CELJE, 15. APRILA 1982 - ŠTEVILKA 15 - LETO XXXVJ - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
medobčinski svet zks celje
LANI POVEČANE IZGUBE
Politična ocena lanskih gospodarskih gibanj
Lani je bila gospodarska
rast na širšem celjskem ob-
močju relativno nekoliko
manjša kot v republiki.
Predvsem je na zaostajanje
območja za republiko vpli-
vala občina Velenje, kjer se
je stopnja rasti dohodka zni-
žala, izgube pa ubčutno po-
večale. To se je zgodilo še
zlasti v drugi polovici leta.
Sicer pa velja za leto 1981
ocena, da smo se predvsem v
organizacijah združenega
dela spopadali s problemi
varčevanja z energijo, omeje-
vanjem vseh oblik porabe,
nenormalno rastjo čen, ki je
dodobra razvrednotila po-
slovne dosežke organizacij
združenega dela, z izjemnimi
težavami pri oskrbi s surovi-
nami in reprodukcijskim
materialom in s precej pove-
čanimi izgubami v primerja-
vi z letom poprej.
To je nekaj ugotovitev
službe družbenega knjigo-
vodstva, ki so o njih razprav-
ljali tudi na razširjeni seji
Medobčinskega sveta ZKS
Celje. Sejo je vodil Janez Za-
hrastnik v navzočnosti
izvršnega sekretarja CK
ZKS Emila Rojca. Na tej seji
se je Janez Zahrastnik tudi
zahvalil vsem predsednikom
občinskih skupščin za delo,
ki so ga opravili v minulem
mandatnem obdobju, saj so
se zavzeto spopadali z vsemi
vprašanji utrjevanja politič-
nega sistema samoupravlja-
nja, veliko-naredili pri obvla-
dovanju gospodarskih gi-
banj in usmeritev ter pripo-
mogli k boljšemu medobčin-
skemu sodelovanju.
Razprava je izzvenela v
ugotovitvi, da bomo v letoš-
njem letu imeli opraviti še z
večjimi težavami, še posebej
če bomo hoteli uresničiti za-
htevne izvozne naloge.
Najbrž bo marsikje temeljno
vprašanje, kako sploh zago-
toviti delo in nemoteno pro-
izvodnjo.
nadaljevanje na 2. strani
IGODNJI KROMPIR ŽE V ZEMLJI
'prejšnji teden je lepo in tudi toplo vreme omogočilo, da so
imetje pričeli s sajenjem zgodnjih sort krompirja. V žalski
ibfini ga bodo posadili na okoli sto hektarih, na fotografiji
[vidimo Urlepove iz Založ pri strojnem sajenju krompirja.
Pravijo, da so semenski krompir Igor dobili na Gorenjskem,
»odobni prizori se bodo te dni vrstili tudi v drugih krajih
Sjskega območja in lahko le upamo, da bo letina obilna,
letijci vedno bolj tarnajo, da resolucij in razvojnih načr-
bv v zvezi z večjo proizvodnjo hrane ni moč izvajati le
[oretično in z gorami popisanih papirjev. Zato je takle
feor kar spodbuden, pa da bi jih bilo čimveč. Njihovo
prizo pa bomo objavili jeseni.	Foto' T Tavčar
POZDRAV
KONGRESU!
Delovni obračun, delovni
dogovor. Današnja, številka
Novega tednika kot mnoge
prejšnje je z mnogimi pri-
spevki posvečena 9. kongre-
su ZKS, ki seje pričel danes
v Ljubljani. Zato napovedu-
jemo to manifestacijo. v de-
lovnem smislu, brez velikih
besed in parol. Na straneh
časnika se mora odražati
vsakdanje življenje in delo
slehernega občana naše
družbe, skozi vsa dogajanja
pa se seveda zrcali tudi
utrip dela zveze komuni-
stov.
V teh dneh bodo sprejeti
pomembni sklepi. Tudi z
njimi se bomo v prihodnjih
dneh, mesecih in letih sre-
čevali. Tudi delovno in s
polno mero odgovornosti,
sicer bodo oklepi ostali le
sklepi, življenje pa bo teklo
svojo pot. V naši družbi smo
se domenili, da bomo sa-
moupravno odločali o tem,
kako in kaj s tem kar
ustvarjamo. To je cilj ka-
mor vodijo vse poti!
\5. april - dan železničarjev
ELOVNO IN SKROMNO
le posebej je poudarjena vloga mladih
Petnajstega aprila pred
Irainšestdesetimi leti so re-
olucionarni železničarji raz-
Jasili splošno stavko po vsej
Iržavi, ki se je po kmečkih
•untih razvila v dotlej najob-
ežnejši in najsrditejši razre-
Ini spopad na Slovenskem,
fodili so jo komunisti, zače-
bpa se je v noči med 15. in
6 aprilom 1920. leta. Z odlo-
?m, ki ga je 1950. leta pod-
isal predsednik Tito, je 15.
Pril postal Dan železničar-
lv Jugoslavije.
Letošnji dan železničarjev
Sloveniji po srečnem nak-
učju sovpada z začetkom 9.
Qngresa Zveze komunistov
fcvenije. Skromne in de-
Dvne prireditve so se letos
*čele že 9. aprila, največ jih
f bilo v torek, 13. aprila na
vseh vozliščih oziroma v po
sameznih Zelezniško-trans-
portnih organizacijah. Tako
je bilo tudi v Celju, kjer so na
slovesnosti podelili 165 sre-
brnih in bronastih značk za
20 oziroma 10-letno nepreki-
njeno delo na železnici. Zlate
značke se podeljujejo na da-
našnji dan, na osrednji slo-
venski slovesnosti, teh pa bo
prejelo tudi 12 celjskih želez-
ničarjev.
Ob letošnjih prireditvah je
še posebej poudarjena aktiv-
na vloga mladih. To je tudi
najboljše zagotovilo, da se
revolucionarne in delovne
tradicije železničarjev nepo-
sredno prenašajo na mlade
rodove.
V Celju so se delovnega,
tovariškega in športnega sre-
čanja udeležili njihovi po-
brateni kolegi - železničarji
iz Užičke Požege ter delega-
cija železničarjev iz Slavon-
skega Broda. Športna sreča-
nja so bila namenjena prija-
teljskemu tekmovanju v no-
gometu in streljanju z zračno
puško.
Sicer pa je osrednje jugo-
slovansko železniško slavje
danes v Novem Sadu, kjer
bodo podelili tudi petnaj-
stoaprilske nagrade. Razve-
seljivo je to, da bodo letos to
nagrado dobili tudi naši ko-
legi po poklicu, uredništvo
Nove proge, glasila železni-
čarjev Slovenije in Istre ob
svoji 35-letnici neprekinje-
nega izhajanja.
MITJA UMNIK
šmarje:
novi
delegati
prvič v
delegatski
klopi
V Šmarju pri Jelšah je
bila včeraj prva seja zbo-
rov občinske skupščine v
novi delegatski sestavi.
Na njej so obravnavali
poročilo o izidu nedavnih
skupščinskih volitev,
med številnimi glasoval-
nimi in volilnimi postop-
ki, ki so jih opravili dele-
gati, pa rtaj omenimo le
volitve predsednika ob-
činske skupščine in pred-
sednika izvršnega sveta.
Delegati so soglašali, naj
funkcijo predsednika ob-
činske skupščine v bodo-
če opravlja Anton Dirn-
bek, funkcijo predsed-
nika izvršnega sveta pa
Branko Pucelj.
D. S.
zdomci sprašujejo
LETOS NIČ BOLJE
Besede so eno, dejanje drugo
Na pobudo naših delavcev v
tujini, ki delajo na območju
Stuttgarta in okolice, so skup-
nost za zaposlovanje, izvršni svet
skupščine občine in carina iz Ce-
lja prejšnjo soboto pripravili po-
govor z našimi delavci na tujem.
Pogovora se je udeležilo kakš-
nih dvajset naših delavcev na de-
lu v tujini, ki so zlasti predstavni-
ka carine zasuli z mnogimi vpra-
šanji. Zal, se v kratkem, z veljav-
nostjo s prvim majem, predvide-
vajo carinske spremembe,
Naši delavci, ki so v teh veliko-
nočnih praznikih obiskali domo-
vino, so negodovali nad včasih še
vse preveč togim in administra-
tivnim poslovanjem carinskih in
drugih upravnih organov ter se
zavzeli za še boljše obveščanje,
zlasti glede pogojev za vračanje v
domovino, še posebej, kadar gre
za uresničevanje njihovih želja,
da odpirajo obrtne delavnice, si
postavljajo stanovanjske hiše in
rešujejo mnoga druga vprašanja,
ne nazadnje tudi tista okrog priz-
navanja njihove strokovne uspo-
sobljenosti.
Vsekakor lahko trdimo - to pa
je pokazal jasno tudi omenjeni
pogovor - da bomo morali še
marsikaj doreči v konkretni poli-
tiki vračanja naših delavcev iz tu-
jine, pri čemer nikakor ne bi
smeli zamolčati težav, s katerimi
se prav sedaj na družbeno-eko-
nomskem področju spopadamo.
Nikakor ne sme biti prepada
med besedami in dejanji oziroma
realnimi možnostmi, ki jih za živ-
ljenjske in delovne želje naših ro-
jakov na delu v tujini razglašamo
na vseh mogočih ravneh.
MITJA UMNIK
^vna radijska oddaja
NIED KOVAČI
**ster in zabaven program
Ni še minilo mesec dni in
j^ništvo Novega tednika
Radia Celje pripravlja že
> javno radijsko oddajo,
jutri, to je v petek, 16.
Jnla ob 19. uri v Kulturnem
jjmu v Zrečah. To oddajo
s Javljamo v sodelovanju
ttvj Kovaško industrijo
Er! Zreče in SOZD
Jono MAXIMARKET
pijana, ki ima- svojo vele-
Sovnico tudi v Zrečah.
S(Pa bo program zares pe-
lr» dober zagotavljajo že
djna sodelujočih, ki bodo
m toPili na javni radijski
Laaii v Zrečah. To so Ivo
ir,UJ2er, ansambla VOKALI
a 1^OMET, Ženski pevski
SVOBODA iz Zreč, hu-
^st Bertl Kapun, pred-
stavniki osnovne šole Zreče
in še kdo. Oddajo bo povezo-
val novinar in voditelj odda-
je Petkov mozaik Janez Ve-
denik. Pripravili smo tudi
nagradno igro za obiskoval-
ce v dvorani, ki se bodo poiz-
kusili v spretnostni igri. No-
vinarka Milena Brečko-Po-
klič pa se bo pogovarjala s
predstavnikoma obeh prire-
diteljev, to je Uniorja Zreče
in Emona Ljubljana.
Vstopnice za to prireditev
bodo v prodaji dve uri pred
pričetkom pri blagajni Kul-
turnega doma v Zrečah. Va-
bimo krajane Zreč in okoli-
ških krajev, da se udeležijo
te prireditve, o kateri bodo
lahko brali tudi v Novem te-
dniku in jo poslušali na Ra-
diu Celje.
JUTRI BO TU ŽIVAHNO!
Na posnetku je obnovljen kulturni dom v Zrečah. Krajani so si ga dolgo želeli, pred leti se
jim je želja uresničila, oziroma, s svojim delom so si jo uresničili sami. Tudi z izdatno
pomočjo zreškega združenega dela. To je tudi eden redkih kulturnih dom >v na celjskem
območju, ki je po prenovitvi ohranil svojo funkcijo in se v njem tudi kaj dogaja. Jutri bo tu
ob 19. uri Javna radijska oddaja Radia Celje.
slov. konjice:
mladi s
kongresom
Poleg kulturne prireditve,
ki je bila v torek v kulturnem
domu v Slovenskih Konji-
cah in na kateri so prikazali
tudi filmski zapis o razvoju
občine Slovenske Konjice,
potekajo v tem času v občini
številne dejavnosti v počasti-
tev 9. kongresa ZKS. Vanje
so vključeni predvsem pio-
nirji in mladinci.
Med prireditvami in dejav-
nostmi pionirjev in mladin-
cev so predvsem različni po-
hodi k obeležjem NOB s
kratkimi programi in razgo-
vori o NOB. obisk učencev
osmih razredov v muzeju
NOB v Celju, razstava knjig
na temo »Razvoj delavskega
gibanja«... V okviru redne-
ga pouka pa so obravnava
beril z revolucionarno vsebi-
no, pogovori o boju komuni-
stov za bratstvo in enotnost,
zapisi o delu komunistov,- li-
kovni izdelki na temo »Člo-
vek in delo« in podobno.
MBP
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
AKTIVNI FORUMI
IN PASIVNO
ČLANSTVO ZK
Stevan Doronjski je v razgo-
voru z novinarji Komunista 14.
10. 1980 dejal: Mislim, da v ZK
nikdar nismo imeli tako izraže-
nega oportunizma, kot ga ima-
mo danes. \e znam odgovoriti
na vprašanje, kje so korenine,
kajti dobro se spominjam naše
partije od takrat, ko v njej ni
bilo trohice oportunizma.
Statut ZKJgovori o članu ZK
kot o osnovnem subjektu pri iz-
grajevanju politike in stališč
ZK in odgovornosti za njihovo
dosledno izvajanje. Pri tem se
izhaja iz enakih pravic in dolž-
nosti vsakega člana, da organi-
zirano in aktivno sodeluje pri
določanju politike od tozdov do
reševanja vprašanj širšega
družbenega pomena. Vsako-
dnevna politična praksa pa od-
stopa od tega načela.
Čim dlje gremo od partijske
baze k partijskemu vrhu, boljše
vloga dvomiljonskega članstva
ZK zožuje in pogosto zreducira
na »pozicijo opazovalca«.
Edvard Kardelj je že na 5. seji
CK ZK Slovenije 1. oktobra
1966 opozoril: »...Res je, da v
našem sedanjem hierarhistič-
nem organizacijskem sistemu
ZK posamezni komunisti, ki ni-
so člani občinskih komitejev ali
centralnih komitejev v republi-
ki ali federaciji, dejansko nikjer
ne morejo neposredno povedati
svojega mnenja, razmišljanja in
predloga, razen v mehanizmu
lokalnih osnovnih organizacij«.
Odtlej se položaj ni občutno
spremenil na boljše. Zato sta
izvršni biro P ZKJ in Tito 18. 9.
1972 opozorila, da se je treba
upreti vsakemu poskusu, da bi
demokratični centralizem spre-
menila v birokatski centrali-
zem.
Kongresi in aktivne priprave
na kongrese bi morali zagotovi-
ti premagdvanje te resne slabo-
sti v delu ZK, kajti od tega, ali
bo članstvo ZK uresničilo svojo
vlogo osnovnega subjekta pri
izgrajevanju politike in stališč,
ali bodo namesto njega to poče-
njali partijski forumi, je odvi-
sna usoda ZK in naše nadaljnje
poti v socializem. Člani ZK pa v
sedanjih pogojih praktično tega
ne morejo, zato imamo aktivne
forume in pasivno članstvo.
BORBA
MARJAN
UPOVŠEK
Najbrž zelo malo pove
naslednji stavek o Marja-
nu Lipovšku, doma z Ve-
likega Širja 21 med Rim-
skimi Toplicami in Zida-
nim mostom: trideset let
je kot vlakovni odpravnik
po vsej ljubi slovenski
žemljici nosil rdečo kapo!
Letos bo Marjan slavil
Abrahama, pa mu še zda-
leč ni videti toliko let, če-
prav bi mu po drugi stra-
ni težko manj prisodil, saj
kot smrkavec pač ni mo-
gel pokriti svoje glave z
značilnim prometniko-
vim rdečim pokrivalom.
Lahko, da sije kdaj tudi v
rosnih letih nataknil oče-
tovo železničarsko kapo,
zaznamovano s štrajkom
leta 1920 in triletno poko-
ro navadnega skladiščne-
ga delavca. To se pravi,
da se je Marjan že rodil z
železnico v krvi in vo-
njem po dimu ter sajah
nekdanjih hiaponov.
In je nosil ta vonj po
dimu s seboj vse od 1949.
leta, začenši v Zidanem
mostu, pa preko postaj v
Rimskih Toplicah do
Murske Sobote in Gorič-
kega do Hodoša ob mad-
žarski meji, do Prevalij na
Koroškem in spet nazaj v
Rimske Toplice. Koroška
ga je še posebej zaznamo-
vala, pa pri tem brez zlo-
be mislimo tudi na njego-
vo soprogo - Korošico, si-
cer pa njegovo zvesto po-
potnico po hribih in izle-
tih v naravo, kjer si Mar-
jan edino lahko uspešno
vsaj za nekaj časa iz nosu
in iz srca prežene tisti
svoj značilni vonj po
dimu.
Čeprav od lanskega ok-
tobra dalje zaradi po-
škodbe ne nosi več rdeče
kape vlakovnega odprav-
nika, sedaj je referent za
komercialo v tozdu za
promet ŽTO Celje, pa ga
nič ne odvrne, da si ne bi
nataknil tekaških smuči
in se obvezno udeležil
Koroškega s m u čarskega
teka v Kotljah in še vrste
drugih.
Če pa mu bo še letos za
Abrahama uspelo preple-
zati slovensko smer v se-
verni steni Triglava, po-
tem je tudi to naša želja z
vnaprejšnjo čestitko, za
sedanjo zlato značko in
jesenskega Abrahama.
»Delo železničarja je
naporno in odgovorno in
zaradi tega biti povezan z
naravo, je velika in po-
membna stvar,« je ob slo-
vesu skromno dejal. Kdo
mu ne bi verjel?
MITJA UMNIK
slovenske konjice
UPOČASNJEN RAZVOJ
Skromna rast proizvodnje, preveč izgubljenih ur
Težave pri oskrbi z repro-
dukcijskimi materiali in su-
rovinami na domačem in
tujem tržišču, zmanjševa-
nje naročil in porast cen re-
produkcijskim materialom
so v konjiški občini prav ta-
ko kot drugje vplivale na
upočasnjen razvoj in nedo-
seganje planov. Ob tem pa
imajo svojo vlogo tudi teža-
ve, ki bi jih bilo moč prese-
či. Med njimi je tudi vedno
večje izgubljanje delovnih
ur, predvsem zaradi pora-
sta odsotnosti z dela zaradi
bolezni.
Čeprav se je družbeni pro-
izvod konjiškega gospodar-
stva povečal za skoraj 37 od-
stotkov, kar je več, kot so
načrtovali v preteklem letu,
pa to dejansko pomeni le do-
bro dvoodstotno rast name-
sto predvidene šest odstot-
ne. Obseg industrijske proiz-
vodnje se je povečal le za 0,7
odstotka. Sedem odstotnega
povečanja niso dosegli pred-
vsem zaradi zmanjšane pro-
izvodnje nekaterih pomemb-
nih proizvodov, kot so umet-
ni brusi, odkovki, orodje, ža-
gan les iglavcev in oblačila iz
naravnega usnja.
Uspela pa so prizadevanja
na področju ekonomskih
odnosov s tujino, saj so izvoz
povečali za 13 odstotkov, kar
je več kot so predvideli. Ra-
zmerje med izvozom in uvo-
zom je bilo 73:27 v korist
izvoza. Največji izvoznik v
občini je zreški Unior, ki mu
sledijo Konus, Lip in Ko-
stroj, ob tem pa je uvoz izre-
dno nizek v Kostroju, Unior-
ju in Lipu.
Tež&vnejši pogoji gospo-
darjenja so vplivali na bolj
umirjeno rast števila zapo-
slenih. Namesto predvide-
nih treh odstotkov se je šte-
vilo povečalo le za dobra 2
odstotka, kar predstavlja 151
delavcev. Ob tem pa se je
število zaposlenih v gospo-
darstvu povečalo za 2,5 od-
stotka, v negospodarstvu pa
zmanjšalo za 1,5 odstotka.
Konec leta je bilo pri skup-
nosti za zaposlovanje prijav-
ljenih 105 iskalcev zaposli-
tve, od tega večina žensk in
delavcev brez poklica. Prvo
zaposlitev je iskalo 47 delav-
cev.
Osebni dohodki so se v ko-
njiški občini v preteklem le-
tu realno zmanjšali za dobrih
7 odstotkov. Prizadevanja,
da ne bi upadli, oziroma, da
bi se celo povečali za do dva
odstotka, niso bila uspešna.
Gotovo tudi to posredno
vpliva na slabšo izrabo de-
lovnega časa. Lani so na pri-
mer v občini izgubili preko
dva milijona delovnih ur ali
18 odstotkov. Res, največ za-
radi rednih letnih dopustov,
toda veliko tudi zaradi izo-
stankov zaradi bolezni. Bole-
zenski izostanki so se lani
povečali od 8,7 na kar 9,2 od-
stotka, to pa je že precej več,
kot je sprejemljivo. Tako je
bilo v gospodarstvu, v nego-
spodarstvu pa je bila izguba
delovnih ur nekaj manjša in
se je tudi odstotek boleznin
nad 30 dni zmanjšal.
Poslovno leto je v konjiški
občini zaključila le ena te-
meljna organizacija z izgubo
in sicer Uniorjev TOZD Go-
stinstvo in turizem. Toda tu-
di ta je izgubo petih in pol
milijonov ob periodičnem
obračunu za 9 mesecev
zmanjšal na 644.000 dinarjev
ob koncu leta.
MILENA B. POKLIC
š mars ko zdravstvo
SOLIDARNA POT
Akontacije med letom
Občinske zdravstvene
skupnosti Celje, Slovenske
Konjice in Žalec združujejo
sredstva za medobčinsko so-
lidarnost. Letos bodo zanjo
predvidoma združile preko
27 milijonov dinarjev. Pogo-
je, ki jih mora posamezna
občinska zdravstvena skup-
nost izpolnjevati, da lahko
pridobi solidarnostna sred-
stva, zaenkrat izpolnjuje le
Občinska zdravstvena skup-
nost Šmarje pri Jelšah. Tako
so se ze dogovorili, da ji bo-
do med letom nakazovali
akontacije do 17 milijonov
dinarjev. To pa bi moralo
skupno s sredstvi republiške
solidarnosti razrešiti težak
položaj zdravstva v tej ob-
čini.
Medobčinska zdravstvena
skupnost je odločila, da bo
tudi Občinski zdravstveni
skupnosti Šentjur odobrila
akontacijo za obratna sred-
stva za premostitev likvi-
dnostnih težav. Šentjurs'ka
skupnost zaenkrat ne izpol-
njuje bistvenega pogoja za
pridobitev solidarnostnih
sredstev, saj je pri njih pri-
spevna stopnja za zdravstve-
no varstvo nižja kot pa v ob-
činah, ki sredstva k solidar-
nosti prispevajo. Povsem ra-
zumljivo je, da občine, ki sa-
me zberejo več sredstev tudi
zaradi višjih prispevnih Sto-
penj, teh niso pripravljene
odstopiti tistim, ki prispeva-
jo za zdravstveno varstvo
manj. Ker pa so v Šentjurju
kljub temu potrebe po med-
občinski solidarnosti, bodo
to razrešili z zvišanjem pri-
spevne stopnje verjetno v
drugem polletju in tako pri-
dobili pravico do medobčin-
skih solidarnostnih sredstev.
MBP
celje
TRETJIČ POLN ZAMAH
Zakaj komunisti odklanjajo funkcije?
Tretja seja občinske kon-
ference ZKS v Celju je naj-
prej ocenila družbeno-eko-
nomske odnose, krepitev
dohodkovnega povezovanja
in prizadevanja za presega-
nje parcialnih interesov v
OZD. Pri tem so zlasti izpo-
stavili, da TOZD brez žrtvo-
vanja samoupravne samo-
stojnosti vendarle le mora-
jo imeti občutek, da so del
reprodukcijske celote v or-
ganizacijah združenega de-
la. Seveda so ponovno pou-
darjali nujnost okrepitve
odgovornosti.
Glede resolucije, oziroma
ocene izvajanja le-te, so bili
mnenja, da spričo inflacij-
skih gibanj ne kaže jemati za
kriterije pri oceni dohodek
in prihodek, marveč rast
proizvodnje po fizičnem ob-
segu, prav tako tudi rast
družbenega standarda. Inve-
sticije, seveda povsem upra-
vičeno z zanesljivo perspek-
tivo akumulativnosti in
izvozne usmeritve, je treba
speljati predvsem zaradi za-
poslovanja mladih in navzlic
težnjam, da je treba povsod v
združenem delu opraviti več
in bolje z manj delovnih rok.
Izvoz naj bi ne bil naravnan
samo na to, da bi izvažali,
marveč, da bi s tem dosegali
vse, v proizvodnih načrtih
zastavljene cilje.
Ko so ocenjevali volitve,
so med drugim ugotavljali
to, da so bile za volitve veli-
ko bolje pripravljene krajev-
ne skupnosti, kot združeno
delo. Zato bo naloga komu-
nistov v takih delovnih orga-
nizacijah, ki so dosegle manj
kot 80 odstotni uspeh, ugo-
toviti vzroke in tudi primer-
no ukrepati. Gre namreč za-
to, da v političnem delu mo-
re biti vse dobro, v kolekti-
vu, ki skupaj živi in ustvarja,
takšne vrste politična akcija
ne uresniči pričakovanj.
Seveda se že kar v začetku
kažejo posledice prepovršne
kadrovske politike, ki izvira
že iz prešibke aktivnosti v
obdobju evidentiranja in
pozneje v času kandidacij-
skih koordinacij, - vprašanje
je namreč, če smo povsod
izbrali res najboljše in pred-
vsem delavoljne ter odgo-
vorne delegate.
Tretja seja konference se-
danjega mandata je po oceni
ene tretjine delegatov iz
prejšnjega sestava s polnim
zamahom posegla v središče
problemov, kar pomeni,
se zavedajo svoje odgov
nosti na ravni občinske or)
nizacije ZK.
Na koncu so sprejeli Sp
membe in dopolnitve
predlogu kadrov za osred
vodstva ZKS in ZKJ. 1
LANI POVEČANE IZGUBE
Naslov odraža eno izmed temeljnih ugotovitev
razprave na seji Medobčinskega sveta ZKS Celje, ko'*
razpravljal o gospodarskih gibanjih in problemih'6
lanskem letu. Sicer pa si pobližje oglejmo še nekaterV
gospodarske značilnosti - po podatkih službe druž^
nega knjigovodstva Celje.
Združeno delo gospodarstva je v preteklem letu p0'
večalo celotni prihodek za 36, porabljena sredstva 7,
37, dohodek za 32 in akumulacijo za 41 odstotkov
Gospodarska rast se je zfrianjšala zlasti v zadnja
trimesečju in to najbolj v občini Velenje, povečala pa,
istem obdobju v laški in konjiški občini. Zal so ^
takšno rast predvsem vplivale višje cene, zato je p0
trebno te številke še kako brati v vsej njihovi relativno
sti.
Razmerje med izvozom in uvozom, ponavadi gov0.
rimo kar o pokritosti uvoza z izvozom, je na obmo^
še kar ugodno in znaša 141,4 odstotka, izvoz se
povečal za 17 odstotkov - pa še vedno zaostaja ^
republiškim, uvoz pa je porasel za 8 odstotkov. y
sestavi izvoza odpade 18 odstotkov na klirinško oh
močje, sicer pa je po občinah izvozno-uvozna pokritost
zelo različna. Dobro, tudi pri tej statistični »igri« gre^
relativnost, pa vendar je tudi ta »pokritost« nekakšen
podatek: stopnja pokritosti uvoza v Celju je dosegla 7j
v Laškem 42, Slovenskih Konjicah 97,8, v Šentjurju
269,7, v Šmarju celo 437,5 in Žalcu 97,4 odstotka, karSc
podatki Medobčinske gospodarske zbornice Celje
(brez občin Velenje in Mozirje!) in se razlikujejo oj
podatkov SDK.
