............MoAl kvartet Jsšran J^MM^iJ^^ 66 ff 6f Tiha luna ,,.>...,,,,,...,,,,,...,.. " Rojakom .,..,«,««.#.,.<...<>,>>«««,. 'jo mislni ..,.,,,»....,«..,>,,,.,.,,., I)<'l«njika .,1 >....«........««,....... 1 mmmrntmmmmmmmH^mmmm Instrumentalne plošh 10 ineh 76c 86145 a uri Potov. Tirolska korašnlea........ .........Cltro Orvb. 86146 Vesela Mleka. Sujorika....................Ilarmosika nrn,. 86148 Samo tebe ljubim, krama .....................Hojor Trle 86186 lUbonšan Urban polka. Vosola Urška, vaMok......Hejer Trlo 861 SP tedni vaMok. VomI sodo« polka...............jloior Trio 26186 Moja ljuboa, polka. KaUriaai polka........... .llojor Trlo 86664 Na jadramkl M»all, val6ok. Rodimo vomII. polka.,,,.,,, ,Trlo 86046 Masullaka. PtMja voboot, 6oi||............. .....Hojor Trlo 86641 tflšdkl opomini, valiok. VomII redarji..............Hojor Trlo 18046 »ho masurka. Groetlog* walts................Jsbrli Orob. 12m SpVlag Walto. Sweet VloUu, Wslt«...........Novolty Orob.' 12 Itoek |L|A «sooft KStoiks ovstbo, Dol I la 8. KomIi..........Kvsttot Jadrana 16167 Jatot Kommt (Mo Jugand, polkav..IMo Allea Wolter. Raada 661SS KaUor PHodrlrb Maroh. draHZoppoUn Marth.........Ranša Ml79 Dor Rargmaan Walto. Pio Urvb« Polka I 6ŠI7S Alto Uob« Polka. Reolea Walto ........... MuolUrs M8IS SUnonhouM March Hunyadi Laalo, M a roh ,, MooUori MÜS gportbaogtor Marrh. Do« Anksklaofco* Isfont Msrsk.J Hrvatske božične pleite 10 inch 71c 1011 IlSdjiU ovsmo ovl vjorai ...... Deoioviiioka bolMaa Ovo je ivJota ao4. botanika sei.,., Dooi^rlaska belllaa svaaoa 10SS Radare m asrodl.....................Mettl kvartet Jadran Nero'S aa« .. ..................... MuSki kvartet Jadsaa UM Djova daaoa.....a................. Srp*! Crbves! Toroot Rftdootvo Mrlitovo ................. Hrpski Orkvoal Toroot UM V poj rtiomo rodilu Pa. ........ t. OzteHI I brv. frk. aber Hrvoiaka bMIfaloo. Pa..,......,.. f. Coterk I hrv. ork. aber 10A4 Mllovo SMija- Moja Rob» Moj Oešaa > «D. JovaaesM I dnaš» Ora. I SM JMao sios^o orpa oka. Oori sebo vloobo..........J. Rattotlo. I IM Lasa Jojaroi Poatojo Ooedjssla-Dio l I 8... Adomev A Co. HM Usrnaono Walto. Miialhs PtSM.... Kobaršev mjolevlU sbor 1107 Svatov*- Dlo I | ......Svlrt i pjova Adamev g Co. 1170 SplfclM kod A Upate Joto. Wo 1 I 8,.. M. | Senat 1178 Tratim o«o#u. Dlo I I 8............Seira I pleva Adamov a Ca. 1174 Ciga as vasar—Dlo I I 8...... ........... Adamov A Co. 1176 H livadi pola k IM. Sjs*» tfoešo. ,,,V. KonMaattoovlo I sbor I OSA Kad aam Išla krot larolja. Jodao jetr« u Strttji Zbor Jorgovaa Kaaieaj SM glaaalb %ol kdoo narodi 4 |.lot4o aU veš. V aak«l imamo fm drag* «lovoaoko pUMo tadl drago v toob jotK So prlporošam f«»jakowi po 6lpi ANTON MERVAR •Ml «,. I1*lr Armm CUrUnt, , Kakor vsako lela bo« tudi lo-tos pošiljal izvrstne klobase, naročila po 5 funtov ali veê v vse kraje Amerike bi Alssko. Cena do 4. zone je po 38c funt. Cena za ostale štiri zone je 43c fant. S tem je poštnina plašana. Naročilom 100 aH val fantov jo cena