Med pozitivnimi tendencami velja omeniti »večjo rasi
akumulacije v razporejanju dohodka in v manjši rast
obveznosti za skupne družbene potrebe. Sredstva &
osebne dohodke so ob koncu lanskega leta presegla
rast dohodka, značilno je nespremenjeno število zapo.
slenih na območju, čeprav po občinah velja, da se je
povečalo v šestih občinah, v dveh, Celju in Laškem, pj
zmanjšalo. Investicijska dejavnost kaže na umirjanje
so se pa naložbe v nominalnem smislu povečale za 2f
odstotkov.
To, kar nas lahko pošteno skrbi, je povečanje izgub
ki so ob koncu leta znašale 1.151.357 tisoč dinarjev, al:
drugače povedano, z izgubo je poslovalo 29 organizacr
združenega dela, ki so zaposlovale več kot 7 odstotkov
vseh zaposlenih na območju. MITJA UMNIK
v---I
REKORD RUDARJEV
V torek, 13. aprila, so velenjski rudarji, dva dni prei
začetkom 9. kongresa ZKS. dosegli nov velik delovn
uspeh. Absolutni rekord dnevnega izkopa - 22 tisoi
200 ton ali sto ton več, kot je bil prejšnji rekord postav
ljen 5. decembra lani. Sicer pa so velenjski rudarji1
enajstih delovnih dneh aprila nakopali kar 226 tisoč
500 ton premoga ali povprečno na dan 20 tisoč 591. to
pa pomeni, da so vsak dan nakopali več kot 20 tisoč
ton. To je rezultat, ki ga že dolgo ne pomnijo. Tak1
presegajo aprilski osnovni načrt za skoraj devet od
stotkov, delovnega pa za skoraj 13! Do konca meseci
aprila bodo delali še dvanajst delovnih dni, sicer p*
morajo v aprilu nakopati po osnovnem načrtu 416 tisoč
280 ton, po delovnem pa nekaj ton več. Od 1. januari«
letos pa do 13. aprila so velenjski rudarji že nakopa
milijon 544 tisoč 500 ton premoga (povprečno na dat
18 tisoč 460 ton). S tem pa presegajo osnovni načrta
dobre tri, delovnegaa pa za slaba dva odstotka. Lep
prispevek k naši skupni želji, po še boljših delovni
dosežkih. Srečno, velenjski rudarji! TONE VRABl
POSEBNO SODIŠČE JE
POTREBNO
Posebno sodišče združenega dela zdravstvenega j"
otroškega varstva ter socialnega skrbstva v Celju j*
pričelo z rednim delom 1. oktobra lani. Da je
odločitev o ustanovitvi posebnega sodišča pravili
dokazujejo številni primeri in. problematika, s kater"
se je sodišče že srečalo.
Do konca preteklega leta je posebno sodišče sprejo'1
že 25 spornih zadev. Od teh so jih rešili samo devet, ^
so večino zadev sprejeli šele decembra. Med rešeni^
sta bili dve zadevi rešeni v korist uporabnika, v kor15
izvajalca tri, delno rešeni ugodno so bili trije primeri-,
enem primeru pa je sodišče odločilo neodvisno
zahtevka.
Največ zahtevkov je bilo iz občin Celje in Titov
Velenje, nobenega pa iz občin Šentjur in Šmarje P
Jelšah. Vse zadeve, razen dveh iz Celja, ki sta se natf
šali na vračilo otroškega dodatka in družbeno denar^
pomoč, so bile s področja uresničevanja zdravstven«
varstva. Med temi je bilo največ zahtevkov za Pr^zJ?J
nje bolniškega staleža in za vračilo stroškov zdravi)
nja.
Poleg reševanja spornih zadev je sodišče nudilo UP
rabnikom in izvajalcem pravno pomoč v 18 primerih
sodelovalo na sejah odborov za prošnje in Pnt0rt(>
občinskih zdravstvenih skupnosti.	IfiP
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
0dkongresni pogovori
ODGOVORNOST - Z MORALNO MOČJO
L/rvfmist mora biti aktivist, trdi Franci Pusar
^govorno izpolnjevanje ža-
ljenih nalog je danes še bolj
"tVdaj piej v ospredju boja zve-
;0kolT1unistov in v družbi nas-
' h Odgovornost danes zahte-
^,0tia vsakem koraku. Zato ni
Wje, da smo tudi v enem od
predkongresnih pogovo-
^ želeli govoriti predvsem o
jh vidikih odgovornosti in
za njeno doseganje, še po-
^ej v organizaciji ZK. O tem
se pogovarjali s Francijem
Pusarjem, izvršnim sekretarjem
komiteja občinske konferenco
ZK v Celju.
Pogovor v zadimljeni pisarni
našega uredništva so večkrat
prekinjali telefonski klici. Pri
nas je pač vselej vrvež. Pa ga ni
motil. Odgovarjal je tehtno, zbra-
no, s premislekom in večno mir-
nim glasom, ki ga je celo magne-
tofonski trak občasno težko za-
beležil. A izrečene misli v pogo-
voru so bile vse prej kot tihe.
Opozorile so na nekatere zelo bo-
leče rane v naši vsakdanji politič-
ni praksi.
N.T: Kaj je sploh odgovor-
nost, kako gledamo nanjo v
ZK?
F. Pusar: Odgovorhost ni nekaj
posebnega,ločenega od vsega v
družbi. Tesno je povezana z
vsem, kar delamo, kar se dogaja.
Enako velja za neodgovornost, s
katero se že dolgo spopadamo.
Toda zame ni osnovno vprašanje
neodgovornosti v delu. Mislim,
da je neodgovornost posledica in
ne vzrok. In dokler ne odpravi-
mo vzrokov za neodgovornost v
partiji in družbi, se bomo z njo
spopadali. Mislim, da je prišlo do
krize družbenih vrednot in z njo
tudi do krize odgovornosti. Do
tega je prišlo, po mojem, takrat,
ko je revolucionarni duh in zapo-
vedano askezo prevladala lago-
dnost in teza, da smo tudi komu-
nisti ljudje i z mesa in krvi. Neod-
govornost torej ni vzrok za slabo-
sti v partijskem delu, je posledi-
ca krize vrednot in je z resolucija-
mi ne bomo odpravili. To je v
svojem Pismu na določen način
še lahko dosegel tovariš Tito, s
svojim ugledom in moralno moč-
jo. Zdaj takšne individualne av-
toritete nimamo več, odgovor-
nost pa je potrebnejša kot kdaj-
koli poprej. Iskati moramo torej
druge poti za doseganje odgovor-
nosti in to je naloga kongresa in
vsakdanjega dela v partijskih or-
ganizacijah. Kongres lahko zač-
ne pozitivne tendence, od kate-
rih je osnovna - pridobivanje
moralne moči ZK v družbi. To pa
lahko ZK danes črpa iz dejanj in
ne več le iz zgodovine.
NT: Odgovornost je torej v
krizi, saj se kljub uspehom
stalno soočamo s tem, da do-
brih vizij, stališč, sklepov,
ne znamo preliti v prakso.
Ali s tem ZK izgublja tudi
na svojem ugledu?
F. Pusar: Zgodovinsko ZK
svoje moralne moči in vodilne
vloge ne more izgubiti. Izgublja-
mo v posameznih praktičnih pri-
merih, ko podcenjujemo pomen
moralne vloge posameznika, ko
ob napakah ne znamo uporabiti
statuta, ko pristajamo na splošno
življenjsko filozofijo, da je tudi
komunistu dovoljeno toliko na-
pak, kot jih dela vsak drug člo-
vek. Premalo pozornosti je torej
ZK posvečala izgradnji moralnih
vrednot. Zazibali smo se v lago-
dnost veselja, da lepo živimo, da
je vsega dovolj, pozabljali pa smo
na odgovornost, ki jo nosi čas
sam po sebi. Zame je bistvena
osebnostna karakteristika vsake-
ga komunista aktivizem. Pa te
vrednote nismo izpostavljali -
nasprotno, posmehovali smo se
ji. Aktivizem je tkivo, ki povezu-
je, daje moralno moč.
NT: Kako povezuješ vpra-
šanja odgovornosti s pojavi,
ko imamo v eni ZK več poli-
tik, ko dokaj svobodno in-
terpretiramo demokratični
centralizem ipd.?
F. Pusar: Mislim, da smo stra-
hotno podcenili pomen idejno-
političnega usposabljanja v ZK.
Več politik imamo pogosto zara-
di neodgovornosti, ki se je še za-
vedamo ne. Vse to poraja nezna-
nje. Zahtevamo ustvarjalnost ko-
munistov pri prenašanju stališč
in -usmeritev ter sklepov ZK v
konkretno delovno okolje. Tu pa
je osnovno vprašanje znanja,
vendar ne v ozkem, strokovnem
smislu. Velik del neodgovornosti
izhaja iz nemoči članov ZK, ki je
pogojena z idejnimi razsežnost-
mi znanja, pomanjkanjem vizio-
narstva in z nerazumevanjem po-
mena uresničevanja najrazličnej-
ših sklepov. Zmotno sodimo, da
daje dovolj idejnega znanja kon-
kretno politično delo in še bolj
zmotno, da daje to znanje šolski
sistem.
NT: Koliko je prav na te
pojave vplivala zgodovin-
sko spremenjena vloga ZK?
To, da ni več klasična parti-
ja, kar po svoje zožuje mož-
nosti za notranjepartijsko
disciplino, a širi prostor za
dejavnost v vseh organizaci-
jah in društvih...
F. Pusar: Mislim, da malo. To
je pogoj za učinkovitost dela ZK,
za uresničevanje naših vizij v ce-
lotni družbi. Toda, tem procesom
ne sledi usposabljanje in ne sledi
jim znanje. Zato nas čaka naloga
permanentnega usposabljanja,
da bodo člani sposobni sprejeti
odgovornosti, ki jih nalagamo,
da bomo odgovornost sploh lah-
ko zahtevali. Sam ne zamerim ti-
stim, ki se ne zavedajo vseh di-
menzij odgovornosti, ki jih dobi-
jo, pa jim ne znajo uresničiti. Za-
merim tistim, ki so to sposobni,
pa zatajijo.
NT: Kaj pa pojavi izolira-
nosti partijskega dela od ba-
ze, tudi v določenem smislu
od delavskega razreda? Mi-
slim na še vedno preveč fo-
rumsko delo, na to, da se no-
silci največjih odgovornosti
redko pojavljajo v bazi. Ali
tudi to vpliva na odgovor-
nost?
F. Pusar: Ze, a bolj gre zato, da
moramo zavestno od vsakogar
zahtevati, da ob funkciji, odgo-
vornosti, ki jo sprejema, ohrani
del aktivizma. Ne da se kaže v
bazi, četudi je to pomembno. Da
ostane aktivist v krajevni skup-
nosti, v društvih. Prevelika zapr-
tost v notranjepartijski krog se
kaže tudi v še vedno neustrezni
strukturi članstva, ko nekateri že
zastavljajo vprašanja o razredni
vlogi ZK, ki da izgublja stik z
razredom, katerega vodilna sila
je. Nesporno so bile napake pri
sprejemih v ZK. Toda tudi razre-
dna struktura članstva v ZK je
posledica vzrokov, ki jih mora-
mo odstranjevati. Danes pa je
vrednote dosežkov dela ZK mno-
go težje utemeljiti kot v zgodovi-
ni ZK se namreč bori za napre-
dek y celotni družbi in v vseh
njenih organizmih Kar doseže-
mo, je dosežek vseh in ne le
izrecna zasluga ZK. Zato je še
težje utemeljevati uglednost,
zaupanje in podobne vrednote,
kot izključne zasluge dela komu-
nistov.
NT: Govoril si o napakah
pri sprejemanju, o neustrez-
ni politiki sankcij v ZK...
Vse to pa so poti za dosega-
nje odgovornosti!
F. Pusar: Da, in tu pozitivne
tendence so, čeprav smo posebej
pri sprejemanju idejno še prema-
lo odgovorni. Dosledno moramo
spoštovati stališča o permanent-
nem evidentiranju kandidatov,
ki pa se morajo prej v konkret-
nem delu dokazati. Z K ne more
biti društvo, v katerega se včla-
njamo. Prakticistično se bomo
morali bolj vračati k izkušnjam
SKOJ, k temu, da bo ZSM, sindi-
kat, SZDL, društvo in delo v njih
temelj za ugotavljanje? primerno-
sti kandidatov. In o kaznovalni
politiki... Tudi tu bo treba ra-
zmere menjati. Ločevati bo treba
med splošno moralno in partij-
sko obsodbo nekega dejanja, ne-
ke neodgovornosti. Jasno mora
postati, da ob določeni odgovor-
nosti nekdo sicer ne more biti
član ZK, je pa lahko dober držav-
ljan in ga torej ne moremo sploš-
no moralno in družbeno obsojati.
Osnova je, da okrepimo vero v
temeljno vrednoto - v človeka,
do katerega smo se pogostoma
obnašali ozko, kot do stvari, for-
malistično in ad hoc. In če vse to
povežem še z vprašanji ugleda
organizacije in članov. Ugled or-
ganizacije je nadvse pomemben
in ugled posameznika v njej rav-
no tako, četudi ni zgodovinsko
usoden. Komunisti ne moremo
biti eni od mnogih. Gre tudi za
vprašanja asketizma, ki mora biti
prisoten, vsaj za tiste vrste užit-
kov, ki so za našo moralo nespre-
jemljivi. V vsakem hipu se mora-
mo zavedati svoje pripadnosti,
odgovornosti in moramo gojiti
moralni lik vsakega posamezni-
ka v organizaciji ZK.
NT: Nobena temeljna od-
ločitev v d. užbi ne gre mimo
ZK, torej je ta zanjo sprejela
odgovornost, kako ti v tem
smislu gledaš na pojave
skrivanja za kolektivno od-
govornostjo, na vprašanja
zanemarjene osebne odgo-
vornosti in podobno?
F. Pusar: Pojavi skrivanju posa
meznikov za kolektivno odgo
vornostjo so. Tudi v ZK. Mislim,
da še nismo domislili, kako rea-
girati na te pojave. Menim, da ne-
bi smeli ukrepati forumsko.
Skrivaštvo se namreč pojavlja
tam, kjer politične organizacije
in med njimi predvsem ZK ne
delajo. Brez organiziranega poli
tičnega dela pa ni odgovornosti
in ni moralne moči, s katero bi
razreševali probleme kolektivne
odgovornosti in v njej tudi oseb-
ne. Ko ti instrumenti zatajijo, pri
de do kriznih konfliktov, kakr-
šen je naprimer štrajk, ki v bi-
stvu ne pomeni drugega, kot ve-
liko politično nezaupnico organi-
zacijam, ki ne delajo. Razvijati
moramo torej vsakdanje politič-
no delo in konfliktnih situacij, ki
bi zahtevale ukrepe forumov, bo
vse manj.
NT: Odgovornost se torej
začne in konča pri dosle-
dnejšem političnem delu,
pripolitiki sprejemanja v
ZK, v vseh oblikah usposab-
ljanja in v graditvi temelj-
nih moralnih vrednot v ZK
in družbi...
F. Pusar: Da! In temu morajo v
celotni družbi slediti ukrepi, za-
koni, sporazumi, ki so osnova za
gradnjo temeljnih družbenih vre-
dnot, pa naj gre za status delavca,
za vprašanja njegovega material-
nega položaja, preobrazbo vre-
dnot, nagrajevanje po delu, ali
karkoli drugega.
BRANKO STAMEJClC
ofiDEČE: PRAZNOVANJE
IBLEZNIČARJEV
železničarji, delavci temeljne organizacije za promet iz
■danega mosta, so letos pohiteli s praznovanjem 15. aprila,
'ieva železničarjev.
V petek popoldne so se zbrali v dvorani kulturnega doma
ivobode v Radečah in prisostovali prazničnemu programu,
• so ga pripravili učenci osnovne šole Marjan Nemec iz
^deč, mladinci, člani osnovne organizacije ZSMS v te-
;eljni organizaciji Zidani most in železničarska godba na
ihala Zidani most pod vodstvom kapelnika Janeza Vi-
riha. -
Zbranim je na slovesnosti spregovoril Franci Hočevar,
iredsednik delavskega sveta temeljne organizacije Zidani
jost, ob koncu prireditve pa so zidanmoški železničarji
trejeli srebrne in bronaste značke za deset oziroma dvajset-
ino zvestobo delovnemu kolektivu. Priznanja za minulo
«lo so prejeli tudi upokojeni delavci temeljne organizacije
a promet iz Zidanega mosta.
M. AGREZ
ROGATEC: ZA VARNOST NA
lELEZNICi
Na Železniški postaji v Rogatcu so pred mesecem dni
aredili pomemben korak pri krepitvi varnosti v železni-
kem prometu. Ob vhodu na postajo so namreč montirali
ovo signalno varnostno napravo, ki avtomatsko, preko
retlobnih signalov, dovoljuje ali pa prepoveduje dovoz
laka na postajo. V sklopu pridobitve je tudi avtomatska
apornica za zavarovanje cestnega prehoda v središču Ro-
atca.
DS
celjska občina
NOVO VODSTVO
Ed/ Stepišnik in Zvone Hudej
Včeraj je bila v Narodnem
iomu v Celju prva seja ob-
činske skupščine v tem man-
datnem obdobju. Delegati
seh treh zborov so na vče-
ajšnji seji izvolili vodilne in
podstvene organe občinske
kupščine.
Predsednik občinske
kupščine bo v naslednjih
^ih letih Edi Stepišnik. Za
'°dpredsednika občinske
^upščine za področje go-
zdarstva je izvoljen Dani
^dpečan. Za podpredse-
nico za področje družbenih
javnosti pa je izvoljena
Aškerc. Predsednik
Vršnega sveta je Zvonimir
Hudej.
Predsednik zbora združe-
na dela v tem mandatnem
Udobju je Jože Mešl, obra-
®vodja kleparskih delavnic
"grad Celje. Za namestnico
f 'zvoljena Andreja Lenko,
^alificirana pletilka iz Ema.
, predsednico zbora kra-
snih skupnosti so delegati
golili Vero Cernič, višjo re-
.rentko za devizno-režim-
Poslovanje pri Ljubljan-
f Wki, Splošni banki Ce-
f- Namestnik pa je Miro
s(erdnik, direktor tozd Go-
rstvo in turizem v okviru
finsko turističnega po-
letia Merx Celje.
^eter Šprajc, upokojenbc
|^elja je predsednik druž-
ic apolitičnega zbora, na-
j. stnik pa Franci Pusar,
sekretar za področje
't in DS pri občinski kon-
^ci ZKS Celje.
^'legati so na seji izvolili
l^'1. člane izvršnega sveta,
^ 'menovali Občinski ko-
J* za SLO in D S ter svet
jonske skupščine za SLO
Nadalje so delegati izvolili
skupine delegatov za delegi-
ranje delegatov v zbor občin
skupščine SR Slovenije ter
volili člane predsedstva SR
Slovenije in delegate za zvez-
ni zbor skupščine SFRJ.
VVE
CELJE:
BRIGADIRJI
SO PRAZNOVALI
V sklop obeležitve 1. apri-
la, dneva brigadirjev, je sodi-
la tudi delovno in zabavno
ubrana sobota.
' V soboto dopoldne je 130
celjskih brigadirjev sodelo-
valo v očiščevalni akciji na
celotnem kompleksu celjske-
Cinkarne. Kljub občasnemu'
deževju so mladi to delo do-
bro opravili.
Družabni oziroma zabavni
del sobotnega programa se
je odvijal v prostorih RŠC
Golovec. Najprej brigadir-
ske družabne igre, ob 17. uri
pa se je pričel kulturni pro-
gram, v katerem so sodelo-
vali člani kluba brigadirjev
Pedagoškega šolskega cen-
tra in akademski pevski zbor
iz Celja. Brigadirskega sreča-
nja v Golovcu se je udeležilo
tudi, žal, manjše število bri-
gadirjev-veteranov. Program
sobotnih aktivnosti so celj-
ski brigadirji zaključili s ple-
som. Dobra organizacija bri-
gadirske sobotne manifesta-
cije je bila v rokah centra za
mladinske delovne akcije, ki
deluje pri občinski konfe-
renci Zveze socialistične
mladine Celje.
M. AGREZ
POKOL, RAZKOL, NOVO ZA VEZNIŠTVO
Pokol na velikonočno nedeljo v Jeru-
zalemu, ko je poblazneli Žid ameriškega
rodu, ki ga je izraelski vojaški psihiater
spoznal za sposobnega nositi vojaško
suknjo, streljal v množico ljudi, je ne
samo terjal devet življenj in okoli sto
rajnjenih, marveč je še dodatno zaostril
položaj na Bližnjem vpeodu.
V abebskem svetu se razrašča ogorče-
nje. Izrael namiguje, da bi utegnili napa-
sti južni Libanon »n tam ne samo pale-
stinske borce, marveč tudi sirske enote.
Razen tega narašča pritisk, da bi Izrael
snedel besedo in se 25. aprila ne bi uma-
knil s Sinaja, kot se je obvezal s sporazu-
mi v Camp Davidu.
Širijo se tudi domneve in bojazni, da
bi Izrael utegnil izkoristiti spore med
Sirijo in Irakom na eni in zaposlenost
ameriške diplomacije s konfliktom med
Argentino in Veliko Britanijo zaradi
Falklandov na drugi strani. To je mož-
no, ni izključeno.
Kakor je nevarno zamajan položaj v
odnosih med arabskimi državami in
Izraelom, tako je še bolj porušeno ra-
zmerje sil. ki je prevladovalo poldrugo
leto, od izbruha- iraško - iranske vojhe.
Iranska ofenziva, njen uspeh, umik ira-
ških divizij - vse to je spremenilo podo-
bo relativnega ravnovesja, ki je bilo po-
sledica pretežno pozicijske vojne v
prejšnjih mesecih, ko nobena od vojsku-
jočih se strani ni dosegla bistvene pre-
dnosti.
Z roko v roki z iranskimi uspehi na
bojišču gre njihov diplomatski uspeh.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Sirija, ki je sicer ves čas vojne bila na-
klonjena Iranu, je sredi marca odkrito
stopila na stran Teherana. Vladi sta
sklenili vrsto sporazumov, s kateritni
sta se trdno povezali ne samo gospodar-
sko, marveč tudi politično. To pomeni
boj proti skupnemu sovražniku, ta pa v
resnici ni Izrael, marveč Irak.
Odnosi med Sirijo in Irakom so čeda-
lje bolj sovražni in prejšnji teden je Siri-
ja zaprla mejo z Irakom. S tem je tudi
vladi v Bagdadu preprečila izvoz pri-
bližno polovico nafte, saj je ta tekla po
naftovodu, ki pelje čez sirsko ozemlje.
Položaj je tak, da sta v obeh državah
na oblasti stranki istega imena. Baas
stranka, socialistična stranka arabske-
ga preroda. Toda sirsko in iraško vod-
stvo se smrtno sovražita, vztrajno drug
drugemu strežeta po življenju. Tako je
Irak podpiral in podpira sirske protivla-
dne skupine na čelu s fanatičnimi Musli-
manskimi brati, ki so v začetku februar-
ja zavzdigniii vstajo v mestu Hama in so
to potlej v krvi zadušili. Sirski voditelji
po drugi strani ne skrivajo želje, da bi
bila vlada Sadama Huseina v Bagdadu
čimprej odstranjena. Od tod tudi zveza z
Iranom.
Ker so Iraku v vojni proti Iranu začeli
prihajati ' na pomoč prostovoljci ali
»prostovoljci- iz drugih arabskih držav,
zlasti še iz Jordanije, ker arabske države
ob Zalivu z milijardami dolarjev podpi-
rajo Irak, izgublja vojna čedalje bolj
značilnosti dvostranskega spopada in
postaja čedalje bolj arabsko - iranska
vojna. To seveda sproža dejavnost obeh
blokov, obeh supersil, ki si prizadevata
iztržiti zase kar največ iz nastalega polo-
žaja.
Posledica vsega tega so tudi poskusi
zožiti prostor neuvrščenim, izkoristiti
vojno za vdore v gibanje neuvrščenih.
Zato je nujno potrebna veliko večja str-
njenost gibanja neuvrščenih; na srečo se
dobršno število članic gibanja tega za-
veda in temu ustrezno ravna.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
PROIZVODNA \
TEKMOVANJA
KOVINARJEV
Tradicija kovinarskih
proi/.Vodnih tekmovanj v
Celju se uspešno nadalju-
je. Letošnje leto je prine-
slo še toliko novega nav-
diha, da se je lanskim pe-
tim delovnim organizaci-
jam, pridružilo še več no-
vih delovnih organizacij,
ki so ali bodo vsak čas
izvedla interna tekmova-
nja kovinarjev in avtome-
hanikov. Stari »posadki"
delovnih organizacij, kot
so Emo, Klima, Libela,
Avto Celje in železarna
Store, so se letos pridruži-
li še Cinkarna, Zlatarne,
Aero, AMD Slander, Pre-
vozništvo, Žična, Ingrad
in Izletnik.
Ce bi bila v nekaterih
delovnih organizacijah
pripravljenost še večja, bi
še v večih ozdih in tozdih
na tekmovanju preizku-
šali praktično in teoretič-
no znanje kovinarjev in
avtomehanikov.
Božo Skale, predsed-
nik koordinacijskega od-
bora za izvedbo tekmova-
nja pri celjskih sindika-
tih, sicer iz Libele, nam je
povedal, da so letošnji po-
zitivni premiki predvsem
v večjem številu delovnih
organizacij in tekmujočih
kovinarjev, v boljši in
pravočasni pripravi tek-
movanj ter v spodbudnej-
ših praktičnih nagradah
za najboljša osvojena me-
sta.
Tudi v Klimi so se na
tekmovanje dobro pripra-
vili, čeprav jih je začel lo-
viti čas, nam je povedal
Stane Božič, predvsem
se je povečalo število tek-
mujočih, ki se bodo po-
merili jutri in pojutriš-
njem.
V železarni Store se že
od vsega začetka udeležu-
jejo teh tekmovanj, letos
so samo razširili tekmo-
vanja še na nekatere dru-
ge poklice, je povedal
Martin Senica in dodal,
da tekmovanja sicer terja-
jo precej dela in priprav
in, da je veliko odvisno
od vseh, ki v teh pripra-
vah po strokovni plati so-
delujejo.
Vse kaže, da bodo kovi-
narska tekmovanja v celj-
ski občini končana do 20.
aprila, saj se bodo naj-'
boljši celjski kovinarji in
avtomehaniki morali po-
meriti za republiške na-
slove že med 13. in 15. ju-
nijem v Krškem. Želimo
jim veliko uspeha, čeprav
je najpomembneje sode-
lovati. MITJA UMNIK,
cinkarna - veflon
TEŽAVE NA KUPU
Ukrepa družbenega varstva
Da se je v ponedeljek po-
poldne na razširjeni seji se-
stal komite občinske konfe-
rence ZKS Celje, je pravza-
prav krivo eno samo dejstvo:
težave v TOZD Veflon, Cin-
karne Celje, zaradi katerih
sta predsedstvi partije in sin-
dikata skupaj s kolegijskim
posjovodnim organom Cin-i
karne tudi predlagali druž-
benemu pravobranilcu sa-
moupravljanja, da se v
TOZD Veflon uvedejo ukre-
pi družbenega varstva. To na
kratko tudi pomeni, razpu-
stiti delavski svet v TOZD
Veflon in odstaviti indivi-
dualnega poslovodnega or-
gana inženirja Antona Žer-
java.
Bistvo problema je, kot ka-
žejo zbrani podatki in stali-
šča iz omenjenega predloga
za uveljavitev ukrepov druž-
benega varstva, v bistvenih
motnjah samoupravnih
odnosov, ki so se pokazale
tudi v kršenju enotnosti
skupno opredeljene poslov-
ne politike Cinkarne po letu
1980 in zaradi česar je ta poli-
tika Cinkarne doživela tudi
vso širšo družbeno podporo.
V Cinkarni so prepričani, da
je nemogoče rušiti enotnost
in organiziranost delovne or-
ganizacije ter še naprej tole-
rirati izoliranost TOZD Ve-
flon.	N
To je še posebej nemogoče
v situaciji, ko Cinkarna Celje
bije nešteto bitk zaradi težav
pri oskrbi z reprodukcijskim
materialom in surovinami
ter z uvozom in istočasnih
velikih izvoznih prizadeva-
njih. Nesoglasja zaradi
TOZD Veflon in njegovega
vodstva se vlečejo že dlje ča-
sa, posledice pa so tako ma-
terialne kot političnomoral-
ne narave. Niti ni bistven
konflikt, ki je nastal med
vodstvom TOZD Veflon in
vodstvom Cinkarne, ampak
je pomembnejše vztrajanje
TOZD Veflon na pozicijah
preživele poslovne politike,
ki jo je Cinkarna Celje v celo-
ti in korenito spremenila.
Očitkov in pregreh na ra-
čun vodstva TOZD Veflon je
veliko, od razdiralne politike
v smislu enotnosti poslova-
nja v Cinkarni, zavajanja de-
lavcev z napačnimi informa-
cijami, uzurpacije samou-
pravnih in političnih dejav-
nikov do rušenja avtoritete
članov kolegijskega poslovo-
dnega organa.
Vsekakor se bodo na ta ali
drugi način zadeve v TOZD
-Veflon Cinkarne Celje uredi-
le; čeprav bodo marsikatere
posledice še dolgo opazne.
Škoda je le, da se narobe
stvari v našem združenem
delu, ali kje drugje, skoraj
praviloma predolgo vlečejo
in zaradi te dolgosti povzro-
čajo še večje probleme, kot
bi jih sicer. Čudno, da se na
napakah tako počasi učimo.
MITJA UMNIK
delovna organizacija žična celje
STRNJENI SMO DOSTI MOČNEJŠI
To še posebej zahtevajo težje razmere gospodarjenja
V	okviru posebnega pro-
grama spremljanja kongre-
sne aktivnosti smo pripravili
v našem uredništvu tudi
okroglo mizo o nekaterih ak-
tualnih problemih gospodar-
jenja in poslovanja v delovni
organizaciji ZlCNA Celje, ki
deluje v okviru sestavljene
organizacije združenega dela
Slovenske železarne.
Pogovora so se udeležili
JOŽE ZUPAN, sekretar
osnovne organizacije Zveze
komunistov, TONE ŠEGA,
predsednik osnovne organi-
zacije sindikata, DRAGO
RADO V ANO VIČ, predsed
nik delavskega sveta delov-
ne organizacije, ZDRAVKO
VREČKO, komercialni di-
rektor in DRAGO HORVAT,
direktor kadrovsko-splošne-
ga sektorja.
V	tem kongresnem pogo-
voru sicer nismo odprli vseh
razsežnosti aktualne gospo-
darske problematike, zlasti
ne tistih, ki zadevajo nadalj-
nji razvoj delovne organiza-
cije v smislu prestrukturira-
nja celjskega gospodarstva
in osvajanja nekaterih novih
proizvodnih programov.
Temeljno načelo, ki smo
ga sprejeli za izhodišče pogo-
vora je bilo da pomeni go-
spodariti v težjih razmerah
istočasno tudi nujno strnitev
vseh strokovnih in političnih
sil, pri čemer je delež druž-
benopolitičnih organizacij
lahko izjemen. Tega se zave-
dajo tudi v Žični, saj je naš
pogovor dodobra potrdil na-
še izhodiščno načelo.
JOŽE ZUPAN: Naša
osnovna organizacija Zveze
komunistov, kakor tudi dru-
ge družbenopolitične organi-
zacije so se že dosti pred
kongresnimi aktivnostmi
vključile v vse akcije reševa-
nja tekočih gospodarskih te-
žav in nadaljnjega razvoja
delovne organizacije pri
osvajanju zahtevnejših pro-
izvodnih programov. Na
vsak način so politično delo
zahtevali veliki problemi pri
oskrbi z reprodukcijskim
materialom. Temu se pridru-
žuje še drug problem v naši
delovni organizaciji, to je za-
stareli strojni park in pa ra-
zbitost delovne organizacije
na več lokacij. Mislim, da se
tudi zaradi tega ne moremo
pohvaliti z zavidljivo delov-
no disciplino, veliko pozna-
mo tudi bolniških izostan-
kov od dela, preveliki so
stroški transporta in po-
dobno.
Predvsem pa se strinjamo,
da je potrebno z vsemi poli-
tičnimi silami preprečiti v
naši družbi bohotenje biro-
kracije, ki v mnogočem zavi-
ra poglobljeno samoupravno
odločanje na različnih po-
dročjih.
DRAGO RADOVANOVIČ
Mislim, da je samoupravno
odločanje v naši delovni or-
ganizaciji dokaj dobro ureje-
no, predvsem morda zaradi
neposrednih odločitev de-
lavcev, ki se oblikujejo v 18
samoupravnih delovnih
skup inah. Vemo, da je kako-
vost materiala, s katerim de-
lamo, vse slabša, zato le s
skrajnimi močmi poskuša-
mo nadoknaditi ta kakovost-
ni izpad materiala pri delu.
Res pa je, da se to še kako
pozna pri delovnih učinkih.
Tudi za obveščanje znotraj
delovne organizacije mislim,
da ni slabo urejeno, jasno pa
je, da se dajo razmere še ve-
dno izboljšati.
TONE ŠEGA: Zavedamo
se velike vloge, ki jo lahko
imajo sindikati pri vsako-
dnevnem življenju in delu
delovne organizacije in vseh
njenih članov. Novo sindi-
kalno vodstvo smo prevzeli
politične dolžnosti komaj
pred dobrim tednom dni in
moramo se pohvaliti, da smo
na naši sindikalni volilni
konferenci veliko razpravlja-
li o gospodarskih uspehih in
neuspehih naše delovne or-
ganizacije. Razprave so zade-
vale tudi v probleme večje
produktivnosti dela, logično
spet v probleme slabe oskr-
be z reprodukcijskim mate-
rialom, v še razširitev odlo-
čanja pri novih proizvodnih
programih in podobno.
Vseeno pa smo znali ugo-
toviti tudi to, da delovni ko-
lektiv Žične nikoli ni sodil v
»problematične« oziroma iz-
gubarske delovne organiza-
cije v celjski občini, o čemer
pričajo tudi naši finančni re-
zultati. Vsekakor se bomo v
sindikatu prizadevali, da se
bomo pri svojem dnevnem
političnem delu še bolj po-
glabljali v vse interesne in
vsakodnevne potrebe naše-
ga članstva. Prav tako bomo
prosotni pri vseh akcijah in
prizadevanjih, da se bi naša
delovna organizacija razvila
še v večjo, kar pa nam dajejo
zadnje poslovne in proizvod-
ne usmeritve. Ker pa smo
dobili odobreno tudi lokacij-
sko dovoljenje za naložbo v
Hudinji, si upam trditi, da bo
to imelo tudi pozitiven vpliv
pri boljšem političnem delu
sindikata.
ZDRAVKO VREČKO: Tu-
di strokovne službe so zadnji
dve leti naredile veliko, saj
Žična danes ni več tisto,I
je bila še včasih, da ne reč*
kar stalen kamen spotike
celjski občini zaradi neza;
mivih proizvodnih prog
mov. Menim, da so veliko;
nas premaknile tudi druzs
nopolitične organizacije,!
sti pri urejanju notrani
odnosov, za katere pa kij
temu, da so dobri, še ved
lahko trdim, da se še ved
lahko izboljšujejo. Dejansl
nas resnično najbolj pe
pomanjkanje reprodukc
skih materialov, zlasti vaj
ne in vlečene žice, pa čepu
smo povezani v druži
SOZD Slovenske železar
Prepričani smo, da bi !
lahko to pomanjkanje ma
še, če bi se bolje sporazun
vali na razdalji Žična
SOZD Slovenske železai
saj imamo končno koi
šest kilometrov iz Celja
ljarno, ki bi lahko bolje
krivala naše potrebe po
produkcijskem materij
Kaže, da nas članstvo
SOZD Slovenske železai
ne rešuje tega glavnega p
blema, čeprav mislim, da
nas lahko. Prepričan sem
bi za občino in regijo lahfc
svojo predelavo ustvarjali
večji dohodek.
DRAGO HORVAT: Si
enovita delovna organizac
s 452 delavci, pri čemer t
ram takoj poudariti, da ješ
drovska sestava zaposle'
zelo pisana, največ, kar'
brih 60 odstotkov pa je n«
valificiranih oziroma polk1
lificiranih in priučenih <|
lavcev. Tri lokacije, na H^
nji, v Šentjurju in ob IpavC
vi cesti, je svojevrsten Pr
blem naše delovne organ"
cije in upamo, da ga boj
kmalu vsaj delno rešili- *
slim, da smo za sedanje;
zmere samoupravno do*
dobro urejeni, čeprav bo»
morali svojo samoupr^
organiziranost še izboljš^'
ti. Med težave sodi še A
stvo, da je četrtina naših,
lavcev iz drugih repi>;:
večinoma pa nima urejaj
stanovanjskih in sicers™
življenjskih razmer. Del"
ski sistem imamo izpeljall
samoupravnih delovnihb
pin navzgor, vendar mis
da so nekateri naši
kljub ustreznemu izobr^
vanju, še prevečkrat ods^
na različnih ravneh od'
nja. Še premalo je
zavest, da biti delegat p° j
ni tudi veliko čast, zast°jj
na primer svojo samouP ^
no delovno skupino.
bodo morale pri tem še v .
vlogo odigrati družbeni
tične organizacije. ,*<]
MITJA UM"
celje
SELEKTIVNOST V POSOJILIH
Celjska temeljna banka lb, članica skupnega tržišča denarja
Dober začetek!
Prva delovna seja pred
kratkim novoizvoljenih čla-
nov izvršilnega odbora Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje ni bila samo delov-
na v pravem pomenu bese-
de, marveč tudi problemska.
Na njej ni šlo samo za odloči-
tve o tistih zadevah, ki so bi-
le na dnevnem redu, marveč
prav tako za nekatera ra-
zmišljanja o trenutnem polo-
žaju v našem monetarnem
sistemu, o vlogi banke pri ra-
zreševanju nekaterih aktual-
nih problemov denarništva
in podobno. Seja torej, ki ve-
liko napoveduje in ki kaže,
da je bila zadnja izbira čla-
nov v ta organ upravljanja
banka dobra.
Pomembna je ugotovitev,
da v banki, v februarju in na
začetku marca letos, niso
imeli večjih težav pri zago-
tavljanju tekoče likvidnosti.
Razpoložljiva sredstva so do-
voljevala celo višji porast na-
ložb, toda glede na dogovor,
da lahko v tem času in glede
na stanje ob koncu lanskega
leta narastejo največ za 4%,
te možnosti ni bilo mogoče
uresničiti. Še več, v dodelje-
* vanju posojil je prišla do ve-
ljave še močnejša selektiv-
nost.
Na seji so nadalje sprejeli
predlog samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi ju-
goslovanskega tržišča denar-
ja in vrednostnih papirjev.
To je posebna finančna orga-
nizacija za medsebojno po-
moč članicam pri ohranjeva-
nju tekoče likvidnosti, ki
hkrati omogoča dnevno pre-
livanje sredstev iz suficitar-
nih v deficitarna področja.
Glede na to, je zdaj tudi celj-
ska temeljna banka Ljub-
ljanske banke članica tega
skupnega tržišča.
Izvršilni odbor je nadalje
odobril devizno jamstvo za
inozemski blagovni krediti
SOZD Hmezad za delovno
organizacijo Celjskih mle-
karn. V bistvu je šlo v tem
primeru samo za spremem-
bo dela že odobrenega deviz-
nega posojila v devizno jam-
stvo za uvoz opreme, ki je
potrebna za novo mlekarno.
Banka jamči v tem primeru
za okoli deset milijonov di-
narjev, oziroma za ustrezno
vrednost v zahodnonemških
markah.
Člani izvršilnega odbora
so se seznanili tudi z delom
komisije za odobravanje po-
sojil občanom in delovnim
ljudem, ki opravljajo delo s
sredstvi v zasebni- lastnini.
Šlo je za delo, ki ga je komi-
sija opravila v mesecu fe-
bruarju letos, ko je odobrila
1367 posojil, od tega samo
potrošniških 710.
Zanimiv je bil sprejem
programa investicijske pora-
be v tem letu za objekte in
opremo LB Splošne banke
Celje, zanimiv zato, ker so v
načrtu rezervirana sredstva
za morebitno gradnjo novih
poslovnih prostorov bančne
ekspoziture v Rogaški Slati-
ni in za nadomestno gradnjo
na Trgu V. kongresa v Celju.
Sredstva za ti naložbi so le-
zervirana, seveda ne v celoti,
dela pa bodo stekla šele te-
daj, ko bodo urejena vsa do-
voljenja in drugo, kar pa ne
zagotavlja, da bo to letos.
M.BOZIC
ŠMARJE: V ZK
OCENILI
GOSPODARJENJE
V Šmarju pri Jelšah je bila
v ponedeljek seja Občinske
konference ZKS. Na njej so
komunisti ocenili rezultate
gospodarjenja, ki so jih v ob-
čini dosegli v preteklem letu,
sprejeli pa so tudi oceno vo-
litev in se dogovorili o nalo-
gah pri hitrejšem uveljavlja-
nju delegatskih odnosov.
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
r *
p/lnes se
Učenja 9.
kongres zks
y Ljubljani se danes za-
dnja 9. kongres Zveze
komunistov Slovenije, ki
bo trajal do sobote. Dele-
či kongresa bodo izvoli-
I,'kongresne organe, po-
kušali poročilo Central-
na komiteja o delu
2]{S med 8. in 9. kongre-
si ZKS, poročilu statu-
sne komisije, tovariške-
ga razsodišča in nadzorne
komisije, nato pa še refe-
ratu o nalogah komuni-
stov pri utrjevanju socia-
lističnega samoupravlja-
la in splošnem razvoju
Socialistične republike
Slovenije. Uvodnim po-
ročilom bo sledila razpra-
va delegatov v plenumu
in komisijah, zadnji dan
kongresa pa bodo delega-
ti sklepali o poročilih in
referatu, o resoluciji 9.
kongresa ZKS ter o spre-
membah in dopolnitvah
statuta ZKS. Delegati bo-
do na kongresu volili tudi
organe ZKS in ZKJ.
I/ občin celjskega ob-
močja se bo 9. kongresa
ZKS udeležilo 80 delega-
tov in 25 gostov. Delegati
pa bodo kongresu prene-
sli tudi 22 razprav, ki se
nanašajo na aktualna
vprašanja celjskega ob-
močja.
V_-
usposabljanje delegatov
VED 0 PROBLEMIH BAZE
Tudi literatura je na voljo
Tudi v celjski občini bodo
v okviru koordinacijskega
odbora za družbenopolitično
izobraževanje pri socialistič-
ni zvezi pripravili načrt stal-
nega usposabljanja novoi-
zvoljenih delegatov. Naloga
ne bo preprosta. Ze zato ne,
ker vse več znakov govori,
da v celjskih organizacijah
združenega dela v zadnjih le-
tih družbenopolitičnemu in
samoupravljalskemu uspo-
sabljanju ne namenjajo več
toliko skrbi, kot bi morali.
Problemi s stalno šolo dele-
gatov so znani. Ob priprav-
ljanju novega programa bo
treba povzeti dobre izkušnje
osrednje občinske šole dele-
gatov. Hkrati pa premisliti,
kako nekatere oblike izobra-
ževanja izvesti tudi v organi-
zacijah združenega dela. Go-
spodarske razmere niso na-
klonjene prepogostemu mo-
tenju proizvodnega procesa.
Res pa je tudi, da bo za učin-
kovitejše gospodarjenje zelo
važno, kako bodo delali sa-
moupravni in delegatski or-
gani.
Odločitev o občinskem
programu delegatskega
usposabljanja mora potem-
takem upoštevati realne
možnosti. To pa pomeni, da
bi morali sindikati in samou-
pravni organi prav tako
obravnavati naloge na po-
dročju družbenopolitičnega
usposabljanja in predlagati
različne izobraževalne obli-
ke. Tudi znotraj posameznih
konferenc delegacij, sozdov
ali nekaterih bližnjih, bolj
povezanih krajevnih skup-
nosti. Za krajevne skupnosti
bi v novem delegatskem
mandatu morali posebej do-
govoriti nekaj osnovnih se-
minarskih oblik dela. V mi-
nulem mandatu je bilo v stal-
ni šoli delegatov najmanj
slušateljev prav iz krajevnih
skupnosti. To pa za razvoj
krajevne samouprave in de-
legatskega sistema ni dobro.
Res je, da bo v Sloveniji
ponujen enotni temeljini
program delegatskega uspo-
sabljanja. Tudi teme so že
določene. Nekaj tega bodo
občine morale upoštevati.
Vendar pa bodo novoizvolje-
ni delegati najbolj zadovoljni
samo s tistim izobraževa-
njem, ki bo postreglo s kon-
kretnim prikazom razmer v
občini in v temeljnih samou-
pravnih skupnostih. Ne bo
mogoče ostati samo pri na-
čelnih in splošnih ugotovi-
tvah o delegatskem sistemu.
Zato bi bile delegatom ko-
ristne kratke, problemske
informacije o slabostih in
dosežkih delegatskega dela
v občini. Pogovor o takih
vsebinskih presekih bo dal
več kot kakršnokoli preda-
vanje.
Je pa še nekaj. V Sloveniji
nič več ne manjka literature
o delegatskem sistemu in o
nekaterih bistvenih pojmih,
ki jih morajo poznati delega-
ti. Priročnikov je že precej.
Zadnji v tej vrsti priročniške
literature je seminarski pri-
ročnik za družbene dejavno-
sti. Izdala ga je Politična šola
centralnega komiteja zveze
komunistov Slovenije, na-
slov priročnika pa je Samo-
upravljanje v združenem de-
lu. Knjižica razlaga pojme o
delu, lastnini in samouprav-
ljanju o osnovah samouprav-
nih družbenoekonomskih
odnosov v združenem delu,
o svobodni menjavi dela, o
zdravstvenem varstvu, o šol-
stvu in kulturi. Priročnik ne
namenja enake pozornosti
vsem družbenim dejavno-
sti m. Nekatere izpušča. Je
tudi izrazito premalo kon-
kreten. Vendar pa je lahko
delegatom vseeno v pomoč.
Je gradivo, ki bi ga morali
prebrati, kot del individual-
nega usposabljanja, že kar
na začetku mandata.
AGROS
ZA NAPREDEK
KMETIJSKE
MEHANIZACIJE
SOZD Agros, ki je bil usta-
novljen leta 1974, združuje
slovenske proizvajalce kme-
tijskih strojev ter trgovinsko
organizacijo Agrotehnika. V
letih svojega obstoja se lah-
ko ponaša z nekaterimi po-
membnimi uspehi, saj so
med tem v Sloveniji zgradili
kar šest povsem novih to-
varn kmetijske mehanizaci-
je. Omenimo Tehnostroj i/.
Ljutomera, ki je v teh letih
postal prava tovarna. Agros
zaposluje danes 4500 delav-
cev. Bruto realizacija znaša
šest milijard dinarjev, letna
proizvodnja pa 130.000 kme-
tijskih strojev. Pred kratkim
je dolžnost predsednika po-
slovodnega odbora SOZD
Agros prevzel dolgoletni di-
rektor tovarne kmetijskih
strojev SIP Šempeter Polde
Rajh, ki ima brez dvoma
ogromne zasluge za napre-
dek in razvoj te znane tovar-
ne, ki dandanes predstavlja
nekaj že v evropskem meri-
lu. S Poldetom Rajhom smo
se pogovarjali seveda o vlogi
in mestu Agrosa, načrtih in
nalogah.
NT: Kakšno vlogo bo
imel odslej z novo orga-
niziranostjo	SOZD
Agros?
P. Rajh: »Začetna stopnja
povezanosti ni bila tako in-
tenzivna kot se je v poznej-
ših letih izkazalo, da bi lahko
bila. Z novim samouprav-
nim sporazumom o združitvi
bo bolj prišlo do izraza izva-
janje skupnih poslov od
skupnega trženja in oskrbe
do prodaje, raziskave tržišča,
na drugi strani pa gre za
kompleten strateški razvoj,
od raziskovanja do odloča-
nja o razvojno programski
usmeritvi. Omeniti moram
tudi uvajanje najvišjih iz-
sledkov o produktivnosti,
organizacijo dela in seveda
tehnologijo.«
NT: Kdo vse je vklju-
čen v SOZD Agros?
P. Rajh: »Tehnostroj Lju-
tomer, Metalna Maribor,
Strojna Žalec, SIP Šempe-
ter, Krasmetal Sežana in
Creina Kranj, ter kot trgo-
vinska organizacija Agrote-
hnika iz Ljubljane.«
NT: Kako pa je s proiz-
vodnjo traktorjev? V mi-
slih imamo štorsko to-
varno.
P. Rajh: »Štorovčani so bi-
li prisotni že ob snovanju
Agrosa. Takrat smo se dogo-
vorili, da se bodo v Agros
vključili, čim se bodo formi-
rali v TOZD, vendar so si
pozneje premislili. Leto na-
zaj znova tečejo intenzivni
pogovori, da bi se vendarle
pridružili tej reprodukcijski
celoti. Navsezadnje tovarna
traktorjev bolj sodi v takšno
organizacijo kot je SOZD
Agros kot pa v sestav žele-
zarn, saj z njimi nima nobene
tržne in tehnološke zveze. S
Štorovčani se še kar nekako
razumemo, vendar je stališče
železarn drugačno od naše-
ga. Mi smo prepričani, da se
je treba temeljito lotiti proiz-
vodne sanacije tako, da se od
pretežno montažerskega de-
la začne proizvodnja bistve-
nih sestavnih delov traktorja
in tako proizvodnja poceni.
Slovenskega železarne pa
menijo, da so Štore potrebne
finančne sanacije. To za nas
ne pride v upoštev. Hočemo
predvsem rentabilno proiz-
vodnjo!«
NT: Se bo število neka-
terih delavcev v organi-
zacijah združenega dela,
ki so vključene v SOZD
Agros, z novo organizira-
nostjo zmanjšalo?
P. Rajh: »V Agrosu si pri-
zadevamo za učinkovitejše
poslovanje in predvsem ra-
cionalnejše poslovanje. To
pomeni, da se obseg funkcij
v OZD, ki so vključene v
SOZD, zmanjšuje. Nekateri
kadri bodo iz združenih or-
ganizacij prehajali v delovno
skupnost so/.da. Zaradi po-
večanih stroškov, ki bodo tu
nastali, se bodo le-ti morali
zniževati na ravni delovnih
organizacij. Poslovanje mora
tako postati cenejše in bi-
stveno bolj učinkovito."
NT: Kako si zamišljate
nadaljnji razvoj Agrosa?
P. Rajh: »V Agrosu smo v
glavnem proizvajalci goto-
vih izdelkov. To pa seveda še
ni reprodukcijska celota. Za-
to je sedaj v teku nadaljnje
združevanje, tako da se bodo
v Agros vključile še številne
nove tovarne. Predvsem za
odlitke, odkovke, mehanske
sestavne dele in drugega.
Nekatere tovarne pa bo tre-
ba še na novo zgraditi, kajti
vsa proizvodnja, ki je nujno
potrebna za finaliziranje
kmetijskih strojev, sploh še
ne obstoja. Omenim naj sa-
mo pogonske motorje. V
Sloveniji še nimamo prave
tovarne hidravlike, ki jo so-
dobna kmetijska mehaniza-
cija nujno potrebuje. Seveda
bi še lahko našteval. V nekaj
letih bi tako resnično uspeli
zaokrožiti reprodukcijsko
celoto, v kateri tio združeno
okrog petnajst sodobno
opremljenih tovarn, ki bodo
sposobne proizvajati najso-
dobnejšo kmetijsko mehani-
zacijo. Pa ne gre le za kmetij-
sko mehanizacijo. Pri nas
smo nasploh v strojegradniš-
tvu na nizki stropnji. Ambi-
cije v strojegradniški dejav-
nosti so zato že večje.«
Ob koncu omenimo še eno
zanimivost. Pri Agrotehniki
je v zaključni fazi gradnja ra-
čunalniško vodenega skladi-
šča rezervnih delov. Pred-
stavljamo si lahko, kaj to po-
meni za vse, ki so združeni v
Agrosu.
JANEZ VEDENIK
Komisija za delovna
razmerja DO
RA-MO,
prodaja proizvodov
in storitev,
p. o. Mozirje,
telefon 063/831-963,
razpisuje
prosta dela in naloge
TEHNIČNEGA
RISARJA
Pogoj:
-	poklicna šola - smer teh-
nično risanje ali
-	KV - tečaj za tehničnega
risarja
-	delovne izkušnje 1 leto
Prijave sprejemamo 15 dni
po objavi.
ŽALEC: NAŠA
BESEDA 82
Jutri se bo v žalski občini kon-
čala že sedma po vrsti. Naša be-
seda 82, kjer mladi prikazujejo
svoja dela, izmenjajo izkušnje in
mnenja na kulturnem področju.
Letos na njej sodeluje kar 21 ra-
zličnih kulturnih skupin, kar je
doslej največ. Letos sodeluje
večje število mladih kulturnih
šolskih društev. Posebna pozor-
nost velja tudi mladim ustvarjal-
cem, ki svoja dela razstavljajo v
klubski sobi Doma svobode na
Polzeli. Razstavljajo Jolanda Pe-
tek, Uroš Koceli, Romana Zelič
in Angela Pinter. Občinska kon-
ferenca ZSMS Žalec in Zveza
kulturnih organizacij Žalec, ki
sta organizatorki letošnje Naše
besede, sta se odločili, da je to
letos v Grižah in na Polzeli. Tako
so se v minulih dneh v domu
svobode na Polzeli že predstavi-
li: ŠKD Petrovče: Pika Nogavič-
ka, DPD Svoboda Polzela: In-
strumentalna skupina Stop,
SKD Prebold: Najdihojca. SKD
Tabor: Mlade mamice, ŠKD Go-
tovlje: Repek, tuji jeziki, Metka
Sladkosnedka, OO ZSMS VVZ
Žalec: Trdoglavček, Gasilsko
društvo Matke: Razbiti vrč; da-
nes pa se bodo predstavili mladi
DPD Svobode Polzela Pekarna
Miš maš, ŠKD Polzela: Mama,
ata, otrok, družina, OO ZSMS OŠ
Šempeter: Rdeča kapica, jutri, v
petek ob 16. uri: OO ZSMS Go-
milsko: Pri psihiatru, OO ZSMS
Šempeter: kantavtor Toni Poga-
čar, OO ZSMS Polzela: Tudi ce-
sta ima svoj konec in vaza, ki se
je razbila tudi; ob 19. uri pa bo
celovečerno delo OO ZSMS
Vrbje: Smešni preciozi.
V Grižah pa so se do sedaj
predstavili naslednji: DPD Svo-
boda Polzela: Mali strah Bav bav.
Danes ob 11. uri bodo gostovali
iz ŠKD Galicija Štirje fantje mu-
zikantje, ob 17. uri pa OO ZMS
Trnava: Z vsako pesmijo me je
manj. Jutri, v petek ob 11. uri.
OO ZSMS Aero Celje: Dva... v
živo, DPD Svoboda Polzela: Rit-
mični ples, OO ZSMS CUI Žalec:
Teta Magda ali vsi smo ustvarjal-
ci, ob 19. uri pa se bo predstavila
OO ZSMS iz Groblja: Življenje
podeželskih playbojev po drugi
svetovni vojni.
Za našo besedo 82 so se prijavi-
li tudi mladi iz Andraža, vendar
zaradi bolezni v ansamblu niso
nastopali.