znižana. Pošljite vsa naročila JOSEPH LESKOYAR 682 Hifh St., Radne, Wia. NOVA lfa IS « Tour MUbr: Zgodba o sobarici Milki Milka jta je pogledal» in se ji je zdelo res lepo, ko sta »kupaj. Človek, ki je sedel poleg nje ne ji je zdel dober in bilo je v resnici tako, di «ta spadala U dva mlada človeka kakor neobhoden kamenček v U mozaik barv, k jih je ustvarjala narava, ¿arajoč iz zemlje mU^on življenj. Pogledala ga je v oči, ki do bile jwlne hrepenenja in je zardela Ne od .ramujem-več a trepetom, ki se zbudi v vaaki ženak , ko zasuti, da je ljubljena. Ta« Ivan * ie nietrova, ko je začutil pod evojo dlanjo rahel JtTnek njenih pr. Toda bilje boječ fant Milno obziren do vsakega sočloveka in tako je sedel poleg nje vdan v sladko usodo, ne ds bl ji razodel ljubezen, ki je bils v srcu. Mrak se je bil naredil. &U sts poč#si po «tezi proti mestu. Bilo js tako lepo. Držal jo je pod roko in se ji je rszodevsl. — Esd te imam Milks. Milka se je stisnila k njemu in mu Je odgovorila : — Tudi jaz tebe, Ivan. Bila je ljubezen, ki ae je vzbudila, bila je sladka vez, ki je pričela xtt*ti dvoje mladih tMittd» -¿¿aV 1 • tt. Ko je ležala zvečer Milka v svoji sobici, je sanjala. Sanje so tako lope. Človek Jih pokliče in živi v njih povsem drugo življenje. Hoče si solncs — in ga Ima. Zaželi si gradu, pa ae grad dvigne kakor pod čarobno palico. Življenje ee ji je zdelo naenkrat talp lepo in enostsvno, ds je pozsbils na vse gofje, ki ga je kdaj preživela. Tudi etara kuharica jo opazila to vez med njima. Bilo Ji jo vleč. Powaln jo Ivana le ko je bil otrok. Z materjo eta ai bile nekoliko jr sorodu. Včasih zvečer sta se pogovarjali: — Milka, kje hodi Ivan? ♦ Pa ree! Danes ga le ni bik» nič v kuhinjo. Kje kaj hodi? Toda ni hotela pokazati tisto malo skrb, ki Je bila v nji, če ga nI delj časa videla. — Kaj jaz vem! — No, pa ti je gotova povedal! — NIČ mi ni povedal. Pa ji Je povedal, da bo peljal gospoda v Maribor in da pride naj-brže lele drugi dan domov. — Eh, kaj bl! Ne bodi no taka. Saj nI-aem slepa. Kar povej, ds ga ima! rada. Milki js bilo nerodno, pa ae Ji je vendarle dobro zdelo, zakaj Cilka je bila dobra ženolm in nič zahrbtnega ni bilo v nji. Molčala Je in hotela iz kuhinje. Pa je ni puetila. — Saj mi Je Ivan povedal. Kaj neki akrivaš? Tedaj jo je hrepeneča radovednost prikovala nazaj v kuhinjo. To je morala Izvedeti, kaj je Ivan povedal. — Ničeaar vsm ni mogel povedati. — Lej Jo! Pa mi j« Tak daj no. Saj ti kar v očeh govori. Zamlti, pa ša,ne boš skrila. • W — Pa kaj vam je povedal? — Kaj, pravzaprav ne veliko, toda kadar pride, vpraša takoj po tebi — vidiš, to pa je že zelo veliko. Saj vem Milka. Tudi Jas aem bila mlada. Tudi jaz aem Imela fanta. Ktza Marija B.: Srce, ki Milka je bila srečna. Fant ji ni povedal, da jo ljubi. Ničesar ji ni pravzaprav povedal. Pa je videla njegove poglede in njegov smehljaj, ki je ga vedno spremljal, če je bil v njeni bližini. Čakala ga je akoraj do polnoči v kuhinji. Kadarkoli je vozil mimo vile avto, vedno je