TONE TAVČAR
TITOVO VELENJE: STARO IN NOVO
Čeprav stanovanjska stiska sili občane Titovega Velenja, da kar najhitreje pridobivajo
fcova stanovanja, pa se z druge strani že daljši čas pojavljajo težave, ki ne dovoljujejo
'^gospodarnih in nepotrebnih posegov urbanistov in gradbincev v obdelovalne in druge
ftlene površine. Skrb za to so končno le prevzeli pristojni organi in ves razvoj v naslednjih
Udobjih bo skrbno načrtovan ter nadzorovan.
I Kaže pa, da temu ni bilo tako v preteklih letih, ko je velik industrijski razvoj terjal
pkojšnje reševanje stanovanjskih vprašanj ter naknadno izgradnjo trgovskih, rekreacijskih
j:n drugih družbenih objektov. Vse kaže, da je žrtev opisanega razvoja tudi orjaški kozolec
ptal je pod gradom Gorica v naselju Šalek). Pred kratkim se je moral umakniti komunal-
nemu urejanju novega stanovanjskega kompleksa Šalek - Gorica IV. Ob skrbi spomeni-
ca varstva se je kmečki skedenj (kozolec) preselil v Plešivec pri Titovem Velenju, kjer
°° sestavljen pri kmetu Janu že v naslednjih tednih ter ponovno prevzel svoje »poslan-
stvo«
JOŽE MIKLAVC
Temeljna organizacija Elektro Celje nima prav nič
boljšega pregleda nad plačano tokovino kot na primer
Podobna temeljna organizacija v Slovenski Bistrici.
Občanu Mihaelu Tkalcu s Celjske 30 v Rogaški Slatini
s° 23. marca že tretjič poslali opomin z grožnjo, da mu
°odo v osmih dneh ukinili dobavo električne energije,
če ne bo plačal računov, ki jih je prejel 4. 3. in 1. 5. 1981.
Skupen »dolg« je 2413,45 dinarjev, tovariš Tkalec pa je
oba računa plačal po položnici že 1. 4. in 1. 6. 1981.
*ako kot jih je vedno plačeval - preden je dobival
°Pomine, po katerih je moral dokazovati, da so neupra-
vičeni. Povedal pa je, da nobenega inkasanta ni bilo na
Celjsko 30 že od 1. novembra 1981 pa vse do 6. aprila
'982. Elektro Celje si očitno zasluži črno piko.
Zvezdico pa si zaslužijo mladi v konjiški občini - od
najmlajših v osnovnih šolah, ki se lahko pohvalijo s
številnimi zbiralnimi akcijami in sploh bogato dejav-
nostjo, do mladincev v krajevnih skupnostih, ki so to
P°rnlad tudi krepko zagrabili za prostovoljno delo, ob
em pa še najdejo čas za pripravo kulturnih prireditev,
razstav in tekmovanj.
štafeta se
bliža
Zvezna štafeta mladosti bo v
občino Celje prispela v nedeljo,
25. aprila. Ob 8.45 uri jo bodo
prvi sprejeli mladinci v Dobrni.
Potovala bo nato skozi Vojnik,
Škofjo vas, Ljubečno, Trnovlje
in se ustavila na osrednji priredi-
tvi v občini Celje, pred halo Go-
lovec. Prihod štafete je po pro-
gramu predviden ob 9.45 uri, ob
10.05 pa bo štafeta nadaljevala
pot po mestu do Levca, kjer jo
bodo celjski mladinci izročili
vrstnikom iz žalske občine.
Osrednja prireditev pred Golov-
cem se bo pričela ob 8.45 uri. No-
silka letošnjega programa je
osnovna organizacija mladine iz
celjskilT Zlatarn.
Tudi letos bo krenila na pot
celjska lokalna štafeta mladosti
Njena pot po krajevnih skupno-
stih se bo pričela 23. aprila, pre-
nočila bo v prostorih Centra za
klubsko dejavnost v Celju. 24. 4.
ob 12. uri pa krenila zopet na pot
proti Kokarjem.
M. A.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
ZLATA ZNAČKA
Na priložnostni sloves-
nosti je predsednik IS obči-
ne Žalec Jože Jan podelil
Ivu Serdonerju zlato značko
občine Žalec. Ivo Serdoner
je bil osem let predsednik
Združenja šoferjev in avto-
mehanikarjev občine Žalec
in v tem času za združenje
mnogo koristnega napravil,
posebno veliko zaslug ima
pri gradnji avtopoligona v
Šempetru. T. TAVČAR
SEJA ODBORA
AKTIVISTOV OF
Poročilo o delovanju od-
bora in zgodovinske komisi-
je v letu 1981 bo osrednja te-
ma dnevnega reda seje odbo-
ra aktivistov OF celjsko-sa-
vinjskega okrožja 1941-1945,
ki bo v petek 23. aprila v Ce-
lju. Odbor bo na tej seji spre-
jel tudi program dela in na-
log v letošnjem letu. WE
žalec praznuje 8oo-letnico
ŽLAHTNO IZROČILO LET
V jeseni temeljni kamen za kulturni dom
Žalec letos živi in dela v
znamenju 800-letnice svoje-
ga rojstva, še posebej od me-
seca maja dalje, ko se bo v
središču Savinjske doline
zvrstilo največ prireditev.
Nanje so se že pričeli pri-
pravljati na začetku letošnje-
ga leta, vse prireditve pa bo-
do kar se da varčne, so pou-
darili prejšnji teden na novi-
narski konferenci, ki so jo
pripravili v Žalcu. Praznova-
nje 800-letnice Žalca so zdru-
žili s počastitivijo 90-letnice
rojstva tovariša Tita, 88-let-
nico delovanja žalskega turi-
stičnega društva, 30-letnico
delovanja inštituta za hme-
ljarstvo in pivovarništvo, sto
deset letnico pridelovanja
hmelja 4n še z nekaterimi
drugimi manifestacijami,
kot praznovanje občinskega
praznika v Vrbju in srečanja
slovenskih in hrvaških pio-
nirjev gasilcev, ki bo 30. ma-
ja v Žalcu.
Za letnico rojstva si je Ža-
lec izbral leto 1182, ko se ta-
kratno naselje prvič omenja
kot §edež deželnoknjižnega
urada. Da so bili narodno za-
vedni pove podatek, da so že
leta 1580 imeli za nekaj časa
slovensko šolo. Na razvoj
Žalca, ki so ga za mesto raz-
glasili leta 1964, je v največji
meri vplival hmelj, po kate-
rem je mesto tudi danes zna-
no širom po svetu. V boju za
svoje narodnostne pravice
pa je vedno izstopal kot sve-
tel primer, kar nam dokazuje
tudi drugi slovenski tabor, ki
je bil leta 1869 v Žalcu.
Za jubilejno leto so v Žal-
cu pripravili vrsto aktivnosti
in nekatere od njih že pote-
kajo. Tako bo posebna po-
zornost veljala ureditvi me-
sta, ki so ga že pričeli ureje-
vati, posadili bodo dva parka
- spominski park Maršala Ti-
ta, kjer bodo še ta mesec za-
sadili 88 dreves in mestni
park, v obeh pa krajani izdat-
no sodelujejo z udarniškim
delom. Zatem se bo v Žalcu
zvrstilo še več kulturnih,
spominskih športnih in dru-
gih prireditev. Se v tem me-
secu se bodo pričele delovne
akcije za ureditev vodovoda
na Dobrovljah, ceste k Šmi-
glovi zidanici, kjer bo 1. maja
ob 10. uri srečanje občanov
občine Žalec in vodovoda
Kale-Studence.
Ob koncu junija bodo pri-
pravili turistično družabno
prireditev, na kateri bodo
prikazali, kako je leta 1869
potekal 2. slovenski tabor v
Žalcu. Slavnostim bo posve-
čena tudi peta številka Sa-
vinjskega zbornika, priredili
bodo tudi še več razstav in
prireditev, na katerih bodo
sodelovale tudi skupine iz
pobratenih občin Kruševac
in Baška Palanka in iz za-
mejstva.
Ob letošnjih taborskih kul-
turnih dnevih bodo odprli
tudi razstavo pod naslovom
»Žalec skozi čas« in razstavo
malega gospodarstva. Osred-
nja in hkrati sklepna praz-
nična prireditev bo 26. sep-
tembra. Dan pred tem pa bo-
do položili temeljni kamen
za gradnjo kulturnega doma
Edvard Kardelj.
T. TAVČAR
Krajani Žalca z udarniškim delom urejajo mestni park
ok szdl mozirje
ŽE0 SAMOPRISPEVKU
Ocenili bodo volitve in gospodarjenje
Na nedavni seji občinske
konference SZDL v Mozirju
so sprejeli tudi delovni pro-
gram občinske konference
za to leto. Med tem ko so v
prvem tromesečju posvečali
največ pozornosti pripravam
na volitve in izvedbi volitev,
pa bodo v teh dneh izvedbo
volitev temeljito ocenili. V
tem mesecu bodo tudi po-
drobno ocenili gospodarske
dosežke mozirske občine v
lanskem letu, pri čemer bo-
do največ poudarka dali pro-
blemom v kmetijstvu, oziro-
ma v živinoreji ter v gozdar-
stvu in lesnopredelovalni in-
dustriji. Maja bodo temeljito
ocenili trenutne razmere v
teh dveh dejavnostih, pa tu-
di prizadevanja za večjo pro-
izvodnjo in izvajanje kmetij-
skih zakonov.
Posebno razpravo namera-
vajo v kratkem nameniti
izvajanju akcije Nič nas ne
sme presenetiti, tu pa bodo
še poseben poudarek dali
prometni in požarni varnosti
v letu 1982.
Precej časa bodo seveda
namenili pripravam na voli-
tve v skupščine krajevnih
skupnosti. Ni naključje, če
bodo prvo polletje izkoristili
tudi za oblikovanje program-
skih izhodišč za uvedbo tret-
jega samoprispevka, s kate-
rim nameravajo zbrati denar
za delo krajevnih skupnosti
in uresničevanja nalog skup-
nega pomena. Ne nazadnje
velja omeniti razpravo o
izhodiščih za spremembe in
dopolnitve srednjeročnih
načrtov.
JANEZ VEDENIK
ALOJZ NOVAK
Številni znanci, prijatelji, rudarji in so borci so se
pred dnevi na pokopališču v Podkraju poslovili od
Alojza Novaka iz Titovega Velenja, kije po dolgotraj-
ni hudi bolezni umrl v ljubljanski bolnišnici.
Pokojni Alojz Novak se je rodil 9. 6. 1917. leta v
številni družini kovaškega mojstra v Šoštanju, kjer se
je tudi sam izučil za kovača. Pred vojno je bil vnet
telovadec šoštanjskega Sokola in domačega nogo-
metnega kluba. Ker v takratni gospodarski krizi v
domači kovačiji ni bilo dovolj dela in zaslužka, se je
zaposlil v tovarni usnja do odhoda v jugoslovansko
vojno mornarico. Že v mornarici se je pričel družiti z
nekaterimi komunisti, ki so mu posredovali prvo
znanje in napotke, kar mu je prišlo prav po odslužitvi
vojnega roka, ko se je po vrnitvi domov povezoval z
naprednimi šoštanjskimi mladinci. Skupaj z njimi se
je tik pred vojno vključeval v razne akcije, zlasti pa
pri širjenju propagandne literature. Ob prihodu oku-
patorja je moral zapustiti delo v tovarni usnja in oditi
v delovno taborišče v Avstrijo, kjer je delal v železar-
ni v znanem industrijskem kraju Donavilzu. Tudi tu
je navezal stike s člani avstrijske komunistične parti-
je in bil sprejet za kandidata. Že februarja 1943 leta je
bil aretiran in zaprt v Leobnu. Ko so ga zaradi po-
manjkanja dokazov izpustili, je aprila 1944. leta odšel
v partizane med borce Zidanškove brigade, kasneje
pa vi. bataljon koroškega odreda. Po osvoboditvi je
bil dodeljen v I. bataljon Cankarjeve brigade in bil
1946. leta demobiliziran kot obveščevalni podoficir
KNOJ-a. Nato se je zaposlil na rudniku lignita Vele-
nje in opravljal službo kadrovika, kasneje pa je bil do
invalidske upokojitve 1971. leta strojnik na novem
jašku. Poleg odgovorne službene dolžnosti je bil na
rudniku dolga leta uspešen propagator in poverjenik
Prešernove družbe in kot tak neumorno širil dobro
slovensko knjigo med rudarji.
Na njegovi zadnji poti so ga poleg ostalih pospre-
mili rudarji v uniformah in številni prapori družbe-
nopolitičnih organizacij. Za njegovo vsestransko de-
lovanje so se mu zahvalili kar štirje govorniki, v
zadnje slovo pa mu je zaigrala žalostinko rudarska
godba iz Titovega Velenja.	V. K.
očiščevalna akcija v celju
METLO V ROKE
Videz mesta je ogledalo krajana
Jutri in v soboto bo v Celju
potekala spomladanska ak-
cija »Očistimo okolje«. Na-
men akcije je očistiti in olep-
šati okolje, urediti zelenice,
nasade, parke in druge zele-
ne površine, nadomestiti
drevesa, grmovnice in drugo
poškodovano okrasno zele-
nje, zbrati čim več kovinskih
odpadkov za nadaljnjo indu-
strijsko predelavo in nena-
zadnje krepiti odgovornejši
odnos občanov ter mladih
do delovnega in bivalnega
okolja. V akciji bodo sodelo-
vali vsi, od delovnih organi-
zacij, šol, društev do posa-
meznih krajevnih skupnosti.
Poleg običajnega čiščenja
okolja v tem tednu potekajo
po vseh vzgojnoizobraževal-
nih organizacijah učne ure o
varstvu okolja. Glede na to,
da papir in druge koristne
odpadke zbirajo po šolah
skozi vse leto, naj bi v tem
tednu ta akcija še bolj oži-
vela.
Vse transportne organiza-
cije železniškega in cestnega
prometa naj v teh dneh še
bolj poskrbijo za čistočo svo-
jih vozil. Še večjo pozornost
čistoči lokalov in sanitarij
naj bi namenile tudi trgov-
ske in gostinske organizaci-
je. Naloga gasilske zveze pa
je, da v dogovoru z društvi
operejo mestne ulice in ulice
v bližnjih strnjenih naseljih.
Hišni sveti in delovne or-
ganizacije naj bi se v letošnjo
akcijo čiščenja okolja vklju-
čili tako, da na novo zasadijo
drevesa, grmovnice in obno-
vijo zelenice, ki so bile po-
škodovane v zimskem času.
To je le nekaj konkretnih
nalog, ki naj bi jim v okviru
letošnje akcije namenili še
posebno pozornost. Seveda
se bodo v očiščevalno akcijo
vključili tudi mladinci z last-
nim programom pa tudi vsa
društva in nenazadnje delov-
ne organizacije, ki so odgo-
vorne za odvoz odpadnega
materiala.
VVE
V BESEDI IN SLIKI
GRADIJO VRTEC
V Šempetru raste nova vzgojno varstvena ustanova
kateri bo prostora za 160 otrok. Poleg tega gradijo
zaklonišče in vse druge pripadajoče prostore. Dela ^
jata Ingrad in mariborski Marles, gotova pa naj bi bila
mesecu septembru letošnjega leta. Z opremo vred bo sta
nekaj več kot 40 milijonov dinarjev, del sredstev zanj.
prispevali občani občine Žalec v obliki samoprispev]!
drugi del pa je iz sredstev, ki se zbirajo iz osebne]
dohodka za otroško varstvo.
♦	T. TAVCA
80 NASTOPAJOČIH IZ MOZIRJA
Komisija za šport pri Občinskem sindikalnem svet;
Mozirju je pripravila občinsko sindikalno tekmovanje
veleslalomu, kjer je nastopilo 80 tekmovalcev in tek®
valk iz 10 organizacij združenega dela in združenj. Vpoi
meznih kategorijah so zmagali: pri ženskah do 35
•Jadranka Prodnik (SO Mozirje), do 45 lčt Marija Ježovn
(DPO Mozirje), ekipno: SO Mozirje I. Pri moških do 35
Darko Pavlin (VEZ Komunala), do 45 let Anton Šini
(Smreka G. Grad), nad 45 let Stanko Podmeninšek (G
Nazarje), ekipno: Smreka Gornji grad I. Najboljši sopi
jeli praktične nagrade in diplome.
T
TESNE VEZI Z DOMOVINO
V	uredništvo smo dobili pismo tajnika slovenski
društva »Celje« iz Grevenbroicha tovariša Toneta Vivo
Pismo v kratkem povzemamo:
Pred kratkim je bil na obisku v slovenskem društ
»Celje« v Grevenbroichu delegacija predstavnikov ski
nosti za zaposlovanje in OK SZDL Celje. Razveselili si
se njihovega obiska, saj so nam podali vrsto aktualnit
zanimivih informacij iz družbenopolitičnega dogajanj
domovini, mnogo pa smo tudi izvedeli o tem kakšno
možnosti zaposlovanja vseh tistih, ki se želijo vrniti
mov. V delegaciji so bili Boris Božič, Marija Marulec
Roman Verbančič.
Posebej razveseljivo je bilo to, da so se razgovori
prostorih našega društva udeležili tudi mnogi naši dela'
iz različnih krajev Zvezne republike Nemčije, bili pa
razočarani, ker ni bilo na razgovoru tudi konzularn«
predstavnika iz Diisseldorfa. Takšnih razgovorov si
želimo, saj je vsako točno, predvsem pa neposredno in'
miranje v najboljšo pomoč vsem, ki se zanimajo o ti
kako je v domovini in kakšne so možnosti za vrniN
Občasno podajanje informacij o družbenopolitičnem:
ljenju v domovini pa pomaga ustvarjati pravo sliko sta'
saj vemo, da so tukaj na voljo tudi take informacij?
razglašajo le polresnice ali celo laži.
TONE VIV'
JERNEJ: VSI ZA LEPO OKOLJE
V	krajih Jernej, Ličenca in Selški vrh v konjiški otf
bo to soboto obsežna akcija čiščenja okolja, v katero
bodo vključili mladi in starejši krajani. Že ob osmih''
traj se bodo "zbrali pri predsedniku krajevne organih
Rdečega križa, ki akcijo vodi, Alešu Caplu in se odpral
na pot po travnikih, predvsem pa gozdovih. Pričakuj*
da bodo tudi letos našli še veliko odpadnih surovin.*
dar manj kot pretekla leta. Lani so na primer nabral^
in pol ton železa in pločevine, leto poprej pa kar 16
Verjetno se bo po obronkih nabralo tudi precej stekla-:
vsi napotki, vse vztrajanje pri varovanju okolja, še ve
niso zalegli. Za v bodoče nameravajo biti v kraju še
odločni - kdor ne bo varoval skupnega bogastva, se
moral zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške.
NA GOLTEH SO USTAVILI ŽIČNICE
Smučišča na Golteh so ostala brez smučarjev, čepr3j
snežna odeja še dovolj debela, lepo vreme pa bi še Pj' i
katerega smučarja privabilo na smučišče. Toda zata^jj
se je pri vzdrževanju smučišč. Pokvaril se je še zad^J
delo sposobni teptalni stroj. Tako ne morejo zagot *
dobro vzdrževanih prog, kar je posebno pomembnjM
spomladanski smuki, rezervne dele pa lahko zagot (
samo z uvozom, so se upravljalci Golt odločili, da
hajo z obratovanjem žičnic. Tako so od 2. april3
zaprta smučišča in tudi hotel na Golteh, za goste r
odprta Mozirska koča.
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
ZA DRUŽINO ŠESTNAJST KVADRATNIH METROV
BO KAJ LUČI
ZA MALO TINO?
Za Gradisovega delavca PURIČA in njegovo stisko iščejo sodelavci
rešitev
f Vsaka	prostor, večja
velikej$, iffifm fnanjšega. Vsaka zel,
vs^af&jtižojček, ki vzkali,
rabi prostor za svojo
zSto, na- se razvija. Ptice pod ne-
|j|i$}% pggftfSfiijejo širjave, ribe morska
§$)!§rMistva, mala ivanjščica zemljo,
^gsjiftof^ati travo. Zarodek v človeškem
yiif.»!?j raste in ker nima ustreznega pro-
Rppra, si ga razširi in si z muko izsili pot
Pzivljenje.
pravzaprav borba za življenjski pro-
stor na vsakem koraku, ob vsakem za-
detku in nehanju. Ob rojstvu in smrti,
i najbolj pa v življenju samem.
ŽIVLJENJE NA ŠESTNAJSTIH
KVADRATNIH METRIH
Komaj sem vstopila v garsonjero DJU-
RA PURIČA v Gradisovem bloku v Ce-
lju, na Ljubljanski cesti. Zakaj? Vrata se
dajo odpreti le na pol, ker takoj za njimi
stoji pralni stroj, štedilnik in hladilnik.
L,e dva koraka v predsobi in že si v glav-
ni sobi, kjer je prostor za kavč, otroško
posteljico, mizico in pomivalno korito.
Poleg tega je še mali prostorček za tuš in
stranišče, vsega skupaj šestnajst kva-
dratnih metrov površine, kjer že leto in
pol živi Puričeva družinica.
Djuro Purič je prišel s trebuhom za
kruhom k nam na delo kot mlad fantič iz
Medimurja in v Gradisovem podjetju je
postal vajenec. Tu se je izučil za zidarja,
postal delovodja in priden delavec je v
tem podjetju že trinajst let.
Ko se je spoznal z ženo NADO, prav
tako Hrvatico, je živel v Ljubljani in ko
sta se poročila, sta imela samo podnaje-
mniško sobico. Malo manj kot pred peti-
mi leti se jima je rodila hčerkica TINA,
ki je pri rojstvu tehtala 1,40 kilograma.
Do njene invalidnosti je prišlo pri roj-'
stvu, tako da leto nazaj Tina še ni hodila.
Najprej so jo zdravili na Kliničnem cen-
tru v Ljubljani, zdaj, ko so že leto in pol v
Celju, kjer jim je Gradiš dodelil to garso-
njero, pa jo uspešno zdravi dr. Aleš Dem-
šar v celjski bolnišnici. Pred enim letom
je Tina zelo uspešno prestala operacijo
in od takrat tudi poskuša hoditi, čeprav
še nima p*ravega ravnotežja.
Zvedav in bister otrok je Tina. Ima
videz triletne deklice in tehta samo štiri-
najst kilogramov. Zaostaja v razvoju, a
če bi imela prave življenjske pogoje, bi
to hitro nadoknadila.
Spoznala sem jo v vrtcu, v razvojnem
oddelku Anice Černejeve v Celju, kjer
imajo že dve skupini otrok s prilagoje-
nim programom. Tina je med vsemi iz-
stopala. S svojo bledico, žalostnimi oč-
kami, težko hojo in nenavadno radove-
dnostjo, ki je vedno odlika duševne ra-
zvitosti. In na srečo to Tina ima.
METKA PODERGAJS, ortopedagogi-
nja v razvojnem oddelku, je vedela pove-
dati: »V skupini, kjer je Tina, je sedem
otrok. Tina je od lani, kar je pri nas, zelo
napredovala v motoriki, vključili smo jo
v fizioterapijo, ki jo vodi zdravstvena de-
lavka. Vendar je to samo osem ur, doma
pa živi Tina v tako neugodnih pogojih,
da se naprej ne more razvijati. Potrebu-
je gibanje, da se ji razvija spretnost,
tega pa v prostoru, kjer živi, nima. Naj-
večji razvoj takih otrok pa je opazen v
predšolski dobi. Če starši ne morejo na-
daljevati z delom doma, lahko tak
otrok, kot je Tina, celo nazaduje.«
Tina sicer ne nazaduje, velikega uspe-
ha pa tudi ni. Starša živita v pričakova-
nju skorajšnje operacije, kajti Tina bo
petnajstega maja stara pet let in takrat je
čas za novo operacijo, ki jo bo ponovno
opravil dr. Demšar. Da zvem še za njego-
vo mnenje, sem se napotila še k njemu.
Dr. ALEŠ DEMŠAR: »Tina Purič je
spastik. Tako imenujemo otroke, ki ima-
jo deformirano okvaro možgan, kar se na
zunaj kaže z motnjami v gibanju. Tina je
med tistimi redkimi srečneži, ki ni du-
ševno prizadeta, ima samo male težave v
govoru. Lani se je zdravila pri nas in to
zelo uspešno. Aprila smo jo operirali,
Prej sploh ni hodila, v oktobru pa je že
shodila. Zdaj, v maju, je predvidena ope-
racija na obeh kolkih. To pa pomeni eno-
mesečno mavčno imobilizacijo. Ce so
doma za otroka ugodni pogoji, kar pa jih
Pacientka Tina nima, damo take otroke
že po desetih dneh domov, seveda pa
davčne hlače terjajo vsaj posteljo. Ce pa
°trok takih pogojev doma nima, smo ga
Prisiljeni obdržati v bolnišnici, vsaj me-
sec dni. Ko bo otrok ponovno shodil,
Potrebuje za razgibavanje in rehabilitaci-
jo PROSTOR ZA HOJO.
Moderna koncepcija zdravljenja za
sPastike zahteva, da je otrok čim prej
doma, pri materi, kajti ona se izvežba v
njegovo fizioterapevtko, in to v doma-
čem okolju. Hospitalizacija je neugo-
dna, če pa je, dovoljujemo obiske celo
dvakrat na dan, da ima otrok čim več
stika s starši. V primeru Tine Čurič pa
je tako: če ne bodo uspeli rešiti stano-
vanjskega problema, bo morala ostati
Tina šest tednov v bolnišnici, v na-
sprotnem primeru pa samo štirinjast
dni, vse ostalo ležanje in rehabilitacija
pa bi potekala doma.«
starša se nadčloveško
trudita, do zdaj zaman
Ko sta prišla Djuro in Nada Purič v
Celje, sta se garsonjerice razveselila, dru-
žinica je bila skupaj, na malem prostoru,
a skupaj. Videla sta tudi, da njuna Tina v
tem majcenem stanovanjcu nima niti
meter prostora, potrebuje pa ga veliko
več, za to sta na Gradisu zaprosila za
večje stanovanje. Imata vsa priporočila
in delavski svet v Gradisu jima je že pred
letom dni dodelil sobo v sosednjem sta-
novanju, ki meri preko 90 m.2 Prebili bi
steno iz garsonjere in Puričevi bi tako
prišli še do ene sobe. Ostali del sosednje-
ga stanovanja pa so že tudi dodelili dru-
gemu hudemu socialnemu primeru v
Gradisovem podjetju. Tako bi bila reše-
na dva - najhujši Puričev in še eden
poleg.
A kaj, ko sosednje stanovanje še ni
prazno, čeprav si je nosilec stanovanjske
pravice stanovanja, ki je poleg Puričeve-
ga, v Žalcu že zgradil hišo, se v njo še ni
preselil. Trenutno je tudi odsoten, dela v
Iraku, v stanovanju pa živi njegova žena
s sinom.
Nada Puričeva, Tinina mati, je ener-
gična žena. Nisem mislila skraja, da se v
tej drobceni ženki, ki tehta 52 kilogra-
mov, skriva toliko energije. A ne bi bila
prava mati, če resnično ne bi storila vse-
ga za svojega otroka! Tako tudi ona. Ne
samo, da poleg moža, ki že skoraj malo
obupuje ali bolje rečeno je ob vsem tem
že apatičen, hodi na Gradisovo podjetje
in moleduje, da se bliža čas operacije, da
Tina rabi prostor, naj ji vendar pomaga-
jo. Napravila je več. Ko je bila Tina po
prvi operaciji doma, je soseda povabila k
sebi in ga prosila, naj dovoli, da prebijejo
steno v njegovo stanovanje in tako pri-
dejo do sobe, kjer bo Tina lahko tekala,
lovila žogo, imela prostor za gibanje. So-
sed ni dovolil. Morda bi steno prebila
srčna kultura, ali pa bolečina matere, ki
se je znašla v takšni stiski, ali pa usmilje-
nje do male Tine, ki še vedno leži v po-
steljici, kateri je že zdajvnaj odrasla, pa
ni prostora za večjo? Niti za jogi ga ni, da
bi ga položili na tla, sem pa bi se umakni-
la starša ter odstopila kavč Tini, ko bo
prišla po operaciji iz bolnišnice.