strepetala. Je-li Ivan? Pa ga ni bilo. Gospod je imel nsjbrže dosti opravkov, ps ae je zadržsl tez noč v Mariboru. Nemirno je spala vso noč, sanjala težke ssnje in se umiri ls lele, ko ga je zopet videla. V nedeljo jo je peljal k avoji materi. Stanovala je v podstrešju. Msjhno in skromno je bilo njeno stanovanje. Sedeli ao vsi trije na stari zofi. Solnee je sij slo skozi okno in bili so srečni. Mati je prsvils o očetu in o težavah, ki jih je že prestale, Ivan je slikal življenje pri vojskih, Milks ps je poeiulsls in zdelo se jI je prijetno. S ceste ae je nenadoma zaslišal Štim ljudi In kakor da bi jih bilo, vedno več. Ivan je pogledal skozi okno. Ljudje so se zbirali v gručah, bili so razburjeni in vse te gruče ao hitele proti mestu. Zvonovi vseh cerkva ao pričeli zvoniti. Kaj vendar je? — Skočil je na cesto ter pristopil h gnječi, sredi kstere je nekdo bral posebno izdajo časopisa. Ljudje so poslušsli grozo v očeh in ns msh je bila vss ulics polns zagonetnega pričakovanja. V Sarajevu ao bili uatrelili prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo soprogo! Zvihral je nazaj in kriknil v sobo: — Atentat v Sarajevu! prestolonaslednika so ubili! Obe ženski eta začutili neko zlo alutnjo, ki se ja naenkrat vpiČBa v njuna srca. Kaj bo sedaj---? Ivan je bil delavec. Njemu ni bilo do prestolonaslednika, niti nt do vseh drugih takih gospodov. Vedel je, da so to ljudje, ki žive od žuljev svojih podanikov — toda Obsojal je tudi dejanje, ki lahko neštetim neprizadetim povzroči ogromno gorja. — Kaj če bo vojaka, je a strahom mislila mati. —Vojaka--- Ta atrašna beseda se je zagrizila v vae tri in Milka je bila že ob misli, da bi ae morala ločiti od nJega, potrta. Vojska . . . Hudičeva beseda, ki grize v možgane. Klanje! Ivan Jo je potolažil. Saj ne bo vojake. Čemu neki. Diplomati se bodo malo skregali, našli bodo drugega prestolonaslednika--- Po4 odprtim oknom je korakala mnošica in glaa Je planil pod nebo: — Srbe na ttbe! Sto in ato grl Je ponovil ta vzklik. — Vojsko Srbom! Eefran te strašne besede Je bil v množici izgovorjen in bil j« kskor plamenics, s katert> ae zažiga grmada, da zagori v rdeč svit. — Vojsko, vojsko--—. Ivan Je stal pri odprtem oknu in beeeda ga jo bolela. Bolela prav aedaj, ko mu je nevidni nekdo ekušal zagreniti ljubezen, ki jo je ravnokar našel. (Dalje prihodnjič.) Mlado dekletce, dobro vzgojeno in nagnjeno k filoeoflčnim sanjarijam, je Živelo daevojega dvaindvajsetega leta v hiši svojih starlev, ne da bi aposnalo življenje. Semtertja so jo peljali na ples ali na veselico. Oče, mati in služi nčsd so jo nosili na rokah in jo oboževali. Zato tudi ni nikjer videla, kako reeno in trdo Je življenje: hodila Je kakor po oblakih, daleč proč od re-*niričakovala in koprnele po njem. on |« ni "le nikdar tako ljubil." Večeri v aslonu so jima minevali mud iskrenimi po K led I v oči, stiskanjem rok in lahnimi dotiki, polnimi zadrževane-ga ognja. Mati ae je rada lalila. toda zaljubljenca eta bila popol mmia bres bistroumjs, kakor da sta izgubila v m duševne sposobnosti. Bila m ta kakor dva težka bolnika, ki ae ne zanimata za nič drugega kakor ta svojo bolezen. Napo«|«d je dala mati avojega otroka s lahkih strem v zakon, ker Je bila trdno prepričane, da jo bo U Mi zdramila v livljen-je. Toda zgodilo ae je drugače Medeni tedni ao jima godili čim šal je, tem bolje. Ciste zlita drug v drugega, omote«* in omami Je na. Ha p*et>*eta prvo Ista. Meda «la dan ia akrfhe pač vedno «- nova iztreznUa, Zofja pa je plavala v tleti lshni omotici prijetne opojnosti, kakor da bi bilo živ-ijenje samo ples, šepet zaljubljenih besed, in kakor da nosi zemlja na avojih Urokih plečih sa-mo U problem — kako bi ae mogla dva človeka z vsemi svojimi Čifvstvi zliti. Ns zunaj sta živela prav po tiho. Dogodki ao komaj odjeknili v Zofjini duši; če ee je bilo treba kaj posvetovati ali pomeniti, ee je hitro utrudila in ni mogla oetati pri stvari. Nje du-ia je bila prepolna Uubeanl. Ker ae je znala tako otresti vseh cfcčutkov, je tudi ni preveč bolelo, ko ji je ostala želja po otrocih neizpolnjena. Toda pri AlekseJu m Je aačel pojavljati prsobrat. To je čitala, to j« čutila na občutljivi tehtnici. na kateri je pretehtale vsako njegovo besedo, vsako njegovo kretnjo. Nekoč pri večerji se je zgodilo prvič, ds je v nekakšni tihi gro-ti sklenila roke na eencih in mu zaklicala: "Zakaj ndaHI vedno zopet na otroka r Pogledal jo je nekam presene č«n in nejevoljen. "SaJ ne mielim. Kako pa moral U to vedeti, kaj Jan mielim r "Govoril ai o malem sinčku Cerbsčeva in ai ae amehljal. Po-tem ai pa umolknil In odlošU vi ll-.H lice . "Res je", je rekel. Nič drage ga. Toda izmikal je evojo oči pred njo. Kaj podobnega se je potem le večkrat pripetilo. . 'TI nisi več čisto pri meni", mu Je dejala zopet neboč pri vo-čer J I.** Jaz čutim to. Alekaej. T« misliš vedno ns druge ljudi in si telil k nJim Gospa Kaminske js te je povabila?" Kako to veš r "Govoril ai o kaktusovih cvetih. 8aJ ona zbira te cvetice. Pa Jodol si S tako zaokrošenimi _ ■tnlcami kakor ona. Ah, ona ni posebno dobra ženeka. Kaj hočeš s njo?" Mož Je z izbuljenimi očmi po-loifl roke na rob mize: "Zofja, Zofja... ti mi postajaš neprijetna ... Od kdaj pa vidiš tako je ano?" /aa sploh ne vidim. Jaz u slišim — znotraj te alllim. Saj vendar čisto naravno!" Na to Je molčal. Spomnil se je na Šensko jaanovidnoat vseh dob, na ftlbile bi Kaaandre. Motil ae ga je neprijeten občutek kakor mrsel dih. Ortal je In rasel. S pametnimi restas i ni proti nJemu nič opravila.. Njegova boljša notranjost mu je sicer v začetku govorila o praaUnih občutkih, ki bi jih bilo treba speljati v mirnejšo strugo, toda m* potrpežljivost in nekak šen večni strah, da bi ne bil aa eačen na potih, ki ao držali s vrta ljubezni, sta ee večala in po» s tajala vedno močnejša. Zofja je «ačele dobivati trpeč iaraz In preplašen pogled. Imela je asmo en svet, in to je bil ljubljeni mol, njegov »meh, govor, zaupanje, sočuvstvovaaje, vdanoat ,ös to lagubl — (n čutila je popolnoma