Puričev sosed vztraja, da bo stanova-
nje izpraznil, kadar bo on hotel.
v celjskem gradisu
nemočno dvigajo roke
ALENKA ROJNIK, vodja splošne in
kadrovske službe v celjskem Gradisu,
dobro pozna Puričev-primer, pa še kate-
rega drugega. Moram takoj dodati, da na
tako razumevanje, kot ga je pokazala
omenjena referentka vtem podjetju, ma-
lokje naletim. Ob vsem brezmočno dviga
-roke in prizna, da so sami naredili veliko
napako pred leti, ko so gradili na člove-
škem zaupanju. Z nosilcem stanovanj-
ske pravice stanovanja na Ljubljanski
cesti so že dalj časa v sporu. V hišo, za
katero so mu dali kredit; bi se moral že
vseliti, niso pa v pogodbi napisali rok
izselitve. Osem njihovih delavcev, ki so
prav takrat kot on začeli graditi v Žalcu
lastno hišo, se je že izselilo, on pa še čaka
in ne pove, kdaj misli zapustiti stanova-
nje na Ljubljanski cesti. »Primer« je to-
rej zaenkrat brezupen, zlasti, ker je last-
nik stanovanjske pravice v tem času na
delu v Iraku. S pravnimi sredstvi ne mo-
rejo ničesar doseči.
JE KAJ LUČI V TEJ TEMI?
S tovarišico Rojnikovo sva premlevali
ter skušali streti oreh, ki je v tej smeri
vsekakor pretrd. Ce ga niso strle materi-
ne solze, ki so kapljale v skrbi za malo
Tino, pa bi ga omehčali v Gradisu, kjer
vsi vedo, za koga gre?
Iskali sva druge možnosti in upajva,
našli. Tovarišica Rojnikova je obljubila,
da se bo zavzela z vsemi močmi, prepri-
čala še ostale Gradisove ljudi. Pomagali
bodo celo s kreditom, če bo potrebno.
V isti hiši, kjer stanujejo Puričevi, bo
do poletja prazno eno stanovanje. V svo-
jo hišo se bo selil Gradisov upokojenec,
nima pa je še v celoti dograjene. V Gradi-
su bodo zdaj razmišljali v tej smeri: temu
upokojencu bodo ponudili kredit, da bo
hišo čimprej skončal, njegovo stanova-
nje pa dodelili Puriču, ki je prvi na pre-
dnostni listi.
Nada in Djuro tega še ne vesta. Verjet-
no so to samo njune sanje, ker računata
samo na sosedovo sobo. Če se bo to res
zgodilo, se bo lahko uresničila želja te
nesrečne družinice - imeti še enega zdra-
vega otroka.
»Jaz bi imela rada bratca,« mi je zaupa-
la Tina. Kje bo pa spal? »V moji postelji-
ci, jaz pa na tleh.« Materi Nadi so ob tem
stopile solze v oči - v takih razmerah je
to vendar nemogoče.
Pa če sanje preidejo v resničnost? Če
dogovor z Gradisovim upokojencem ro-
di rezultate, potem bo imela Tina veliko
veliko prostora, pa še dojenčka bo dobila
za družbo. Takšnega, zdravega, ki ne bo
tako pri hoji opletal kot ona!
Upanje je podobno oblakom. Ves čas
se že zgrinjajo nad Puričevo družinico,
vmes so padale tudi plohe. Bo kmalu
posijalo sonce? Mudi se, skrajni čas je že,
majnik se bliža, operacija bo tu, za Tino
je treba najti prostor. Cas se meri že v
minutah, odštevajo se sekunde. Bo Gra-
disovcem uspelo? Rešitev se MORA naj-
ti. Za vsako ceno MORA. MORA.
ZDENKA STOPAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
KNJIŽNICA V
VOJNIKU
V	počastitev Dneva
mladosti bodo v Vojniku
odprli novo knjižnico.
Dosedanja deluje v ne-
mogočih prostorih, ki jih
ni mogoče povečati. Nova
knjižnica bo v prostorih
nekdanjega zdravstvene-
ga doma in bo delala kot
oddelek Osrednje knjiž-
nice Edvard Kardelj Ce-
lje.
Mnogim krajanom Voj-
nika, ljubiteljem knjig, bo
nova knjižnica vabljivej-
ša, tudi zato, ker bodo po-
večali število knjig in še
posebej strokovno litera-
turo.
Za prihodnje, upajo, da
bodo ob knjižnici prido-
bili še čitalnico.
V KULTURNEM
DOMU EN
PROBLEM MANJ
V	kulturnem domu v
Vojniku so končno uredi-
li problem v zvezi s sani-
tarijami, čeprav je kultur-
no društvo z veliko teža-
vo pridobilo dovoljenje in
seveda sredstva za grad-
njo.
Dela bodo končana v
naslednjih dneh in tako
bo rešen eden največjih
problemov, s katerim so
se dolga leta ubadali pri
kulturnem društvu Fran-
ce Prešeren v Vojniku.
Seveda pa z ureditvijo sa-
nitarij ni konec vseh te-
žav. V naslednjem sred-
njeročnem obdobju bodo
nadaljevali z preureditvi-
jo kulturnega doma. Dvo-
rano bo potrebno opremi-
ti z novimi sedeži, urediti
električno napeljavo in
obnoviti fasado. Pri tem
upajo na razumevanje in
pomoč Kulturne skupno-
sti, domače krajevne
skupnosti in Zveze kul-
turnih organizacij. BP
vi. kozjanski kulturni teden

Nastopi v čast kongresov in Tita
V	krajih šentjurske in
šmarske občine se v mesecu
aprilu vrstijo prireditve VI.
Kozjanskega kulturnega te-
dna. Letošnje so posvečene
partijskima kongresoma in
90-letnici rojstva tovariša
Tita.
Na tej tradicionalni kultur-
ni manifestaciji je vsako leto
čutiti delovni utrip posamez-
nih kulturnih društev in sku-
pin, ki delujejo v različnih
krajih po Kozjanskem in v
različnih delovnih in gmot-
nih pogojih. Vsa ta prizade-
vanja amaterskih delavcev
pa se enotno zlijejo v pro-
gram prireditev kulturnega
tedna. Na odrih kulturnih
domov se vrstijo igre, kon-
certi, nastopi folklornih sku-
pin in se odpirajo razstave,
prirejajo kinopredstave in
gostovanja, kar vse sodi v
sklop te kozjanske priredi-
tve. Živahno je od Bistrice
ob Sotli do Šentvida pri Pla-
nini. Do konca meseca se bo
zvrstilo 19 različnih priredi-
tev, ki bodo zajele širok krog
nastopajočih.
V	Lesičnem so v ponede-
ljek odprli razstavo Titovi
kraji-naši kraji. V Šmarju
pri Jelšah je v torek gostova-
lo Šentjakobsko gledališče iz
Ljubljane. Več prireditev bo
v petek, 16. aprila. Z Anko
partizansko bodo amaterji iz
Šentvida pri Planini gosto-
vali v Bistrici ob Sotli,v Le-
sičnem pa bo ob 16. uri kon-
cert kvinteta in nastop fol-
klorne skupine iz Dobja pri
Planini. V Rogaški Slatini
bo ob 19. uri revija pevskih
zborov občine Šmarje pri
Jelšah. Naslednji dan bo v
Rogaški Slatini potekal raz-
govor o glasbeni dejavnosti
v občini Šmarje. V nedeljo
bodo v znamenju Kozjanske-
ga kulturnega tedna tri prire-
ditve. Kulturno društvo Ko-
privnica se bo v Bistrici ob
Sotli ob 19. uri predstavilo z
igro Svojeglavček. V Koz-
jem bo ob 18. uri koncert mo-
škega pevskega zbora in
tamburašev iz Rogatca, v
Šentvidu pri Planini bodo
ob 15. uri nastopili člani pev-
skega zbora iz Slivnice.
Ob koncu naslednjega te-
dna se bodo zvrstile še zad-
nje prireditve iz bogato za-
snovanega VI. kozjanskega
kulturnega tedna. V Kozjem
bodo 23. aprila ob 13. uri od-
prli razstavo likovnih izdel-
kov PIKUD Kozje. 24. aprila
ob 18. uri bo v Rogatcu za-
bavnoglasbeni nastop KD
Bohor Kozje. V nedeljo pa
bodo pevci in tamburaši iz
Rogatca gostovali v Ko-
strivnici, in sicer ob 15. uri.
Istega dne ob 18. uri bo v
Kozjem nastop KD Bohor
Kozje, na Sladki gori pa ob
14. uri koncert moškega zbo-
ra iz Šmarja.
Tako se bo zaključil živa-
hni mesec kulture na Koz-
janskem.
MATEJA PODJED
zgodovinski arhiv celje

Nova dejavnost so razstave
Zgodovinski arhiv Celje
slavi letos srebrni jubilej,
petindvajset letnico obsto-
ja in dela.
Arhivska dejavnost se je v
Celju pravzaprav dokaj poz-
no institucionirala, čeprav
segajo njeni začetki v devet-
deseta leta prejšnjega stolet-
ja. Arhivalije celjskega po-
dročja je stoletja uničevala
stihija požarov in poplavlja-
joče reke, veliko dragocenih
listin pa je danes v rokah tu-
jih arhivov. Močno je arhiv-
sko dediščino prizadela zad-
nja vojna, poplava leta 1954
pa je napravila še zadnje raz-
dejanje. To pa je bil hkrati
tudi alarm za najhitrejšo ak-
cijo trajne zaščite in sistema-
tičnega zbiranja ter shranje-
vanja arhivskega gradiva.
Na pobudo profesorja Zo-
rana Vudlerja je leta 1954 bil
narejen prvi korak k ustano-
vitvi arhiva s stalnim stro-
kovnim vodstvom in poseb-
nimi prostori. Dve leti ka-
sneje je bil podan sklep o
ustanovitvi samostojne pro-
računske enote z nazivom
Arhiv v Celju, ki je dobil za
nalogo: zbiranje, varovanje
in urejanje arhivskega gradi-
va upravnih, gospodarskih
in družbenih organov in
ustanov s stalnim sedežem v
Celju. Naloga arhiva postane
tudi vodenje evidence in zbi-
ranje arhivskega gradiva
bližnje okolice v mejah teda-
njega celjskega okraja z na-
menom, da ga zavaruje pred
propadom.
Leta 1958 je vodstvo arhi-
va prevzel profesor Janko
Orožen, ki se mu je leta 1961
pridružil profesor Tone Kol-
šek.
Cez nekaj let je bila dolo-
čena arhivska mreža Zgodo-
vinskega arhiva Celje, ki je
tako prerastel iz Mestnega
arhiva v pokrajinski center
za širšo celjsko regijo.
Dejavnost Zgodovinskega
arhiva v Celju je bila dolgo
omejena na urejanje že ob-
stoječega gradiva in prevze-
manje gradiva Mestne obči-
ne, Okoliške občine, MLO-
ja, OLO-ja itd. Po letu 1978
pa je Arhiv začrtal v svoj de-
lovni program širše perspek-
tive. Delavci Arhiva so plani-
rali raziskovalno delo, raz-
stavno dejavnost in zunanjo
službo, ki naj bi se razvila iz
pasivnega prevzemanja ar-
hivskega gradiva v aktivno
vodenje in vzgojo kadrov za
ustrezno in zakonito ravna-
nje z dokumentarnim gradi-
vom.
Dolgoročni delovni osnu-
tek Zgodovinskega arhiva
teži predvsem k razširitvi oz-
ke dejavnosti urejanja in
hrambe gradiva in h kreativ-
nejšemu sodelovanju z
ustvarjalci tega gradiva.
Hkrati si prizadeva razviti in
poglobiti delo z uporabniki,
čitalniško-informativno de-
javnostjo in razstav, do vse-
stranskega sodelovanja z ar-
hivi in ustanovami, ki so od-
govorne za kulturno dedi-
ščino.
Razstava Tito-misel, bese-
da, delo, ki smo jo videli tudi
v Celju, je bila debut Zgodo-
vinskega arhiva v razstavni
dejavnosti. Letos načrtujejo
še razstavo ob 25-letnici Zgo-
dovinskega arhiva.
MATEJA PODJED
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (27)
V današnji lekciji se bomo posebej pogovori-
li o dopisovanju z drugimi esperentisti. - Ho-
diau ni priparolos pri korespondado kun aliaj
geesperantistoj.
Jam kelkajn tagojn ni estas en la urbo, kie ni
libertempas. - 2e nekaj dni sva v mestu, kjer
preživljava dopust. (Clibertempo - dopust). Ču
vi ricevis hodiau ian poštajon? - Ali ste prejeli
danes kakšno poštno pošiljko. Jes, mi ricevis
gazeton »Heroldo de Esperanto.« (gazeto - ča-
snik, časopis, heroldo - glasnik). - Ču gi estas
tre interesa. Ču estas kelkaj anoncoj en la gaze-
to? - Ali je v časopisu kaj oglasov? (anonco -
oglas) Jes, en la gazeto estas anoncoj de espe-
rantistoj, kiuj deziras korespondi (dopisovati).
Inter La anoncoj interesas min la anonco de iu
franca esperantisto. - E1 kiu urbo li estas? - Li
estas el Parizo. - Bonege, vi povas skribi al li.
Se ni intecas vojagi al Parizo, li povas helpi al
ni. - Odlično! Lahko mu pišete. Če namerava-
va potovati v Pariz, nama bo lahko pomagal,
(intenci - nameravati). Mi jam havas leteron
kaj fontoplumon pretajn. (letero - pismo; fon-
toplumo - nalivno pero; preta - pripravljen). -
Tre bone, vi povas tuj skribi al li leteron. (tuj -
takoj). - Mi havas pretan ankau la koncepton
(osnutek). Bonvolu tralegi gin. - Jen, auskul-
tu!: Kara samideano (somišljenik). En la gaze-
to »Heroldo de Esperanto« mi trovis vian adre-
son (naslov). Mi estas komencantino en la
esperanta lingvo. - Sem začetnica v esperant-
skem jeziku. Mi tre deziras perfektigi en la
lingvo. - Zelo si želim izpopolniti se v jeziku.
Tial mi skribas al vi kun la peto, ke vi kore-
spondu kun mi. - Zato vam pišem s prošnjo,
da si dopisujete z menoj (peti - prositi).
Mi estas laboristino. Kian profesion havas
vi? - Sem delavka. Kakšen poklic imate vi
(profesio - poklic). Min interesas viaj lando kaj
popolo. - Zelo me zanima vaša dežela in ljud-
stvo. Mi deziras ekkoni giajn morojn kaj kuti-
mojn. - Želim spoznati njegove šege in nava-
de. Mi ankau intecas veni al Parizo kaj mi
esperas, ke vi montros al mi la urbon. - Name-
ravam tudi priti v Pariz in upam, da mi boste
pokazali mesto. - Atendante vian respondon,
mi sincere salutas vin, via jugoslava amikino. -
Pričakujoč vašega odgovora, vas iskreno po-
zdravljam, vaša prijateljica iz Jugoslavije, (sin-
cera - iskren).
La koncepto estas bona, nun vi povas tran-
skribi gin. Koncept je dober sedaj ga lahko
prepišete. - Jes, tion mi tuj faros kaj mi tuj
forsendos la leteron. - Da, to bom takoj storila
in takoj odposlala pismo. Intertempe mi faros
la liston de dokumentoj, kiujn ni bezonas por
akiri la pasporton. - Med tem časom bom se-
stavil seznam listin, ki jih potrebujeva za potni
list. (intertempe - med časom; akiri - prido-
biti).
Mi jam finis la leteron. Mi skribos ankorau la
adreson sur la koverton. Kaj nun mi povas
porti la leteron al la pošto. - In sedaj lahko
nesem pismo na pošto. - Jes, sed ne forgesu
ačeti poštmarkon kaj surglui gin sur la kover-
ton. (forgesi - pozabiti; marko - znamka; pošt-
marko - poštna znamka; surglui - nalepiti). -
Mi ačetos poštmarkon la akceptanto devas pa-
gi la duoblan sumon de la afranko, se mi ne
surgluas la poštmarkon - Če ne prilepimo
znamke, mora prejemnik plačati dvojno vsoto
poštnine.
Beseda duobla je sestavljena iz glavnega
števnika »du« in pripone - »obla« - s katero
tvorimo množinski števnik ali množino. Pri-
meri: duobla prežo - dvojna cena; ili redonis
dekoble - vrnili so desetero, desetkratno. S
pripono - obl - tudi množimo: trioble tri estas
nau. - Tri krat tri je devet. Kvinoble du estas
dek. - Petkrat dva je deset.
POPRAVKI
19.	lekcija: estas in ne estar (8 vr. zg.); tam in
ne ta (15. vr. zg.); Ni estas in ne Niestas (19. vr.
zg.); Multaj in ne multa (22. vr. zg.).
20.	lekcija: ekzemplo in ne eksemplo (20. vr.
zg.); korenu in ne besedi (21. vr. zg.); skrib - as
in ne skribas (21. vr. zg.); čevalon in ne čavalon
(30. vr. zg.); rompanta tisti in ne rompantatisti
(20. vr. sp.); ekkapti in ne akkapti (15. vr. sp.);
v, meditas in ne v meditas (14. vr. spj; odpade
za: v, meditas »in ne« (14. vr. sp.); odpade:
meditas (13. vr. sp.).
21.	lekcija: bo brit in ne bo bril (15. vr. zg.);
razota in ne razonta (22. vr. zg.).
22.	lekcija: estos in ne veni (2. kol. 4. vr. zg.);
veter in ne venter (2. kol. 4. vr. sp.); stato stanje
in ne statostanje (3. kol. 12. vr. zg.); kutime in
ne kutimo (3. kol. 13. vr. zg.).
23.	lekcija: cene in ne ceno (14. vr. zg.); voja-
ganto in ne vojaqanto (20. vr. zg.); naturscienca
in ne neturscienca (24/25. vr. sp.); per in ne pev
(8. vr. sp.).
24.	lekcija: se je zbralo.že mnogo in ne se je
zbralo mnogo ljudi (12. vr. zg.); leti nad in ne
leti visoko nad (26. vr. zg.); oni povas vidi in ne
oni povis verd (32. vr. zg.); pasageroj in ne
pasageroj (6. vr. sp.).
GOSTI IZ GALAKSIJE
Scenarij: Miloš Macourek, Dušan Vukotič. t ■
mera: Jifi Macak.	9
Glasba: Tomislav Simovič. REŽIJA: DUŠAN v.,
KOTIČ	1
Igrajo: Žarko Potočnjak, Ljubiša Samarrižič, Luc;
Žulova, Ksenija Prohaska idr.
Naš še vedno edini oskarjevec, Dušan Vukotič
grajen je bil za svojo risanko Surogat), se je to pot p^:.
lotil znanstveno-fantastičnega filma. Po svojih lastnik
izjavah zato, ker je ta žanr trenutno izjemno populare?
v literaturi in filmu in zato, ker je sodil, da bo sko/
zgodbo, ki se odvija na Zemlji in na tujem plane^
Tugadorju, lažje odslikal nekatere tuzemske pojave u
ga motijo - senzacionalizem, komercializem in p^
dobno.	,
Toda, Vukotič ni uspel. Ce bi hotel res doseči učin^
znanstvene fantastike, bi moral naslikati zgodbo, ^
lahko ponuja čoveštvu določena raz mišljanja o njego.
vem obstoju in razvoju, o prihodnosti torej. Ali p,
izpovedati pravljico v klasičnem smislu, le s sodot
nimi tehničnimi sredstvi. Ni mu uspelo ne eno in rk
drugo, čeprav je menda želel oboje.
Film gostje iz Galaksije je v bistvu film na dvet
ravneh. Dogaja se danes, na Zemlji, pri Robertu, pisCll
znanstveno-fantastičnega romana, ki piše zgodbo 0
tujcih iz galaksije Arkana in na ravni čiste fantastike
ko se osebe romana materializirajo na Zemlji in tu j
svojim obiskom posejejo med ljudmi pravo paniko tej
tudi množičen pokol. Da bi bilo vse v redu, vesoljski
bitja vrnejo nazaj čas, s tem izbrišejo pokol, Roberta %
odpeljejo s seboj na svoj planet.
Kar je najhuje je, da film niha med pravljičnostjoij
namigi na življenje danes, na naši Zemlji. Da niha med
fantastiko in pravljičnostjo, da s pomanjkanjem do-
mišljije ne zmore pritegniti niti mladih gledalcev, ki bi
tak film vendarle lahko sprejeli kot zanimiv domat
poskus. Tako se je pripetilo, da Gostje iz galaksije ns
zadovoljujejo kriterijev ne mladih in ne odraslih gle
dalcev. Torej gre za zgrešen film.
Kakorkoli že, pa smo ob pomoči češkoslovaškeg;
studia Barandov, ki je poskrbel za kvaliteten trik v teit
filmu, vendarle dobili tudi prvi domači znanstveno
fantastični film z zgodbo o vesolju. Kajti poskusov
znanstvene fantastike na drugih ravneh je bilo tudi v
domači kinematografiji že več in tudi mnogo bol]
uspeli so bili.
Za ogled še priporočamo: Čarovnik iz Oza (Kino
Dom).	BRANKO STAMEJČIC
kulturna skupnost celje
NOVE OBLIKE
Različni odbori
Prihodnji teden bo zaseda-
la skupščina kulturne skup-
nosti celjske občine že v novi
delegatski zasedbi. Doseda-
nji izvršni jodbor bo dobil no-
vo organizacijsko obliko,
oziroma zamenjali ga bodo
drugi odbori, ki bodo s svo-
jim delom neposredno odgo-
vorni skupščini. Največ na-
log bo iz nekdanje funkcije
izvršnega odbora prevzel od-
bor za svobodno menjavo
dela, razvojne in druge nalo-
ge. Ostali odbori pa so za
SLO in DS, odbor za kadrov-
ska vprašanja in štipendira-
nje, odbor za statutarna
vprašanja, odbor za medob-
činsko in mednarodno sode-
lovanje in odbor za nagraje-
vanje. Še naprej bodo delo-
vale posamezne komisije za
različna strokovna vpraša-
nja.
Na skupščini, ki bo pri-
hodnji teden v petek, bodo
delegati obeh zborov izvolili
tudi novo vodstvo skupščine
kulturne skupnosti, člane
odborov, delegacijo za Kul-
turno skupnost Slovenije.
Brez dvoma je pred delegati
tretjega mandata odgovorna
naloga. V celjski občini je
združenih sredstev za kul
ro skoraj šest milijard sta
dinarjev (stare dinarje oi
njamo samo zaradi prime
ve, oziroma slikovite
predstave). V poklicnih \
turnih ustanovah je. zapc
no 150 ljudi, v 42 kultur
društvih v okviru ZKO
preko 5000 aktivnih član
Kolikšna je vrednost v
premičninah, ki so »l*
kulturne sfere, pa še nihft
izračunal. Gre torej za vel
družbena sredstva in ni
mur ne sme biti vseeno,i
ko bomo z njimi upravlj
Delegatske skupščine
prava mesta za razjasnjf
nje vseh vprašanj na ust*
jalnem, pa tudi organih
skem, materialnem in
nančnem področju, P"
vsem so pa pravo mest"
odločanje! Zato naj že f
skupščina izzveni kot &
pripravljenosti in zaves'
odločitve delegatov, &
svojim delom in odzivotf!
trdijo zaupanje volilne ^
in seveda z dejanji dom
v svojih delovnih in biva®
okoljih, da je odlo^
skupna odgovornost.
ROGAŠKA SLATINA: KULTURNI
SPOMENIKI NA KOZJANSKEM
Tokrat sta delavska univerza in kulturna skupn0*',
Šmarja v počastitev 9. kongresa ZKS in počastitev 12-
gresa ZKJ pripravili razstavo posebne vrste. Ob zaie
letošnjega »Kozjanskega kulturnega tedna« so z razstav',
jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo iz Celja, Pr,
zali kulturne spomenike z območja Kozjanskega. Na P?
jih si gledalci lahko ogledajo vse spomeniške zvrsti. ^
bogato zbrane v tem prostoru, od najstarejših arheolo
spomenikov, preko različnih gradov, cerkva, trških hi'1
menj in kmečkih domov.	iji
Prikazan je tudi novejši čas ter obdobje NOB, ki je tu
upornem Kozjanskem zapustil številne sledove. a
Uvodni govor ob otvoritvi razstave je imel dr. Ivan S1 j
ki je v strnjeni obliki predstavil najzanimivejše spome
Kozjanskega.	^
Otvoritev je popestril nastop moškega pevskega zo ..
Podčetrtka, ki je zapel nekaj domačih pesmi iz sv
repertoarja.	^
15 - 15. april 1982
-----
NOVI TEDNIK - stran 9
L iJUBEČNI OD
fjfRI DALJE
jLTURNO
IftUŠTVO
t,' lcrajevni skupnosti*Lju-
»„a že dolgo let čutijo po-
o poživitvi kulturne
javnosti loslej so kultur-
, ureditve pripravljali ra-
jali orgd atorji, saj v kra-
ni bilo kulturnega druš-
Jj ki bi prevzelo to delo.
ipdobra se je misel o usta-
litvi kulturnega društva
trd i la P° lanskem uspeš-
'nl tekmovanju harmoni-
Lrjev za zlato harmoniko
Eibečne.
\r mesecu februarju so se
počili, da bodo ustanovili
'jlturno društvo. Na števil-
ki, sestankih iniciativnega
^jbora so se dogovorili, da
pdo v društvu delovale pev-
dramska, tamburaška,
^klorna, harmohikarska, li-
ijvna in knjižničarska sek-
..ja, pa tudi narodno zabavni
psambel.
Tako bodo jutri ob 19. uri v
rgst 9. kongresu ZKS v pro-
dorih gasilskega doma na
jubečni organizirali usta-
vni občni zbor KUD Lju-
ječna in ga popestrili s kul-
tnim programom in razsta-
,a samouka Milorada Nebri-
jjca.
MILAN BRECL
KONCERT CANKARJEVEGA ZBORA
Jutri bo ob 19.30 v narodnem domu kon-
cert moškega pevskega zbora kulturno
umetniškega društva Ivan Cankar iz Celja.
Velja omeniti, da je ta pevski zbor eden naj-
starejših v Celju. Ustanovljen je bil že leta
1919. Napretrgano delovanje na področju
vokalne glasbe je gotovo dragocena doba in
gre zboru za to vse priznanje. Razen kultur-
nega molka med vojno je več kot 60 let gojii
narodne in umetniške pesmi, s svojimi na-
stopi doma in v tujini pa širil kulturno raven
in narodni ponos.
Za dolgoletno delo je prejel več odliko-
vanj, pevci so posebno ponosni na zlato Gal-
lusovo priznanje, na grb mesta Celja in
druga.
Zbor se udeležuje vseh tekmovanj, oziro-
ma pevskih revij v občinskem in medobčin-
skem merilu in je uvrščen v drugo kategori-
jo. Zbor se lahko pohvali tudi z medsebojni-
mi tovariškimi odnosi, le tako lahko razume-
mo dolgoletno sodelovanje s svojim dirigen-
tom Marjanom Lebičem, ki že 21 let uspešno
vodi zbor.
Čeprav šteje zbor preko 40 pevcev, želi to
število še povečati posebno z mladimi. Po
celovečernem koncertu v narodnem domu
bo pričel vaditi nov program in prav to bo
najboljša priložnost za vključitev novih pev-
JE UPRA VNI ODBOR VREDEN
PESNIKOVEGA IMENA?
Beseda je o Prosvetnem društvu »France Prešeren«
v Celju. Da ne bo pomote in dvomov! Gre za delo
upravnega odbora alLče hočemo, centralnega in osred-
njega telesa, ki združuje vse Prešernove sekcije.
Težave niso tako kratkega veka, kot se zdi. Medse-
bojni odnosi v »Prešernu«, največjem celjskem kultur-
noprosvetnem društvu niso na spoštljivi ravni, ker
upravni odbor slabo dela, oziroma so se zadnje kritike
najbolj osredotočile na predsednika. Ta ne sklicuje sej,
odbor ni več na tekočem z dogajanjem, najhuje pa je
to, da zaradi tega neprostovoljno trpijo sekcije, ki pa
sicer dobro delajo. Praktično ni kulturne prireditve v
celjski občini pa tudi izven njenih meja, da ne bi
nastopila godba na pihala, ali folklorna skupina, ali
mešani pevski zbor, pa še kdo. Sekcija torej dobro
delajo, trpijo pa zaradi slabega poslovanja. Nekatere
sekcije so že dalj časa brez denarja, ker ZKO nakaže
dogovorjene zneske na društvo, upravni odbor pa ne
skrbi za nadaljnjo distribucijo denarja po sekcijah.
Na zadnji seji je tudi izvršni odbor ZKO Celje ostro
obsodil takšno stanje (ne prvič) in zahteval od vseh
društvenih dejavnikov, da izvolijo novega predsed-
nika in uredijo stanje, saj je nemogoče, da bi zaradi
posameznikov trpelo sicer dobro postavljeno kolek-
tivno delo, ki pa lahko kaj kmalu dobi tudi negativno
oceno, saj je dolgotrajno pristajanje sekcij na takšno
stanje tudi nesprejemljivo in nosijo del odgovornosti,
saj so navsezadnje vsi člani enega društva.
D. MEDVED
y
nova odkritja v celju

Presenetljiva Maksimiljanova cerkev
Te dni so v Celju začeli ob-
navljati cerkvico sv. Maksi-
miljana. Ko so s stavbe od-
stranili dotrajani ornet, so se
na celi južni zunanjščini po-
kazala zazidana stara gotska
okna, ki izvirajo iz nastanka
te stavbe. Ob tem, sicer pri-
čakovanem odkritju pa je bi-
lo tudi nekaj presenečenj,
Tako se je na zahodni strani
cerkve na prvotnem got-
skem ometu pokazala zani-
miva freska sv. Maksimilja-
na, zavetnika cerkve. Freska
je žal že zelo izlizana, tako,
da jo bo težko obnoviti.
Na južni strani cerkve pa
se je pokazalo še nekaj. Tik
prezbiterija je srednjeveški
stavbenik vgradil v cerkveni
zid veliko reliefno ploščo iz
pohorskega marmorja, mor-
da del nekdanje antične
grobnice (prav na tem mestu
je bilo v antiki staro celjan-
sko pokopališče). Plošča je
nenavadna, tudi po velikosti
(več kot dva metra meri) in
po žanrskem prizoru iz lov-
skega življenja, na kakršne-
ga v Celju še niso naleteli.
Vsa površina je pokrita z ži-
valmi, od zajca in koze do
divjega merjasca. Morda gre
za del antičnega lovskega
prizora, kar bodo dognali
strokovnjaki. Najdba je izje-
mna celo za celjski prostor,
ki je sicer bogat z antičnimi
ostalinami, saj vnaša v doslej
znano antično plastiko nov
motivni element.
Z. S.
prijeten klepet z meto rainer
ŽIVLJENJA GLAS
Ve le pesmi, tudi risbe!
Ob otvoritvi nove šolske
^jižnice smo člani novinar-
ja krožka skupno z reci-
^orji iz nižje stopnje pova-
bi medse pesnico Meto Rai-
^fjevo. Pripravili smo kra-
fk kulturni program, zatem
™ )e stekel živahen pogovor
1 drago gostjo.
Otroštvo je preživela na
gorenjskem, a vojne vihre ji
;"so prizanesle, saj je bila iz-
dana iz svojega domačega
*raja.
p Kot učiteljica je prišla na-
°lzelo kmalu po drugi sve-
tni vojne. Takratne učen-
. Prvega in drugega razreda
žje gimnazije je poučevala
);ski in slovenski jezik. Pol-
'0. oziroma njeno okolico,
,edvsem pa naravo, je ta-
. doživljala na poseben
"ačin.
Kdaj je napisala prvo pe-
li? »Tega se pa še dobro
/ominjam,« je živahno zatr-
v a> »napisala sem jo naskri-
S ko sem bila prvič zaljub-
j^a v rosnih letih. Mama jo
U kmalu našla in jo naglas
ebrala, jaz pa sem jokala.«
Toda led je bil prebit!
»Ste tista Metka Sladko-
snedka, ki jo opisujete v svo-
ji pesmi, vi?« »Kaj niste takš-
ni kar vi vsi?« je ponagajala,
nato pa pojasnila: »Ta pesem
je nastala v resnici po neki
pravljici o Metki Sladko-
snedki.«
»Kaj pa Dva Indijanca?«
»O, nastanka te pesmi se pa
dobro spominjam. Bila sem
na obisku pri znancih, ki so
imeli dva nadvse živahna
otroka. Ko sta se naveličala
svojih direndajev, sta prišla
in me prosila: ,Teta Meta, po-
vej nama pesem!' In takrat
sem resnično kar stresla kot
iz rokava: Dva Indijanca vrh
klanca... Celotna pesem, ka-
kršna je, je nastala v eni sapi,
da sem celo sama komaj ver-
jela.«
Dokler je bila zaposlena, ni
našla veliko časa za pesmi.
Poklicno delo, ob njem pa še
izreden študij na PA ter
skrbi v osebnem življenju,
vse tO jo je precej obreme-
njevalo. Vendar je morala ob
različnih priložnostih napi-
sati razne pesmi, nekatere od
njih so često tudi uglasbili.
Vmes pa so nastajale tudi ta-
ke iz lastnega navdiha. Naj-
več pesmi je nastalo v upo-
kojitvi. Tedaj je nastala tudi
njena prva zbirka Fičfirič.
Omenila je, da pesmi tudi
rada bere, ne le piše. Najbolj
všeč so ji klasiki, kot sta Pre-
šeren in Gregorčič.
Od sedanjih pa daje prvo
mesto Danetu Zajcu, čeprav
je še mnogo drugih, katerih
pesmi so ji prav tako všeč.
Ob tem pa kar pozablja nase.
saj je tako skromna, da sama
sebe ne prizna za pesnico. Pa
mi mislimo drugače!
Meta Rainerjeva ni le pe-
snica, ampak tudi dobra ri-
sarka. Skoraj nismo verjeli
očem, ko smo videli njene
portrete pisateljev in pesni-
kov, ki so shranjeni na naši
šoli še od takrat, ko je pouče-
vala pri nas.
In njeni načrti v prihod-
nje? Povsem jasno je, da bo
še pisala. Še vedno bo priha-
jala tudi med nas mlade in
nam povedala kakšno pa-
metno in iskro besedo.
Člani novinarskega krožka
OS Vere Slander, Polzela
15
Vnanji zakleti sovražniki jugoslovanskih narodov in
narodnosti - nemški, italijanski, bolgarski in madžar-
ski fašisti - ter njihovi hlapci, domači izdajalci, so
napravili vse, da bi razdejali že tako in tako ekonom-
sko nemočnor politično zmedeno in vojaško poraženo
deželo... Tedaj se je v vsej svoji moči pokazal resnični
patriotizem KPJ, utelešen v dosledni politiki reševa-
nja narodnega vprašanja. Titovo geslo BRATSTVA IN
ENOTNOSTI je vzdržalo najhujši pritisk tujih okupa-
torjev in najbolj podle udarce kvislingov, ki so uprizo-
rili eno najbolj umazanih kontrarevolucij sploh. Ure-
sničitev federativne socialistične demokracije je bila
izjemno pomembna etapa v reševanju zapletene nacio-
nalne-problematike v Jugoslaviji.
Povojni razvoj nove socialistične demokracije je bil
v znamenju celjenja gospodarskih, družbenih in dru-
gih težkih ran, ki jih je deželi prizadejala vojna. Nese-
bična pomoč sorazmerno bolj razvitih manj razvitim je
bila gotovo vseskozi sijajno manifestiranje solidarno-
sti, pač pa ni bilo dovolj sistematičnega družbenopoli-
tičnega in ekonomskega ukrepanja v tej smeri, da bi
pomoč neposredno spodbujala lastno gospodarsko
proizvodnost nerazvitih republiK in območij.
Najpomembnejša pa je vendarle bila vseskozi dosle-
dna neodvisnost naše države pa tudi komunističnega
gibanja. Zaradi nepripravljenosti Komunistične par-
tije Jugoslavije, da bi se podredila diktatu partijskega
in državnega vodstva SZ ter t. i. informbiroja, je Stalin
začel izvajati (komaj tri leta po vojni) ogromen gospo-
darski, politični, propagandni pa tudi vojaški pritisk.
Eden izmed očitkov v "informbirojevski gonji proti
jugoslovanskim komunistom je bil tudi ta, da so bur-
žoazni nacionalisti brez posluha za socialistični prole-
tarski internacionalizem, ki ga predstavljajo predvsem
interesi velikega, močnega, vzhodnega brata. Nosilci
informbirojevske gonje so prezirali ogromen prispe-
vek jugoslovanskega delavskega in komunističnega
gibanja stvari napredka in socializma. Svojo brezvest-
nost in politično nemoralo so pokazali zlasti s tem. ker
so omalovaževali velikanske žrtve, ki so jih naši narodi
in še posebej komunisti darovali na oltar boja proti
nacifašizmu.
Zmaga načelne socialistične politike nad lažnim »in-
ternacionalizmom« informbiroja in Stalina je morala
imeti za posledico še večji polet, še večje uspehe. So-
cialistično samoupravljanje, ki ga je začela KPJ ozi-
roma ZKJ uveljavljati na vseh področjih družbenega
življenja, se je zelo hitro izkazalo tudi kot neogibna
razsežnost in kakovost še bolj demokratičnega ureja-
nja mednacionalnih odnosov. Vsi odnosi med narodi
in narodnostmi v Jugoslaviji morajo biti dosledno iz-
peljani iz samoupravne principialnosti.
Tako kot je ZKJ po eni strani nastopala proti veliko-
državnemu centralizmu in etatizmu, je po drugi strani
odločno odklanjala tudi nacionalistične deviacije v ra-
zličnih republikah in pokrajinah... Jugoslovanski ko-
munist se zaveda, da mora znati uskladiti dva patrioti-
zma: tistega, ki zadeva lastni narod, ki je našel svoje
enakopravno mesto v širši skupnosti, ter tistega, ki je
kompleksnejši, ki zadeva celotno socialistično samou-
pravno skupnost narodov in narodnosti, tj. jugoslo-
vanski socialistični patriotizem. Ta je bržčas osnovni
imperativ, najgloblji čredo Titove politike. Jugoslo-
vanskega socialističnega patriotizma ni treba preti-
rano poudarjati, gromoglasno slaviti, gostobesedno
hvaliti. Zanj je potrebno vztrajno produktivno delati;
zanj je potrebno disciplinirano živeti in družbeno delo-
vati; zanj je potrebno žrtvovati ta ali oni lastni interes
splošnemu interesu; zanj je potrebno vztrajati na
osnovnih normah ekonomske pravičnosti; zanj je po-
trebna konsekventnost in odgovornost... ZKJ naj bi
bila tudi v naprej še uspešnejši protagonist tega patrio-
tizma. ki je le splošni okvir in porok za one ožje.
Tudi neuvrščenost (prvotno politika miroljubne,
koeksistence) se je začela razvijati po zmagi nad stali-
nističnim kominformovskim hegemonizmom. Tudi
neuvrščenost je za nas neke vrste podaljšek načelne
socialistične politike v domeni mednacionalnih odno-
sov. Povsem preprosto: Ce smo za temeljno enako-
pravnost narodov in narodnosti v samoupravni skup-
nosti, če smo za bratstvo, enotnost, ustvarjalno sodelo-
vanje in solidarnost med njimi, če odklanjamo vse. kar
lahko obremenjuje odnose med njimi, potem smo na
meddržavnem področju za odnose nedeljenega miru.
ekonomske pravičnosti, politične ter nazorske strpno-
sti, enakopravnega dialoga, nevmešavanja v notranje
zadeve držav in narodov...
Vsak komunist bi moral najbrž pogosto tehtati svoj
odnos do teh vprašanj. Odklanjamo slepi, apriorni pa-
triotizem; prav tako odklanjamo vsako varianto nacio-
nalizma (najtežje je opaziti svojega). Ker je tako. ostane
mogoča samo pot treznega, kritičnega, pravičnega sa-
moupravnega reševanja vseh problemov na področju
mednacionalnih odnosov.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
turisticno-poslovni utrinki s črnogorskega primorja
PETROVAC JE PRAVO ČLOVEŠKO MRAVLJIŠČE...
Na gradbišču Pionirja in pod nadzorom Razvojnega centra Celja delo poteka 24 ur na dan
Petrovac na moru, Črnogorsko Primorje, zadnje dni
marca
Če popotnik zdajšnjega časa nekaj pred 15. uro odleti
z letališča Plešo pri Zagrebu, se čez dobrih štirideset
minut spusti z Jatovo devetko na titograjsko letališče,
potem pa se zaradi črnogorske gostoljubnosti že ob 16.
uri v hotelu Plavnica na Skadarskem jezeru že masti s
krapom, pečenim na žaru - je to lahko zgolj srečno
naključje. Vsekakor pa nikakršen poseben podvig. Ve-
deti mora le to, da se mu pri Golubovcih splača skreniti
v levo še kakšni osem kilometrov in že lahko užival
zgodnje popoldansko sonce, lovil njegov odsev v vodah
neizmerno velikega jezera, in če ne bo preveč glasen, se
mu bo tudi številna vodna perjad iz svojega kraljestva
ločja in trstičja, približala skoraj na doseg roke.
Zasneženi vrhovi Prokletij, naših in albanskih, pa
bližnje Rumije, bodo, četudi molče, vendarle dajali
edini pameten odgovor na vprašanja nesmiselnosti in
včasih tako vprašljivo neumnega sosedskega bivanja
prejšnjih in sedanjih človeških plemen ob mogočni ska-
darski vodi in ob vznožju vseh teh vrhov.
Ko človek molče razmišlja skupaj s temi zasneženimi
vrhovi, ga niti ne motijo drobne turistične pomanjklji-
vosti nesezone, da na primer iz Plavnice s seboj ne more
odnesti nobenega turističnega prospekta, ali napisati
vsaj razglednice. Pa ne, da bi znancem in prijateljem
sporočil o svojem srečnem naključju, ampak predvsem,
da bi jih opozoril na lepoto narave, domovine - tiste ožje
ponosnega Njegoševega ljudstva in istočasno tvoje širše
- »od Vardarja pa do Triglava«.
PRIMORJE JE PRAVI
ČUDEŽ NARAVE
Nekdanja crmnička na-
bija je kmalu za popotni-
kovim hrbtom, ko se po
lepi cesti dviguje na Pa-
štrovačko goro, od koder
se, sicer že v poznem po-
poldnevu in zahajajočem
soncu zaleskečejo lepote
Primorja, Slovencem
menda še kar naprej slabo
poznane in obiskane. Ne-
kaj zadnjih ovinkov in
serpentin mine ob pogle-
du na prve prižigajoče lu-
či krajev Primorja, dokler
skoraj ne pademo v pravi,
delovni cilj našega poto-
vanja.
Petrovac na morju, ne-
kaj čez 1100 duš, nesezon-
sko turistično zaspan, nje-
govo središče ob čudoviti
peščeni plaži, pa>,kot v po-
smeh tej zaspanosti, raz-
svetljeno človeško mrav-
ljišče, obdano z ropotom
in štirimi silhuetami veli-
kih škripajočih žerja-
vov ... Vse močnejši veter
od časa do časa zaustavi
to škripanje.
Samo na gradbišču no-
vega hotela PALAS, prav
v srcu Petrovca, ob rožna-
to-rumeni peščeni plaži.
Hotelski kompleks, ki bo
s skoraj 400 posteljami
obogatil še vedno potre-
sno zaznamovan Petro-
vac, je nadvse razgibano
gradbišče novomeškega
Pionirja, ki ob glavnem
investitorju Montenegro-
turistu iz Budve ter ob
nadzoru Razvojnega cen-
tra Celje in še obsežnejših
njegovih zadolžitvah ob-
vladuje tudi 45 odstotkov
sovlagateljskih sredstev
celjskega združenega de-
la, Zlatarne, Aera in Kovi-
notehne.
Ekonomski interesi, po-
stavljeni na dohodkovnih
odnosih, so se znašli v ok-
virih prenovljene politike
hitrejšega razvoja manj
razvitih republik, logičen
pa je predvsem še devizni
delež sovlagateljev, kajti
devizna turistična njiva
črnogorskega Primorja je
še neznansko neobdelana.
To pa velja tako za druž-
beni sektor turistične po-
nudbe, kot za zasebni, v
katerega je s posebnim
Kompasovim programom
tudi segel celjski Razvojni
center. Pa o tem malo ka-
sneje.
Najbrž ni treba biti pre-
več pogumen, pa napove-
dati, da se bo iz sodelova-
nja črnogorskega in celj-
skega gospodarstva kaj
kmalu izcimilo pobrate-
nje občin Budva in Celje,
o čemer teče že vrsta po-
govorov. Poslovne vezi pa
se ne nanašajo samo na
turizem, ki naj bi ga Slo-
venci pomagali graditi v
Črni gori, ampak gre za
vrsto poslovnih aranžma-
jev s področja drobnega
gospodarstva. Prav v tem
gospodarstvu in turizmu
Črnogorci računajo na no-
ve zaposlitvene možnosti.
Razvojni center Celje je
prav v dneh našega biva-
nja v Črni gori zaokrožil
pet programov oziroma
projektov tipa inženiring
- tri v Plevlju na osnovi
lesa in v povezavi s Šum-
skim kombinatom Veli-
mir Jakič, in dva v Ivan-
gradu na področju kon-
fekcioniranja papirja in v
grafiki.
Poleg prvega turistične-
ga programa, izgradnje
hotela Palas v Petrovcu,
posebnega Kompasovega
za razširitev zasebnega tu-
rizma, so v pripravi še tri-
je turistični programi in
podpisani dve pogodbi za
projektiranje in kasnejšo
izvedbo: gre za izgradnjo
Avto-baze v Budvi, objek-
te v Cetinju in pri Petrov-
cu za kampovsko infra-
strukturo ob čudoviti pla-
ži Buljarica.
IZGRADNJA HOTELA
PALAS JE POSTALA
VZOREC
Združevanje sredstev
na dohodkovnih odnosih
ob devizni soudeležbi
ustvarjenega prihodnjega
turističnega denarja, po-
vezan s konkretnimi po-
nudbami in programi, kot
jih je ponudil Črni gori
Razvojni center Celje, je
postalo pomemben vzo-
rec za združevanje dela in
sredstev v turističnem go-
spodarstvu Črne gore. To
pa ima tako poslovne kot
politične in še drugačne
razsežnosti.
Pa se na kratko pomu-
dimo še pri sami gradnji
oziroma problemih, ki jih
nešteto in vsak dan ponu-
ja takšna zahtevna grad-
nja. In končno gre tudi
istočasno za strokovni in
organizacijski ter izvedbe-
ni zrelostni izpit, od kate-
rega je razumljivo odvi-
sno še veliko drugih takš-
nih in podobnih del.
Pogovarjali smo se s
Stjepanom Krsnikom,
vodjem gradbišča, ki je od
množice problemov grad-
nje izbral predvsem tri
»orehe«: Slabe telefonske
in teleprinterske zveze,
veter, ki ovira predvsem
delo z žerjavi, in podtalno
vodo, ki jim je povzročila
in še povzroča številne
probleme. Predvsem seje
niso v takšni količini na-
dejali.
Vodja nadzora je dipl.
ing. Ivo Šterbenc, ki je
postal že kar pravi Petrov-
čan, še bolj pa njegov po-
močnik dipl. ing. Remigij
Košec, ki bo konec kon-
cev praktično odslužil kar
enoletni rok na tem grad-
bišču. Delo je naporno in
zahtevno, dokaj razno-
vrstno, predvsem pa pote-
ka vseh štiriindvajset ur
na dan.
Petrovčani, ki od daleč in
blizu opazujejo slovensko
gradbišče sredi njihovega
kraja, imajo zaenkrat sa-
mo pohvalne besede, tako
o organizaciji dela, delov-
nem tempu in tudi zaradi
nikakršnih nevšečnosti,
ki bi jih lahko povzročalo
v tem nesezonskem času
tako veliko število - 360,
gradbenih delavcev, svo-
jevrstnih »turistov«.
Vsekakor bo novi hotel
Drago je Asanovič, Kom-
pas Budva: »Ne vem, za-
kaj nas Slovenci bolj ne
obiskujejo. Vemo, da so
dobri turisti, sami pa bi
zanje pripravili tudi do-
volj zanimivosti in turi-
stičnih poslastkov, da o
možnostih zračnega mo-
stu iz Slovenije na naše
Primorje niti ne govo-
rim.«
dodobra spremenil podo-
bo osrednjega jedra Pe-
trovca in mu ob že mno-
gih po potresu obnovlje-
nih značilnih primorskih
hišah dal tudi svojstven
pečat.
Res pa je tudi to, da Pe-
trovčane oziroma vso ob-
čino Budvo čaka še veliko
dela pri obnovi obalnega
pasu, ki ga je najmočneje
prizadel potres. Tudi v le-
tošnji polni turistični se-
zoni, ki je po zagotovilih
tamkajšnjih turističnih
delavcev že vnaprej raz-
prodana, se bodo turisti še
srečevali z mnogimi po-
tresnimi škrbinami in
značilnostmi, od katerih
sta še vedno za silo rešeni
dve inštituciji, vsenv in
vsakomur na moč potreb-
ni: banka je še vedno v
skromni leseni baraki, po-
šta pa v malo boljši, pa
vseeno leseni montažni.
Toda o tem na tem me-
stu ne bomo razpravljali,
lahko pa tudi iz te ugoto-
vitve potegnemo zaklju-
ček, da bo za dobro orga-
nizirane organizacije
združenega dela, ki bodo
znale Črni gori ponuditi
poleg konkretnih poslov
in programov ter kako-
vostnih storitev različnih
tipov izvedb še dosti dela
in zaslužka.
Razvojni center Celje
jim je do sedaj že dobro
utrl mnoga pota.
MITJA UMNIK
Stjepan Krsnik, vodja gradbišča novomeškega Pio-
nirja in Remigij Košec iz nadzora RCC dobro sodelu-
jeta.
Panoramski pogled na Petro vacs ceste nad njim. V ospredju ponazarjajo gradbišče
novega hotela Palas zaenkrat le še štirje veliki žerjavi.
Posnetek dovolj zgovorno priča, s kakšnimi težavami zaradi velikih količin pod-
talnice so se morali in se še spoprijemajo gradbinci. Posnetek je sedaj star mesec
dni.
Nekaj kilometrov dolga čudovita peščena plaža Buljarica v neposredni bližin1
Petrovca, še malo dlje od manjše plaže Lučice, bo zaživela šele v sezoni.
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
V leksikonu najdemo opredelitev, da je nacionalizem buržoazna
ideologija in politika, ki v prvo vrsto postavlja narod kot celoto in
njegove resnične ali zamišljene interese, pred interese drugih naro-
dov.
Dodaja zgodovinski pregled nastanka in razvoja nacionalizma, ki
ima v začetku progresiven, pozneje (zlasti s fašizmom) agresiven,
radikalen značaj. Vendar se ohranja v pozitivnem smislu tudi danes
v osvobodilnih gibanjih kolonialnih ljudstev itd.
Kaj išče torej nacionalizem in šovinizem, kije še hujši od prvega, v
naši samoupravni socialistični družbi, da mu je bilo treba napove-
dati tako oster boj, kot sledi na. pasicah predkongresnih gesel v
materialih za kongres ZKS?
Radijska oddaja v Radiu Celje na to
temo minuli četrtek ni bila ravno od-
mevna. Kaže, da se temu vprašanju celo
v vrstah ZK tako »uspešno« izogibamo,
da se le malokdo počuti na tem terenu
zanesljiv hodeč. Imeli smo dva sobese-
dnika Milana Zupančiča in Srečka
Vrečka iz Laškega. Epizodno je s svojim
stanovanjskim problemom nastopil
B.Ostojič, delavec,iz Cinkarne.
Oba sta po svoje razložila, kaj pod na-
cionalizem podrazumevata danes, se
strinjata, da je nacionalizem buržoazna
navlaka, ki se je pretihotapila v sedanji
čas in včasih bolj in včasih manj očitno
izbija na dan, zlasti v težjih, rekli bi v
kriznih razmerah. In o tem smo si bili
edini, da Slovenci še zdaleč nismo »cep-
ljeni« proti nacionalizmu in šovinizmu,
da vrta v našo družbeno zavest v vseh
mogočih pojavnih oblikah.
0 SLOVENSKI
SAMOVŠEČNOSTI!
Slovenci radi poudarjamo svoj prispe-
vek k obči rasti družbenega bogastva v
Jugoslaviji, svojo pamet, svojo pri-
dnost, nekateri kar trdijo, da držimo
vso državo pokonci, je glasilo provoka-
tivno postavljeno vprašanje?
MILAN ZUPANČIČ, je osvetlil to za-
megljeno podobo tako, da je izpostavil
naskok, ki so ga imeli nekateri deli Jugo-
slavije, ne samo Slovenija, pred drugimi
zaradi svoje vključenosti v takrat eno
najbolj razvitih držav, kot je bila črnožol-
ta monarhija. Ta prednost je po osvobo-
ditvi pripomogla k hitrejšemo razvoju in
industrializaciji, vendar bolj v znanju ...
Toda tudi to ni bilo vselej v korist. Moj-
sterska mentaliteta, ta je bila poglavitni
domet slovenskega znanja, je kmalu
podlegla. Drugje, kjer so začeli od začet-
ka, so šli v razvoj z najnovejšim, tako
znanjem kot tehnologijo, Slovencem pa
ni nihče prepovedal, da bi storili isto, pa
marsikje niso, zaverovani v uspeh, ki so
ga dosegli.
Da vlagamo v pokrajine s surovinsko
bazo, je razumljivo, da je splošna rast v
korist predvsem nam. V nerazvita po-
dročja, ki nima kupne moči, tudi najbolj,
šega ne moreš prodati. Sem in tja kaže,
kot bi bili ljubosumni, da se razlike
manjšajo. Da bi veliko ljudi resno misli-
lo, kako Slovenija drži SFRJ pokonci, v
to sobesednik Zupančič dvomi.
(Dvom m upravičen. Zelo ve-
liko ljudi tako misli, ker prema-
lo storimo za pravilno obvešča-
nje, za prepričevalnost dejstev
proti izmišljenim krilaticam.)
BRATSTVO IN ENOTNOST KOT
ODNOS, NE GESLO
Kakšni smo v odnosih, ki bi jih ozna-
čili kot mednacionalne, ko življenje
steče mimo manifestativne vzneseno-
sti? Kako je z bratstvom in enotnostjo
res, ker vemo, da se tudi najgloblja za-
vest nenehno obnavlja v resničnem živ-
ljenjskem odnosu?
SREČKO VREČKO je izhajal i/, izku-
šenj lastnih opazovanj in spoznanj. Ka-
kor koli že, v naši družbi bi ne smelo biti
prostora niti za misel, kaj šele za zelena-
ško in izkoriščevalsko prakso, ki še po-
javlja med delavci iz sosednjih republik
v Sloveniji (najbrž tudi drugod). Kako je
mogoče, da gradbena podjetja sodeluje-
jo »s kooperanti«, ki svojih delavcev ni-
majo niti zavarovanih, za katere niso po-
skrbljeni najosnovnejši bivalni, higien-
ski pogoji, pa tudi prehrana je mesece in
mesece zreducirana na kozerve in po-
dobno?