določeno, da ae je Alakaaj aa-tfbel k tujim tokom v avoji dtril — tedaj ni vedela, kaj naj potem počne. Nikjer drugje nI bilo sanjo doma. Kako ailno je bila predena a njegovim bistvom — da je mlatila, da so snovi njegovega te-leaa pomešane s njenimi lastnimi sane neki ne]*»men\hnl dogo-dak. Njemu je, ko Je zjutraj vstal, začela teči kri ia nosa. Als je po robec In vofe; pa jo tadl njej sačela kri Iz nosa kapsti PROSVBT1 " "To je pa že"Kls(erijsr je vzkliknil jeano. _ Ona ga Je pogledala, držala svoj robček, se smehljala in nekaj solz ji je sramežljivo zdrknilo po licih. "Simpatija", ječr-hnMs. Tako je zopet minilo leto v menjajoči h «s občutkih. Dostikrat je bil ganjen od njene ljubezni, ki jo je imenoval božansko; še večkrat pa je bil otopel in razdražen. Življenje ga je s sto klici vsbilo iz kraljestva ljubezni; imel je dolžnoeti do družbe, do prijateljev, do kluba. Zofja je trpela, se borila, zopet u-pala in se čutila napoaled popolnoma onemogla, kajti videla je, da ae ji srce, ki nsj hi bilo samo čisto njeno, neizprosno oddal ju je. Čitala je njegove misli z vedno mučnejšo jasnostjo. In kadar je začela delovati nanj druga ženska. Je vedela to takoj od prvega trenutka. Tedaj ji je velelo srce, nsj molči in potrpi. Delala se je, kakor da nič ne vidi HUnila je veaelost, poizkusila jo boječe celo majhne koketnosti. Sled vračajoče se ne-prisiljenoati ji je odgovoril ia A-leksejevega bistvs. Poraslem jo je potegnil sa seboj v zimske za bave, da bi ae razvedrila. Tako zelo se ji ja odtujil da pretrealjajev v njeni notranjosti niti čutil ni več. Dva nepremostljiva bregova — popolnega zlitja sploh ni bilo . .. Ko sta se peljala nekoč iz gledališča domov, sta precej časa sedela popolnoma tiho drug tik drugega. Zofja ja sedela sklonjena nad krvavečim srcem. Oči je imela'priprto. Nenadoma je zakričala z bolestnim glasom: "Ne naprej, ne naprej!" Z iskrenim, divjfl) izrazom,. % obrazu ae je obesila na moža in nadaljevala: "Vrni se k meni jas bom brapt tebe umrla! Pust to ženeko, ki išče samo zmagoslavja!" Wk Buljil je vanjo; njene beaede so padale po njem kakor udarci. Z grozo ae je odmaknil aa drugi konec aedeša, tako naglo, da je padla z rokamj naprej. Vatala jo in ae vrgla vnovič a svojim telesom čezenj. Vzdfcail jo je in ae laval ia nje. nega Objema: "TI vohuniš za menojlM "Bog mi Jo,priča, ne! Ampak meni je tako Vae jasno, slišim te, kadar misliš — živim s teboj — čutim tvojo omahovanje in odtujevanje." "Nevidna stani", Je iavpil. "Kako je mogoča šiveti s tako ženo!" Sunkoma je odprl vrata voaa in akočil ven, Voeniku je porai gnil, naj vosi dalje, eam pa je stekel po IkripaJočl snežni odeji nočne ceste. "Neznosno", je zaškrtal. Val sovraštva ga Je Objel Iz klufeo-vanja je zavil' v zloglasen lokal. Ko se je drugi vešer s odporom vračal domov, se mu je samo nejasno pletlo po glavi, da bl predlagal Zofji ločitev. Našel jo je, ko je ravno pospravljala svojo obleko. Zajela se je umikati pred njim kakor pred dihom Človeka, ki ima