Kako je s takimi delavci glede ustavno
zagotovljenih samoupravnih pravic, se
vprašuje Vrečko, lahko uganemo. Kar
zadeva vzgajanje in krepitev bratstva in
enotnosti, oblike stikov vodstvenih
struktur gotovo niso dovolj. Res ni mo-
goče, da bi šli vsi k vsem, zato pa je treba
najti način, ko bomo drug o drugem bo-
lje obveščeni, ne pa posredno preko de-
legiranih predstavnikov... In ti, ki živijo
med nami mesece in leta, so glas o nas v
njihovem okolju.
(Smo pa zelo tankočutni, ko gre
za naše delavce na tujem, za nji-
hove pravice in ki so - resnici na
ljubo povedano v glavnem tudi
uresničene. V Nemčiji, v tako
imenovanem »gnilem kapitali-
zmu« pravijo, da so iskali delov-
no silo, prišli pa so ljudje in se
tega v glavnem zavedajo.)
To je seveda samo dvoje kamenčkov v
mozaiku pojavnih oblik nacionalizma in
šovinizma, ki je kar preveč ukoreninjen
tudi med nami, čeprav radi rečemo, da
ga je drugje v izobilju. Najbrž je ravno v
tem precej hranljivih snovi za nacionali-
zme in šovinizme?
OBČUTEK KRIVDE IŠČE KRIVCA
DRUGJE
Poenostavljeno vzeto, so klice bolezni
tudi takšne, da namesto, da bi razmišljali
o lastnih slabostih in nedoslednostih, da
bi si olajšali vest, iščemo vsaj za kanček
večjega krivca - in tako je vedno sosed
grešnik.
Naj nasipljemo nekaj takih krilatic in
nacionalističnih cvetk:
Ko smo pred leti pisali o uspehu Ota
Pestnerja, smo dobili pismo sila »rodo-
ljubne« Celjanke, ki je protestirala, da
Pestner, ni Celjan, da je Cigan. Dobro
vemo, da so trije rodovi menda dovolj za
pridobitev domicila, tudi če gre za Ro
me. Takšen je nekdaj tipični katoliški
predsodek za Zide.
Ali pa! Zakaj so tako priljubljeni spo-
sojeni in na novo izmišljeni vici o Savinj-
čanih? Ali ni v tem nekaj zelene zavisti,
pa jim tudi varčnos4 štejemo v napako, s
katero mi, hvalabogu, nismo obreme-
njeni.
Pa poglejmo poluradne odnose med
občinami, med pokrajinami, ko se Slo-
venci gremo Štajerce, Primorce, Gorenj-
ce - in ko tudi to ni dovolj, se gremo pse
in mačke celo v eni sami občini.
Najbrž je ohranjanje »buržoaznega na-
cionalizma« v naše razmere v tem, da ne
znamo seči vase, da za vse iščemo vzroke
izven sebe in da je to posledica po-
manjkljive zavesti, zavest posledica po-
manjkljive vzgoje, vzgoja pa je sočasni
vpliv znanja in življenjskega realizma.
Tako nekako, ob pomenku o naciona-
lizmih!
JURE KRAŠOVEC
fOTOMCI PRVE INŽENIRSKE BRIGADE
IA JUNAKI BORBE, JUNAKI DELA!
Izjemen delež pri gradnji Jugoslavije dajejo inženirci
Pred mesecem smo pisali
i prazniku Dnevu inženir-
jev in takrat smo podrobne-
je predstavili inženirsko
tooto Save Neškoviča. To je
bil praznik vseh inženircev
Jugoslaviji, zdaj, 20. apri-
la, pa bo slavila samo celj-
ska enota, ki je nadaljeva-
le tradicije slavne prve in-
^nirijske brigade v sklopu
VII. korpusa NOV in PO Ju-
goslavije. Inženirci tako na-
daljujejo tradicijo svojih
starejših vojnih tovarišev!
Kako je prišlo do ustanovi-
le inženirskih enot? Z raz-
nem narodno osvobodilne
°°rbe in partizanskih odre-
dov se je leta 1945 pojavila
Potreba po formiranju večje
JJ|ženirsko-tehnične enote,
1(1 bi bila sposobna izpeljati
Večje akcije, kot so bile grad-
"J3 letališč, cest in mostov
^ obnova porušenih želez-
nih prog. Tako je bil 20.
5Prila 1945 izdan ukaz o for-
miranju gradbene brigade,
brigado so še istega leta 3.
preimenovali v inženir-
ko brigado VII. korpusa in
|'ednje tradicijo nadaljuje
lnženirska enota v Celju.
Takratno brigado so v
javnem sestavljali: prvi ba-
j^jon za postavljanje mo-
drugi in tretji bataljon
,a gradnjo cest in četrti bata-
je bil delovni bataljon. V
£em času je imela brigada
i"°0 do 1200 borcev. Stare-
1(1ski kader so v glavnem
javljali strokovnjaki s po-
r°čja inženirsko tehničnih
?rok. v brigadi pa je bilo tu-
» 50 odstotkov kvalificira-
h delavcev:
j Med takratnimi najpo-
trebnejšimi objekti, ki so
H zgradili inženirci, je bil
most čez Kolpo na Brodu in
Vinici, usposobili so večje
število cest ter postavili
most čez Gruberjev kanal v
"Ljubljani, s čimer so omogo-
čili tudi osvoboditev mesta
heroja - Ljubljane. Brigada
je prišla v Ljubljano 9. maja
1945 in komisar vojne briga-
de Dušan Marinšek se takole
spominja tistih slavnih dni:
»Deležni smo bili lepega,
iskrenega in prisrčnega spre-
jema, ki ga ni moč opisati,
ampak se mora to samo doži-
veti.«
Za veselje ob osvoboditvi
ni bilo veliko časa, kajti pred
vsemi je bila obnova domo-
vine. Brigado so čakale nove
obveznosti in akcije so začeli
s parolo »Junakom borbe
naj sledijo junaki dela«!
Takrat ni bilo niti ustrez-
nega materiala, niti projek-
tov pa je padla odločitev:
»Obnoviti je treba železniško
progo Pragersko-Kotoriba«!
Bilo je potrebnih samo 70
dni, da so obnovili 33 objek-
tov in proga je bila usposob-
ljena. V tistem času in v ti-
stih pogojih je bil to pravi
podvig in velik politični
uspeh! Proga je predstavlja-
la strateško pomembno
smer, saj je bila praktično
edina, ki je takrat povezova-
la zahod z vzhodom v tem
predelu Jugoslavije. Bila je
že svoboda, vendar še vedno
so bili v akciji izgradnje in
obnove belokranjski tesarji,
dolenjski, štajerski in no-
tranjski kmetje, zasavski ru-
darji in delavci iz industrij-
skih mest Slovenije. Prvo in-
ženirsko brigado so razfor-
mirali novembra 1945. Do
osvoboditve je bila brigada
tehnično slabo opremljena.
Celjska enota inženircev
pod vodstvom Save Neško-
viča z vsem spoštovanjem
nadaljuje tradicijo prve inže-
nirske brigade, zato je tudi
njen praznik 20. april, kot
spomin na ustanovitev prve
inženirske brigade. Srečen
praznik junakom dela in.
iskren pozdrav potomcem
slavnih inženircev-herojev!
T.VRABL
DELA VNO ŠENTJURSKO DRUŠTVO
UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev je bilo v šentjur-
ski občini ustanovljeno leta 1950 in je
imelo svoj sedež v prostorih Bohorčeve
hiše. Prvi predsednik je bil dr. Rus, dru-
gi Franjo Žagar in sedaj že dolgoletni
predsednik Miloš Šalej.
Število članov je bilo na začetku skro-
mno, saj je takrat v petdesetih letih bilo
še malo upokojencev in je zato bilo čla-
nov društva komaj 350. To število se je
do leta 1982 nenehno dvigalo, tako šteje
društvo sedaj 950 članov. Vseh upoko-
jencev v občini je približno 1400, kar
pomeni da približno 450 upokojencev ni
zajetih v društvo. Zanimivo je, da se v
društvo včlanjujejo masovno upokojen-
ci iz gospodarskih organizacij manj, pa
intelektualcev, ker je upokojencev vse
več, raste s tem tudi število članstva v
društvu. V društvo se včlanjujejo tudi
upokojeni kmetje, vendar tudi število
teh še ni zadovoljivo.
Občinsko društvo ima svoja poverje-
ništva na Planini pri Sevnici, Loki pri
Zusmu, Dramljah, Ponikvi, Vinskem
vrhu, Gorici pri Slivnici, Kalobju, Dobju
in Dolgi gori.
Izredno važna prelomnica v delu druš-
tva je bilo leto 1973; ko je društvo od
Železarne Štore kupilo pritlične prosto-
re v hiši, ki je v Kvedrovi ulici št. 30 -
površina teh prostorov znaša 98 m2.
Nakup in adaptacijo klubskih prosto-
rov je omogočila Zveza društev upoko-
jencev Slovenije v Ljubljani, ki je prispe-
vala 280.000 din. K opremi sta prispevali
nekaj pohištva tudi delovni organizaciji
ALPOS in LI BOHOR. Društvo vsako
leto v mejah svojih možnosti ob novem
letu obdari svoje bolne člane, ki imajo
nizke pokojnine z darilnimi boni in orga-
nizira letno do 10 izletov.
E.R.
OBISKALI SO NAS NAŠI IZ
GUTERSLOHA
Šestindvajset učencev slovenskega dopolnilnega pouka
in trideset članov slovenskega športnega društva »Slove-
nija« iz zahodnonemškega mesteca Giitersloh, je v petek
popoldne prispelo v Celje.
Prijeten sprejem so gostom, našim delavcem na začasnem
delu v tujini in njihovim otrokom, pripravili učenci in de-
lavci v osnovni šoli Veljko Vlahovič. V pestrem kulturnem
programu so učenci 4. a razreda v besedi, pesmi, sliki in
plesu pokazali, kako pisano in bogato je delo na tej šoli.
>» Pokazali smo vam to, ker želimo, da se čimprej vrnete med
nas,« so bile najbolj prisrčne in resnične besede, ki jih je
izrekel Fridrih Dosedla, ravnatelj osnovne šole Veljko Vla-
hovič. Dobrodošlico je v imenu družbenopolitičnih organi-
zacij občine Celje izrekel Darko Končan, predsednik občin-
ske konference ZSMS Celje, v imenu članov društva »Slove-
nija« pa se je za prisrčen sprejem gostiteljem zahvalil Adolf
Sternad, predsednik društva, potem pa je folklorna sku-
pina, v pisanih domačih narodnih nošah, zaplesala venček
slovenskih narodnih plesov.
Zvečer so gostom pripravili topel sprejem v prostorih
občinske konference SZDL Celje. Srečanja so se udeležili
Tone Rozman, predsednik OK SZDL Celje, Marjan Turič-
nik, podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Celje
in Boris Božič, predsednik koordinacijskega odbora za
vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini.
V soboto zjutraj so gostje odpotovali v Beograd, kjer so
obiskali Hišo cvetja, v nedeljo zjutraj pa se zopet vrnili v
Celje. Zgodnje popoldne so izkoristili za ogled Celja, kultur-
nozgodovinskih znamenitosti in se povzpeli na Stari grad. V
RŠC Golovec so se odrasli pomerili v kegljanju z ekipo LIK
Savinja, otroci pa so ta čas izkoristili za plavanje. Na poslo-
vilnem večeru je bilo prijetno in toplo. »Na skorajšnje svide-
nje, dragi naši rojaki!«
M.AGREZ
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
v ingradu pravijo, da brez zk ni področja
BOLJE IZKORISTITI DELOVNI ČAS
Vendar ni vse odvisno samo od organiziranih gradbincev
Zaradi kongresnih tem, pa tudi po-
sebnih težav gradbeništva smo se za
okroglo mizo v našem uredništvu do-
bili tudi z Ingradovci. Boljša izkorišče-
nost delovnega časa, nagrajevanje po
delu, večja produktivnost in uveljav-
ljanje proizvodnosti dela so nam bili
tematski okvir. Našega pogovora za
okroglo mizo so se udeležili FRANC
BRINOVEC, predsednik predsedstva
akcijske konference ZK, JOŽE MEŠL,
predsednik konference osnovnih or-
ganizacij sindikata, PETER OGRA-
JENŠEK, predsednik koordinacijske-
ga sveta ZSMS, TONE AŠKERC, član
predsedstva akcijske konference ZK,
FRANC BERGINC, odgovoren za
splošne in kadrovske zadeve ter pod-
pisani iz uredništva NT in RC.
Naš pogovor je presegel v naprej do-
ločen in izbran tematski okvir, v da-
našnjem povzetku bomo predstavili
samo bistvene povzetke naših sogo-
vornikov, ki vsekakor pomenijo izsek
sedanjega utripa delovne organizacije
GIP INGRAD Celje.
NAŠA PREDKONGRESNA
AKTIVNOST JE BILA DOBRA
F. BRINOVEC: »S pospešeno poli-
tično aktivnostjo smo praktično začeli
dosti pred organiziranimi pripravami
na kongres slovenskih komunistov.
Predvsem smo se zelo aktivirali ob
problemski konferenci, namenjeni po-
sebej gradbeništvu na Slovenskem.
Konkretno pa smo v zvezi s kongre-
som organizirali dvodnevni seminar za
komuniste, kjer smo »predelali« vse
pomembnejše dokumente. Za naše de-
lovno okolje moram potrditi tudi to,
da smo se pošteno lotili reševanja pro-
blemov organiziranosti v delovni orga-
nizaciji in še posebej boljši izkorišče-
nosti delovnega časa, ki je zahtevalo
zaradi narave našega gradbinskega de-
la še posebne prerazporeditve delov-
nega časa. Tega dela se je predvsem
lotila komisija za družbeno ekonom-
ske odnose v ZK Ingrada in lahko se
pohvalimo, da smo s 1. marcem letoš-
njega leta že naredili bistvene premike
pri razporejanju delovnega časa glede
na sezonski značaj v gradbeništvu.
Poudarki so logično na letnem času.«
RAZPOREJANJE ČASA JE
POSEBEN PROBLEM
O tem ne kaže dvomiti, še posebej,
če gre za gradbeništvo in gradbince, je
poudaril FRANC BERGINC: -Za
uspešno prilagajanje proizvodnje večji
učinkovitosti z razporeditvijo delovne-
ga časa je potrebno sodelovanje vseh
udeležencev v gradbeništvu. Stvar pa
je takšna, da so komunalni štandardi v
krajih, kjer imamo gradbišča in svoje
temeljne organizacije združenega dela,
dokaj različni. Tam, kjer je takšen ko-
munalni štandard slabši, bi premakni-
tev oziroma podaljšanje dela naših de-
lavcev, pomenila istočasno, da bi mo-
rali naši delavci ostajati na gradbišču
še dlje, kot bi bilo to smotrno z vidika
boljše izkoriščenosti delovnega časa.
Poseben problem so ostale službe in
dejavnosti, kot na primer otroško var-
stvo - podaljšano zaradi gradbenih de-
lavcev - staršev. Tako dobimo včasih
občutek, da dosledna izvedba zahteve
po boljši izkoriščenosti delovnega ča-
sa ne more sloneti na ramenih nas
gradbincev.«
MLADI KOMUNISTI BI MORALI
DELOVATI V ZSMS
P.OGRAJENŠEK: »Kakor velja na
splošno, ima ZSMS kot mladinska or-
ganizacija poseben značaj. V tem tež-
kem gospodarskem času pa ima ta
značaj lahko še posebno težo oziroma
pride lahko bolj do izraza. Mi mladi
smo se poleg gospodarskih problemov
še posebej gradbeništva v zadnjem ča-
su ukvarjali dosti z vlogo in področjem
uveljavljanja mladih komunistov. Res
je, da smo raztepeni po različnih grad-
biščih in tozdih po vsej Sloveniji in še
drugje, vendar mislim, da bi se od časa
do časa mladi komunisti morali tudi
posebej sestati; sicer pa bi mladi ko-
munisti morali bolj delovati v okvirih
mladinske organizacije. Skratka, od
njih v prihodnje več pričakujemo v
ZSMS.«
TEŽKO JE NAČRTOVATI ZA
JUTRI
T. AŠKERC: »Gradbeništvo se je se-
daj znašlo na splošno v težki situaciji,
ki je še težja zaradi prejšnjih ugodnih
konjunkturnih časov, zaradi katerih
smo dokaj večali svoje zmogljivosti.
Menim, da je podrobno in dosledno
načrtovanje v gradbeništvu, še pose-
bej za srednjeročno obdobje, skoraj
nemogoče - v naših razmerah. Na na-
šem tržišču se stvari bistveno menjajo
čez noč. Logično je, da smo se zaradi
zaostrenih razmer poskušali usmeriti
tudi drugam, v druge dežele in druge
naše republike. Tako smo na primer v
sodelovanju s Slovenija cestami in Te-
hniko iz Ljubljane šli tudi v Irak.
Doma sredstva za razširjeno repro-
dukcijo vlagamo v poslovni sklad, da
bi na ta način lahko določene naložbe
tudi bolje kreditirali.
Tudi z delitvijo po delu smo v zad-
njem času napredovali, bolj v proiz-
vodnji, pa manj v režiji, vendar so tudi
tam premiki na bolje.«
POLITIČNE SILE PRI NAS SO
MOČNE
F. BRINOVEC: »Zveza komunistov
je prisotna na vseh področjih in je pra-
viloma pobudnik mnogih akcij. Pri
doslednejšem nagrajevanju po delu
smo bili pobudniki. Ni še tako dolgo,
ko smo v gradbeniški konjunkturi na-
grajevali po urah, sedaj že osemdeset
odstotkov po delu. So seveda bolj in
manj uspešne osnovne organizacije
ZK, prav zato prakticiramo tako, da
imamo tudi seje predsedstva akcijske
konference ZK zdaj v tem, zdaj v dru-
gem okolju svoje lastne politične baze.
Tako se od nje ne oddaljujemo sami,
prav tako lažje usmerjamo delo in po-
magamo, kjer je treba.«
J. MEŠL: »Družbenopolitične, orga-
nizacije so po našem prepričanju med
aktivnejšimi tako v občini kot v se-
stavljeni organizaciji združenega dela
in prizadevamo si, da so vse enako
aktivne, sicer kmalu lahko nastanejo
škodljive praznine. Vsekakor lahko
potrdimo, da se politična zavest in od-
govornost v naši delovni organizaciji
večata in vse bolj je čutiti potrebo po
organiziranem družbenopolitičnem
delu v vsaki naši temeljni organizaciji
združenega dela.«
MITJA UMNIK
NA LAVI BODO IMELI
VEČNAMENSKI DOM
Gradnja družbenega večnamenskega objekta v krajec
skupnosti Lava v Celju je v zaključni fazi.
Gre za objekt, ki je zadnji iz programa občinskega sam
prispevka, ki se je pravkar iztekel. V tem Vegradovem mj
tažnem objektu, površine 170 kvadratnih metrov in posti
ljenem v neposredno bližino samopostrežne trgovine, bo
prepotrebni prostori krajevne skupnosti Lava: za deloorj
nov družbenopolitične skupnosti, delovanje krajevnih dn
benopolitičnih organizacij in za delo društev in družbei
organizacij, ki delujejo v tej krajevni skupnosti. Man(
»dvorana bo namenjena občasnim prireditvam in kulturri
ustvarjalcem. Objekt bo služil tudi krajevnim potrebi
SLO in družbene samozaščite. V nove prostore se bo vsel
tudi enota PTT Celje s stalno službo in javno telefon?
govorilnico. Ker so gradbena dela pri koncu, bo potret
urediti tudi okolje. V programu je skupna delovna akc
krajanov, da bi bil izgled novega objekta, ki bo odprt pred
doma ob koncu maja, kar najlepši.
Predračunska vrednost novega družbenega objekta v k
jevni skupnosti Lava znaša dobrih šest milijonov dinarj
Poleg sredstev občinskega samoprispevka, ki niso zai
ščala, je svoj delež prispevala še PTT Celje in občins
skupnost KS, iz sredstev za delovanje delegatskega siste
in SLO.	M.AGR
IZLET DIABETIKOV
Društvo diabetikov Celje organizira izlet za člane drušl
in njihove svojce. Izlet bo 2. maja, ko bo odhod izpr
lokalne avtobusne postaje Celje ob 7. uri zjutraj. Izletnike
pot vodila v Kranj, Jesenice, Kranjsko goro in Mojstrai
kjer bo v hotelu naravnega zdravilišča »Triglav« tudi kosi
Na povratku si bodo lahko ogledali še Bled, vrnili pa
bodo v Celje okoli 20. ure.
Prijaviti se je mogoče še do 25. aprila ob ponedeljkih
torkih od 9.-11. ure na sedežu društva na Zidanškovi 1
Celju.	V. I
problemska konferenca
VZGOJA IN DELO
O samoupravnem položaju učencev
Na pobudo in v organiza-
ciji komunistov na celo-
dnevni osnovni šoli Fran
Roš v Celju, se je v četrtek
popoldne odvijala problem-
ska konferenca, z namenom,
odgovoriti na vprašanje,
kako in do kakšne mere smo
izoblikovali samoupravni
položaj učenca na naši
osnovni šoli v procesu vzgo-
je in izobraževanja. Tema
razgovora je bila dovolj ak-
tualna in zanimiva, da je
privabila širok krog peda-
goških delavcev iz občine
Celje: od učiteljev v osnov-
nih šolah do predstavnikov
zavoda za šolstvo, izobraže-
valne skupnosti občine Ce-
lje, občinske mladinske or-
ganizacije in še koga. Pro-
blemske konference se je
udeležil tudi dr. Emil Roje,
član centralnega komiteja
ZKS.
Rezultati vzorčne ankete,
izvedene v 6., 7. in 8. razredih
celjskih osnovnih šol, so bili
dobra osnova za začetek raz-
govora, ki se je odvijal tako,
da je sproti odpiral številna
vprašanja, dileme, predvsem
pa možnosti za nadaljnja in
poglobljena razmišljanja o
tem, kako še razvijati in
spremljati našega učenca na
poti oblikovanja v celovito,
na samoupravnih temeljih
zgrajeno.
Ima danes učenec v osnov-
ni šoli dovolj možnosti, da
skozi delo in najrazličnejše
interesne dejavnosti razvija
svoj odnos do dela, do druž-
be, do družbene lastnine in
vseh ostalih vrednot? Priza-
devamo si, da bi bila naša
osnovna šola delovna, vsebi-
na dela v tej smeri pa se pre-
počasi spreminja, čemur so v
precejšnji meri krivi učni na-
črti kot osnova za učiteljevo
pedagoško-vzgojno delo in
za ustvarjanje pogojev za sa-
moupravljanje učencev. Ka-
ko, na kakšen način še bolj
zainteresirati učence za sa-
moupravno delo? Ali učenci
sploh vedo, kaj vse je samo-
upravljanje, kakšne so raz-
sežnosti tega osnovnega
družbenoekonomskega
odnosa? To je le nekaj vpra-
šanj, ki so jih pedagoški de-
lavci v razpravi postavljali
kot izziv za kritično razpra-
vo, kakršna je ta tudi bila.
Samoupravni položaj na-
šega osnovnošolca, pred-
vsem pa način dela, s kate-
rim v učno-vzgojnem proce-
su oblikujemo njegov odnos
do samoupravljanja, se je v
zadnjih letih v mnogočem
spremenil in približal želje-
nemu cilju, s tem pa, seveda,
ne smemo biti zadovoljni.
Problemska konferenca je
opozorila še na mnoge po-
manjkljivosti in odprta vpra-
šanja, ki se jih bo treba lotiti,
da bo pot k cilju čim krajša
in kar se da uspešna.
»Šola je ogledalo naše
družbe: v dobrem in slabem.
Zato je naša naloga, okrepiti
vzgojno funkcijo šole...« je,
med drugim, poudaril Emil
Roje in 'opozoril, da je prav
to tudi ena od osrednjih tem
resolucije za IX. kongres
ZKS
MARJELA AGREZ
NOV IZVRŠNI
SVET OBČINE
VE! ENJE
Včeraj je bila v Titovem
Velenju konstitutivna seja
vodilnih organov skupščine,
zborov in izvršnega sveta.
Med drugim so izvolili tudi
nov izvršni svet, ki ga bo v
naslednji mandatni dobi kot
predsednik vodil BOŽO LE-
DNIK, člani pa bodo MIRAN
ARZENSEK, FRANC AV-
BERŠEK, JOŽE CELIK,
ŠTEFKA KORDEŠ, SLAV-
KO KORENIC, VENCE-
SLAV SVOLJSAK, DRAGO
ŠULEK in LOJZE BATlC.
TV
VABILO KURIRJEM
TV 33 S
Krajevna skupnost in ZB
NOV Stranice vabita vse biv-
še kurirje postaje TV 33 S, da
se udeleže odkritja obeležja,
ki bo v torek 27.4.1982 ob 10.
uri pred Osnovno šolo Veljko
Vlahovič na Stranicah.
Po odkritju bo tovariško
srečanje kurirjev z domačini
sodelavci te kurirske postaje,
ki je delovala na prehodu iz
Konjiške gore na Pohorje in
proti Savinjski dolini od jese-
ni 1943 do osvoboditve.
OSREDNJA
PRIREDITEV BO 26.
APRILA
Osrednja prireditev ob
dnevu OF in 1. maju - prazni-
ku dela bo v Celju 26. aprila v
Narodnem domu. V progra-
mu bodo sodelovali najboljši
mladinski pevski zbori z zak-
ljučne revije lanskega mla-
dinskega pevskega festivala.
WE
občina laško
KRAJŠATI RAZDALJE
Za hitrejši razvoj oddaljenih krajev
Kadar v krajevnih skup-
nostih občine Laško raz-
pravljajo o nadaljnjem raz-
voju, se vselej najdlje usta-
vijo pri vprašanjih nadalj-
njega razvoja infrastruktu-
re. To je razumljivo, saj ve-
mo, da so v občini Laško še
tri krajevne skupnosti, ki so
po veljavnih merilih še
manj razvite.
Težko bi rekli, da je bil raz-
voj infrastrukture, od cen-
trov odmaknjenih in višin-
skih krajevnih skupnostih
laške občine, kdaj zapostav-
ljen. Morda je vprašanje na-
daljnjega razvoja danes zato
bolj poglobljeno, ker bijemo
bitko za hrano, za kruh, in
ker nam zato ni vseeno, če
ljudje odhajajo v dolino, ko
primerjajo pogoje življenja
na vasi in v mestu.
Prizadevanja za spremi-
njanje pogojev življenja na
vasi potekajo v občini La-
ško, ob najtesnejšem sodelo-
vanju občanov, intenzivno.
V ta prizadevanja se, poleg
ostalih dejavnikov, dokaj
uspešno vključujeta tudi obe
samoupravni komunalni in-
teresni skupnosti, Laško in
Radeče, ki pa se spopadata s
precejšnjimi finančnimi in
organizacijskimi problemi.
Pogoj za hitrejši razvoj so
ceste. Zato so tudi srednje-
ročni plani razvoja krajevnih
skupnosti predvsem v zna-
menju gradenj, obnov in mo-
dernizacije cest. Tudi sred-
stva tretjega samoprispevka
bodo krajani v glavnem na-
menili za potrebe nadaljnje-
ga razvoja mreže cest. Kaj
imajo v letošnjem letu v na-
črtih v krajevnih skupnostih
Sedraž, Breze, Marijagradec
in Vrh nad Laškim?
V	Sedražu je v gradnji 2
kilometra dolg odsek ceste
Trnovo-Sevce. Letos bodo
zgradili še del ceste iz Brez-
na v Zgornje Brezno, v pro-
gramu pa je še modernizaci-
ja ceste Sedraž-Trnovo-Sev-
ce. Pri tem krajani računajo
še na pomoč Rudnika Laško.