kuga . * "Ne dotikaj ss mol TI si ss umaaal — moje s ros to je slišalo, ksko si šel. Z nama je pri kraju -" Penil se je od jeee. Ločitev ss mu je zdela zdaj čisto brez srni sla. Ona mu ni več odgovarjala. Z okamenelim obličjem jo končala svoje delo in ee napravila. Nato je otcpla k oknu In poklicala ievoščka, ki obrni vši se k mošu. ki je zaklenil sobo, je dejala tiho: "Ti me boš umoril . . . prav ta trenutek te je prešinila U misel. AlakseJ, še oatan enkrat bi le prišla ura, ko bi me moral usmrtiti, ker na prenesel jssnosti, ki ta s njo gledam Molčal Je; z rokami al je pokril oči In jo pustO, da je neovirano ČETRTEK, 4. DECEMBRA. vas domaČi lekarna* ima sedaj Severov almanak koledar, katerega izdaja kot znano Čitateljem Prosvete že lets. Ta dObroznam koledar je izdan nalašč za naseljenike v Združenih državah od w. F. Severa Co., Cedar Rspkls, Iowa. Letos obhsjs že svojo petdeset letnico W. F. Severa Company, izdelovatelji navadnih poznanih domačih zdraviL Letošnji koledar za 1081 je posvečen Severovi petdeset letni poslušnosti. Je ves pol zanimivih in poučnih pojasnil, ter opisuje politično znanstveni razvoj v Združenih državah za zadnjega pol stoletja. Severova domača zdravila, ki ao redno oglašana tudi v listu Proeveta in ae dobe na prodaj v vseh boljših lekarnah, so uspeh neumornegs raziskovanja in večjih skušenj doee&enih v preiskavah. W. F. Severa Company je pijonir v raz iska vanj ih za novo zdravniško vedo, čigar namen je jih izročiti ljudstvu v njih korist zs Zboljšanje človeške družbe. Vsled tega ao tudi »Jih zdravila zelo priljufcdjens med ljudstvom v Združenih državah ameriških Ta zdravila ao popolnoma opisana v tem novem almmtiaku, Se-verovem zdravilakem koledarju, katerega eno kopijo lahko dobite popolnoma zastonj pri vašem domačem lekarnarju, ali pa pi šite na W. F. Severa Company, Cedar Rapids, Iowa. —(Adv.) V kužnih barakah svetovne vojne Je nekaj let kasneje umrla Zofja na kugi. ki jo je nalea-la, ko je stregts nekemu čaab ku. ki mu je bilo Ime AlekaeJ in ki jo bil maš njenega življenja In smrti KLOBASE POZOR. SLOVENCI IN hrvatje! i «i ■ *: H-S»* s» Morajo mira« «ssU, Sad» m v Ju-tre nlo utrujeni Ia vinuirjil. bodo aOli v Nu«»-Tone Mio prMOTiatiüv* pomot. To adrs-vil« ublaii Ia o jate «Iv«. «Uaraiira oqiM ia dato vb n j*, ter priaaAa mimo pot i t no mU- MUmmr m aa mara prtmwjatl Nasa-Ton« ia «Ufaaja teteaa. botemni goj^Mb Uatvarl —»trial, a «oro- / KmIov... M / .................................... ' , ' f * ' ' SS*> ' i i i »i...... i ............ . Ji ■ •t«............ SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPAMJOČA KU Tlaka vabila ta veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO M J J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vfta pojasnila daje vodstvo tlakama Cene smerne, unijafc) delo prve vrata Pilite po informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. Lawadab A CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBI NA ÎKUO TUDI VSA USTKENA POJASNILA