Sredstva krajevnega samo-
prispevka ne bodo zadošča-
la. Veliko bodo naredili s
prostovoljnim delom in do-
datnimi prostovoljno zdru-
ženimi sredstvi.
V	krajevni skupnosti Bre-
ze gradijo cesto Laško-Bre-
ze-Osredek. Gre za približno
10 kilometrov obnove in mo-
dernizacije te ceste, ki bo
usposobljena za varen avto-
mobilski promet, predvsem
pa vsakodnevni prevoz de-
lavcev in osnovnošolske
mladine. Lani so v Brezah
pričeli graditi cesto Slatina-
-Trobni dol. Na tem delu ce-
ste sta do danes zgrajena dva
kilometra. Nadaljevanje te
gradnje je v letošnjem letu
pod vprašajem zaradi še ne-
pokritih kreditnih obvezno-
sti in ker nekatere temeljne
organizacije ne izpolnjujejo
obljub glede dogovorjene
pomoči. Krajevna skupnost
Breze kot manj razvita kra-
jevna skupnost v občini La-
ško je tudi še edina v občini
Laško brez enega samega ki-
lometra cestnega asfalta.
Krajani veliko pričakujejo
od mladih, saj bo letošnja
zvezna mladinska delav
akcija Kozjansko zajela ti
krajevno skupnost Breze
gradnjo cestnih odsek
Bezgovje-Breze in Slatin
-Trobni dol.
Obnova sto metrov doli
cestne ožine in dela krajev
ceste Laško-Lahomno, je
letošnjem programu nadal1
vanje izgradnje cest v kraje
ni skupnosti Marijagrade
Poleg sredstev samoprisp*
ka, bodo krajani tudi letos;
dodatno segli v žep, P1*
vsem pa skupno zgrabili1
krampe in lopate kot jet0
tej krajevni skupnosti %
vsakodnevna podoba.
V Vrhu, drugi manj
krajevni skupnosti obf
Laško je v teku obnova tflj
pol kilometrov dolgega d®
ceste Vrh-Velike Grahov5
500 metrov nove trase so^
jani zgradili že v prvih meS
cih letošnjega leta. Za 'J
daljnjo gradnjo cest so 11
menili večino sredstev W
jevnega samoprispevka. ®
zliko pa bodo »pokrili« sPr'
stovoljnim delom in doda'|
združenimi sredstvi tergra
benim materialom.
Tokrat smo se ustavi1'
Brezah, Marijagradcu,
in v Sedražu. Dotaknili i*
se le prizadevanj za izb
nje cestnih povezav, ^
osnova za nadaljnji
dek. Kaj za letos priprav'^
v ostalih krajevnih skup'
stih občine Laško pa v en
naslednjih številk. flc
MARJELA AG*
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
fSTAVITI SE NE SME!
^govora o njeni prioriteti se moramo držati
Modernizacija bolnišnice v
ijlju je prednostna naložba
\ področju družbenih de-
dnosti na celjskem območ-
l Tako so se odločile obči-
I ki zanjo združujejo sred-
n-a in ravno od občin je tudi
jvisno, če bo podpisan
ružbeni dogovor uresničen.
e letos, ko morajo v obči-
zaradi težjih gospodar-
jih razmer ponovno odlo-
jti, kaj bo mogoče in kaj ne
[0riti v tem srednjeročnem
•jdobju. Modernizacija bol-
nice v Celju ne sme biti
prašljiva. To so poudarili
jdi na torkovi razširjeni seji
elcretariata Medobčinskega
teta ZK, na kateri so sode-
,vali tudi člani Izvršnega
ijbora sklada za moderniza-
ijo bolnišnice, strokovne
,edicinske komisije, pred-
avniki družbenopolitičnih
organizacij, občin in Ljub-
ljanske banke.
Resnična regijska solidar-
nost in pritegnitev k družbe-
nemu dogovoru o zagotavlja-
nju sredstev za modernizaci-
jo občin Velenje in Sevnica
je eden glavnih pogojev, da
se bodo lahko dela nadalje-
vala, da bo mogoče premaga-
ti vse prepreke, ki jih že se-
daj ni bilo malo, še več pa jih
vsi pričakujejo. Vsaka preki-
nitev bi lahko pomenila pro-
pad večletnih prizadevanj in
vloženih sredstev ter nepo-
pravljivo škodo za nas vse, ki
potrebujemo usluge bolniš-
nice.
O delih, ki so bila opravlje-
na od leta 1977, je na seji po-
ročal predsednik Izvršnega
odbora sklada za moderniza-
cijo bolnišnice Franc Ban, za
katerega so predlagali, da bi
vodil tudi novi izvršni odbor,
ki ga morajo čimprej imeno-
vati pri Medobčinski zdrav-
stveni skupnosti v sodelova-
nju z Medobčinskim svetom
SZDL. To je nujno tudi zara-
di kontinuitete del, ki že vsa
leta potekajo na treh področ-
jih - pri ureditvi infrastruk-
ture, kjer je pravzaprav vse
najpomembnejše že zagotov-
ljeno in pomeni trden temelj
za normalno nadaljevanje
del, pri gradnji novega
osrednjega bolniškega ob-
jekta, ki letos z zaključitvijo
4. faze dobiva skelet s kritino
in pri adaptaciji obstoječih
bolniških zmogljivostih
zadnji pridobitvi, ki so jo od-
prli včeraj, sta enota inten-
zivne nege in terapije v okvi-
ru Centra operativnih oddel-
kov z anestezijo in v Celje
preseljen dermatovenerolo-
ški oddelek.
MILENA B. POKLIC
ZA VEČJO VARNOST
Na OS Peter Šprajc Jur v Žalcu so prejšnji tgien učenci od 4. do 6. razreda opravljali
izpite za kolesa. V tej skupini jih je bilo osemdeset, ki so uspešno opravili izpit iz cestno
prometnih predpisov in praktične vožnje, ki je bila na poligonu ZŠAM Žalec v Šempetru.
Na sliki, skupina učencev, ki je opravila izpit za kolesa.
T. TAVČAR
iUTRI KROS NOVEGA TEDNIKA - RADIA CELJE
!A MLADE BODOČE ATLETE
lokal pripravljamo za ekipnega zmagovalca osnovnih šol
Končno je dozorela dolgoletna želja at-
itskih delavcev v Celju: Novi tednik in
idio Celje sta prevzela pokroviteljstvo
id organizacijo spomladanskega krosa za
snovne in srednje šole, organizacija pa je
rokah Zveze telesnokulturnih organiza-
ij občine Celje in Atletskega društva Kla-
ivar!
V Jugoslaviji so domala vsi pomembnejši
rasi pod pokroviteljstvom ene izmed zna-
ih časnikarskih hiš. Kar poglejmo: imamo
kose Politike, Oslobodjenja, Borbe, Sport-
ph novosti in v Sloveniji Dela. To so pre-
čno republiške in seveda celo zvezne ma-
festacije. Kros NT - NC bo začetna stopni-
ca bodoče atlete, ki se bodo pojavljali tudi
prej omenjenih krosih.
S krosom želimo doseči čimvečjo udelež-
il mladih v tekih v naravi ter z večjo vklju-
itvijo v AD Kladivar ter nadaljno specialno
kvarjanje s »kraljico športov« - atletiko!
K sodelovanju niso vabljene samo osnov-
ne in srednje šole celjske občine, temveč
tudi sosednjih občin, kot žalske, laške,
šmarske, šentjurske in konjiške. Najboljše
bodo takoj vključili v AD Kladivar, kjer se
bodo začeli pod sistematičnim vodstvom
njihovih trenerjev pripravljati za nastop na
jesenskem republiškem krosu DELA.
KATEGORIJE: pri osnovnih šolah je
osem kategorij - ml. pionirke let. 70 in mlaj-
še, ml. pionirke let. 69, st. pionirke let. 68 in
st. pionirke let. 67, ml. pionirji let. 70 in
mlajši, ml. pionirji let. 69, st. pionirji let. 68
in st. pionirji let. 67. Vsi bodo tekli na progi
dolgi 1000 m ali en tekmovalni krog. Sred-
nje šole: ml. mladinke let. 65-66 in mlajše
(1500 m), st. mladinke let. 63-64 (2000 m), ml.
.mladinci let. 65-66 in mlajši (2000 m) in st.
mladinci let. 63-64 (3000 m).
URNIK: 12.00 ml. pionirke let. 70 in mlaj-
še, 12.10 ml. pionirke let. 69, 12.20 st. pionir-
ke let. 68, 12.30 st. pionirke let. 67, 12.40 ml.
pionirji let. 70 in mlajši, 12.50 ml. pionirji let.
69, 13.00 st. pionirji let. 68, 13.10 st. pionirji
let. 67, 13.20 ml. mladinke let. 65-66 in mlaj-
še, 13.35 st. mladinke let. 63-64, 13.50 ml.
mladinci let. 65-66 in mlajši ter ob 14.05 st.
mladinci let. 63-64. Po zadnji disciplini bo
zaključek tekmovanja s podelitvijo pokalov
in medalj najboljšim. Ekipni zmagovalec pri
osnovnih šolah prejme pokal Novega tedni-
ka in Radia Celje, pri srednjih pa ZTKO
Celje.
Vsak tekmovalec in tekmovalka mora
imeti na startu karton velikosti
100 cm x 5 cm z naslednjimi podatki: ime in
priimek, letnica rojstva in šola za katero
nastopa.
Garderobe bodo v prostorih AD Kladivar,
od koder bo odhod na tekmovalni prostor
pri Osnovni šoli Ivana Kovačiča-Efenke!
Mladim tekmovalcem in tekmovalkam
želimo prijetno tekmovanje in dobre rezul-
tate!
TONE VRABL
HLADI V OBČINI MOZIRJE
10 ZSMS SE NI POVSOD ZAŽIVELA
Va MDA Kras 82 40 mladih Mozirčanov
Kako so aktivni mladi v svojih
kovnih organizacijah v mozir-
*i občini? Koliko mladi zares
Pijejo osnovne organizacije za
"'oje? V čem so glavni problemi,
^ delo ponekod ni takšno kot bi
'oralo biti in še o drugih stvareh
»lo pred dnevi govorili s sekre-
^ko OK ZSMS v Mozirju Min-
10 Naglic in s predsednico kon-
rrence mladih delavcev Ano
*°kovnik.
I NT: Minka Naglic, kako oce-
Njete aktivnost mladih v vaši
TCini?
M. Naglič: »Moram reči, da
f^di so aktivni. Seveda bi bilo
™robe, če bi njihovo delo sodili
FPo delu v OO ZSMS. Mladi so
i 'ivni na kulturnem, športnem
Nročju in so pravzaprav pov-
tjd' kjer jih kdo potrebuje. Pro-
I ^H pa je seveda z njihovo de-
dnostjo v osnovnih organizaci-
ji- Ponekod delo v njih nikakor
*ftiore zaživeti.«
L^T: Je kriv program dela OO
^MS, ki ne zna pritegniti mla-
%?
to. Naglic: »V tem je nekaj re-
'Ce Res pa je tudi, da je med
adimi precej srednješolcev, ki
tednom ne živijo v domačih
^'h, ko pa se ob koncu tedna
J domov, tudi niso tako
nteresirani za delo. Doma
(f^Jajo le mladi delavci, ki so
^nizirani v OO v OZD in pa
v kmetje, ki so organizirani
*tivih mladih zadružnikov in
so tam mnogo bolj aktivni kot v
OO ZSMS. Bo pa potrebnega več
sodelovanja.«
A. Kokovnik: »V mozirskih
OZD je 14 OO ZSMS. V štirih
OZD so izredno aktivni. Izposta-
vila bi mlade v Kovinarstvu na
Ljubnem, v Vegradu in tozdu
Iverna. Iz izkušenj vidim, da so
mladi aktivni tam, kjer je aktivno
njihovo vodstvo, oziroma pred-
sedstvo. So pa seveda tudi pro-
blemi, saj je precej mladih delav-
cev, ki se po končanem delu vo-
zijo v druge kraje, kjer so doma.
NT: Kako je z vključevanjem
mladih v Zvezo komunistov?
A. Kokovnik: »Z odstotkom
mladih komunistov ne moremo
biti zadovoljni. Mislim, da bi lah-
ko v vrste ZK sprejeli več mladih
ljudi. Vem, da bi jih bilo precej
pripravljenih, vendar imam ob-
čutek, da si ponekod starejši ko-
munisti za to premalo prizade-
vajo.«
M. Naglič: »Opažam pa še ne-
kaj. Ko so kje v ZK sprejeli mla-
dega človeka, so mu takoj naloži-
li na ramena kup funkcij in dolž-
nosti. Pri tem so mladi komuni-
sti postali preveč obremenjeni in
v vsej kopici razno raznih dolž-
nosti so se počasi izgubili, saj je
bilo nemogoče, da bi bili tako
aktivni.«
NT: Kako drugi gledajo na
mlade?
A. Kokovnik: »V OZD prav go-
tovo ne tako kot bi si zaslužili. To
velja še posebej za druge družbe-
nopolitične organizacije ter vod-
stvene strukture. Je pa res, da
smo si za to krivi tudi mladi. Kjer
so osnovne organizacije ZSMS
bolj aktivne, tam jih tudi bolj
upoštevajo.«
M. Naglič: »Ko smo pred dnevi
v naši občini organizirali Našo
besedo, to je bilo na Ljubnem,
smo morali dvorano za prireditev
plačati, ovirali pa so nas tudi
pred prireditvijo in smo dvorano
komajda lahko dobili za vaje. Po
drugi strani pa pravijo, da je pre-
malo tovrstnih prireditev. Zani-
movo je, da bi nam dvorano dali
na voljo brezplačno, če bi na pla-
kate napisali tudi to, da je soor-
ganizator domače kulturno pro-
svetno društvo. Pa tudi sicer je s
prostori za mlade v občini pravi
križ. V glavnem jih nimajo. Je
potem čudno, če slišimo očitke,
da mladi preveč posedajo v go-
stilnah?«
NT: Čemu boste v tem obdob-
ju namenjali največ pozornosti?
M. Naglič: »Pripravam na mla-
dinski kongres ter mladinskim
delovnim akcijam. Na republi-
ško delovno akcijo. Kras 82 bo
odšlo štirideset mladih iz naše
občine.«
A. Kokovnik: »Reči moram, da
v organizacijah združenega dela
ni bilo nikakršnih problemov, ko
smo evidentirali mlade za odhod
na mladinsko delovno akcijo in
tako je tudi prav!«
JANEZ VEDENIK
Minka Naglič
Ana Kokovnik
Temeljne organizacije združenega dela
livarne in valjarne Železarne Štore
vsled povečanega obsega dela v proizvodnji,
sprejmejo
več delavcev za priučitev v livarni in
valjarni.
Zaželeno je, da imajo delavci odslužen vojaški rok.
Za vse izmene imamo organiziran prevoz na delo in z
dela. Po uvajalni dobi prejmejo delavci od 11.000 do
13.000 din osebnega dohodka mesečno.
Vabimo vas, da se osebno ali pisno prijavite v delovni
skupnosti za kadre in splošne zadeve Železarne Što-
re, kjer dobite tudi bolj podrobne informacije.
DS za kadre in splošne
zadeve Železarne Štore
HMEZAD
CELJSKA MESNA INDUSTRIJA
CELJE
Cesta v Trnovlje 17
KDR TOZD Proizvodnja
in DS Skupne službe
objavljata
naslednja prosta dela in naloge
1.	UPRAVLJANJE PARNIH KOTLOV
2.	DELA NA VODOVODNIH INSTALACIJAH
3.	VARNOSTNA DELA
Pogoji:
pod 1: poklicna šola kovinarske stroke, izpit za avto-
matsko kurjenje in 6 mesecev delovnih izkušenj;
pod 2: poklicna šola kovinarske stroke in 6 mesecev
delovnih izkušanj;
pod 3. dokončana osemletka in 3 mesece delovnih
izkušenj
Poskusno delo traja 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni v kadrov-
sko službo DO Celjska mesna industrija Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30
dneh po izteku roka za prijavo.
DO EMONA HOTELI
TOZD HOTEL EVROPA CELJE
Komisija za delovna razmerja
vabi
k sodelovanju
RECEPTORJA
s srednješolsko izobrazbo
2 NATAKARJA
s končano gostinsko šolo
NATAKARSKEGA POMOČNIKA
priučeni delavec
KUHAR - MESAR
s končano gostinsko šolo
Kandidati naj pošljejo svoje vloge oz. se osebno zgla-
sijo na gornji naslov. Nastop dela je možen takoj.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
Vsebina pravne rubrike bo v prikazo-
vanju dejanskih odnosov, dogodkov in
razmer, kot je vse to bilo obra v na vano
pred sodnimi organi in skozi pravna in
samoupravna pravila, zakone in prav-
na določila. Cilj takšnega pisanja bo v
preprečevalnem in vzgojnem vplivu, v
smeri preprečevanja vsakovrstnih ne-
gativnih pojavov, ki se javljajo v druž-
bi. Zadeve, ki jih bodo obravnavali so-
delavci, bodo dejansko razsojeni re-
snični primeri, avtorji pa se bodo po-
trudili pisati kratko, jedrnato, pestro,
pri tem pa se bodo izogibali znanega
»suhoparnega pravniškega jezika«. Ru-
briko bodo popestrili marsikdaj izvleč-
ki iz poročil pravosodnih organov in
podobni sestavki, ki bodo doprinesli k
skupnemu cilju - vzgojno vplivati, pre-
prečevati negativnosti in odpirati delo
sodišč javnosti (kot je to v pretekli šte-
vilki povedal predsednik Višjega sodi-
šča v Celju Jože Unverdorben). Sode-
lavci bodo tudi odgovorili na vpraša-
nja, ki jim jih bodo mogoče poslali
bralci, ali pa posredovali vprašanja
drugemu strokovnjaku. Če bodo odgo-
vori širše zanimivi, bodo objavljeni v
tej rubriki. In kako bo potekala ta ru-
brika?
Redne prispevke bodo izmenoma pri-
spevali po naslednjem vrstnem redu:
-	s področja kazenskega pra v a bo so-
deloval sodnik in vodja oddelka za ka-
zensko sodstvo pri Višjem sodišču v Ce-
lju mag. Ludvik Vidmar;
-	s področja civilnega prava bo sode-
loval sodnik in vodja oddelka za civil-
no sodstvo pri Višjem sodišču v Celju
Boris Debič;
-	s področja samoupravnega in de-
lovnega prava pa bo sodeloval sodnik
in predsednik sodišča združenega dela
v Celju Edvard Centrih.
Vsi so dolgoletni sodniki, kar zago-
tavlja tudi kvaliteto njihovega dela.
LAHKOMISELNA
VOŽNJA S
TRAKTORJEM
Storilec, star 26 let je, po popoldan-
skem delu na njivi naložil prijatelje na
traktor ter se z njimi odpeljal v bližnjo
gostilno, v enem od občinskih središč.
Vesela družba je v kratkem času pospra-
vila kar precej alkohola, nakar so se že v
temi odpravili po ulicah in odpeljali na
regionalno cesto. Kar trije prijatelji so
posedli na blatnike in hidravliko traktor-
ja. Ze o prvem zavijanju v levo, na regio-
nalni cesti pa je voznik s traktorjem
zaprl pot prehitevajočemu avtomobilu.
Posledice so bile precejšnje. Dva prija-
telja sta bila hudo, sopotnica v avtomo-
bilu pa lahko telesno poškodovana, po-
škodoan je bil tudi sam voznik traktorja,
tudi na obeh vozilih je bila škoda.
Sodišče je ugotovilo, da je voznik ne-
sreče bil v traktoristovi vožnji, saj je pod
vplivom alkohola vozil traktor, ki pa ni
imel brezhibnih predpisanih naprav, ker
niso delovali niti smerokazi niti luči.
Kljub pritožbi pa mu je sodišče izreklo
pravnomočno kazen 4 mesece zapora.
Na odmero kazni je storilcu v prid vpli-
valo to, da očitno doslej ni imel tovrstnih
težav, saj še ni bil kaznovan, niti na sodi-
šču, niti pri sodniku za prekrške, prizna-
val pa je tudi svoje nepravilno ravnanje.
Na samo višino kazni, torej v njegovo
škodo pa je vplivala oblika krivde. Mla-
denič se je namreč zavedal, kakšno ne-
varnost pomeni alkohol v prometu, zave-
dal se je, da bo vozil traktor in tudi zave-
dal, kakšen traktor vozi. Pri vsem tem je
bil pa tako lahkomiseln, da je začel piti
in pač mislil, da se bo vse srečno konča-
lo. Pri tem je tudi vedel, da bo tudi vozil
svoje prijatelje, kot jih je pripeljal v go-
stilno. Na višino kazni pa je, poleg neure-
jenosti traktorja, vplivala tudi nenormal-
na visoka stopnja alkohola v krvi (o tem
pozneje), ter to, da je mladenič pri vsem
tem bil brez vozniških izkušenj. Namreč
ni imel vozniškega dovoljenja. Sodišče
pa je s takšno višino kazni hotelo tudi
opozorilno vplivati na ostale občane, da
bi ti spoštovali prometna pravila in pred-
pise. Po drugi strani je namreč moralo
sodišče upoštevati to, da je storilec
kmečki sin in obdeluje posestvo, na ka-
terem živi z njim 74 letna invalidna mati,
kj bo tako po sili zakona tudi ena od
sinovih žrtev. Upoštevajoč dosedanje
urejeno sinovo življenje, je torej bilo do-
volj očitno, da bo tudi s kaznijo 4 mese-
cev zapora dosežen namen kaznovanja:
da ne bo več vozil takšen traktor v takš-
nih okoliščinah in bo ta kazen v opozori-
lo tudi morebitnim podobnim udeležen-
cem v prometu.
Kaj želim povedati ob tem primeru?
Tako na našem območju, kot v Slove-
niji, se v zadnjem času množijo nesreče s
traktorji. Vozniki precenjujejo svoje spo-
sobnosti, ali sposobnosti traktorja. Mar-
sikdaj smo tudi sami priča podobni po-
manjkljivi oprenrrt tovrstnih vozil (vozijo
brez luči, zavijajo brez smerokazove,
imajo pripete neosvetljene prikolice in
celo vozove, traktorji so brez kabine ali
zaščitnega okvirja). Naš voznik je pri
svoji vožnji prekršil kar 7 določil Zakona
o temeljih varnosti v cestnem prometu.
Že normalna uporaba traktorja je nevar-
na, v tem primeru pa lahko rečemo, da
ga je naš voznik celo zlorabil: traktor je
bil neregistriran, voznik ni imel vozni-
škega dovoljenja, pri vsem tem pa je po
regionalni cesti peljal 3 osebe in to v
vinjenem stanju. Imel je namreč
2,10 g/kg alkohola v krvi in 3,16 g/kg al-
kohola v urinu. To govori o tem, da je
vsaj 8 ur nazaj popival. Upoštevajoč stro-
go odmerjeni prostor za prispevek, bom
prihodnjič nekaj več povedal o alkoholu
v prometu in o kaznih, ki jih za takšne
primere izrekajo sodišča na našem ob-
močju. Tokrat bi zaključil s tem: alkoho-
lizirani vozniki povzročajo v prometu
nesreče z najbolj pretresljivimi posledi-
cami, alkohol pa se kot vzrok prometnih
nesreč v uradnih statistikah zadnjih let
pri nas razvršča na lestvici .vzrokov
okrog 3. do 5. mesta.
mag. LUDVIK VIDMAR
KS ŠTORE: SPODBUDEN
LETOŠNJI PROGRAM
Domenili so se, da bodo nadaljevali l
konstrukcijo ceste Opoka-Kompole ter'
daljevali z deli na novem pokopali^'
Kompolah. Vse napore bodo vložili tujj-
ogrevanje v naselju Lipa. To bo prva et0'
toplifikacije s paro, ki jo bodo dovaja],
štorske Železarne.
Nadaljevali bodo z ureditvijo zelenih,
vršin okoli šole, kar je povezano z al^
Hortikultura 82. Obnavljali bodo tudi v^
vod v Kompolah in ga predali v upravlja
tozdu Vodovod Celje.
Ker so krajani Štor izražali željo po re^
strukcijah lokalnih cest, se je krajev,
skupnost obvezala, da bo za nje pridob
vso potrebno dokumentacijo, potem pa
bo vnesla v program, kolikor bodo dopuj
le finančne možnosti v tem letu. Trenut
pa je najbolj aktualen zazidalni načrt
Kompole, ki na občinski skupščini ni
potrjen zaradi nesogiasja zemljiške skup,
sti. Potrebni bodo še razgovori in ogledi
samem terenu.
Z.
ŠMARJE:
IZOBRAŽEVANJE ZA Sifl
V okviru izobraževanja za potrebe SLO
DS so pripravili v soboto v občini Šmai
pri Jelšah prikaz boja proti oklepnim (j
nim sredstvom. V vaji so sodelovali voj;
mariborske garnizije ter pripadniki enot1
iz šmarske občine, vajo pa si je ogled
okoli 350 članov komitejev za SLO in Di
krajevnih skupnosti in tozdov, štabov cp
ne in narodne zaščite ter predstavnik
vodstev družbenopolitičnih organizj
šmarske občine.
KEGLJANJE,
STRELJANJE,
BALINANJE...
Strokovni svet za športno rekreacijo
ZTKO Celje razpisuje vrsto tekmovanj,
se bodo odvijala v okviru sindikalnih šp
nih iger v letošnjem letu. Tako pripravlj
tekmovanja v malem nogometu za člani
starejše člane, v namiznem tenisu za član
in starejše člane, v streljanju za člane, čl,
ce in starejše člane ter v kegljanju za čla
članice in starejše člane. Teh tekmovan
lahko udeležijo samo zaposleni v delo\j
organizacijah, prijave pa sprejemajo v pil
ni ZTKO do 19. tega meseca.
Vrhovni direktor in usmerjevalec slovenskih izseljeni-
ških duhovnikov je nekdanji domobranski kurat Ignacij
Kunstelj, ki vodi in usmerja dejavnost približno 60 duhov-
nikov, delujočih večinoma med Jugoslovani, začasno zapo-
slenimi v tujini. Večina jih je v Evropi. List »Naša luč« je
leta 1978 v več številkah zapored objavljal njihova imena in
naslove v rubriki »Slovenski duhovniki po Evropi«.
Na ozemlju posameznih držav delujejo nacionalni direk-
torji, ki neposredno usmerjajo in vodijo delo na svojem
področju. Med njimi so Janez Zdešar, Ciril Lavrič, Nace
Čretnik, Vinko Žakelj, Fidelis Kraner, Anton Orehar,
Franc Bergant in drugi. V že omenjeni rubriki lista »Naša
luč«, ki izhaja v Celovcu, so bila njihova imena objavljena
vselej na prvem mestu na seznamu duhovnikov v posamez-
nih državah.
Slovenska emigrantska duhovščina izrablja vsa sred-
stva za širjenje svojega vpliva med verniki, posebej pa še
tisk, svoja in tuja glasila. Izdajajo tudi vrsto svojih publika-
cij, ki naj bi bile sicer samo verske, v katerih pa objavljajo
tudi članke, ki izrazito negativno pišejo o Jugoslaviji. Ena
izmed posebnosti je tudi ponatiskovanje člankov iz drugih
revij ali časnikov, pri čemer se le redko primeri, da bi
objavili sestavek, ki ima kaj lepega povedati o naši družbi.
Za take teme ni prostora na straneh verskega emigrant-
skega tiska, in kdor bi, denimo, bral samo ta tisk in nič
drugega, bi čez nekaj časa moral verjeti, da je v Jugoslaviji
zares prav vse narobe in nič prav, da smo, skratka, obupno
zavožena dežela. To je tudi skriti namen verskega tiska
slovenske emigracije, in ker je med emigracijo najbrž tudi
nekaj takih, ki ne bero nič drugega kot to, kar jim ponudijo
cerkev ali emigrantska politična glasila - jim namen v
omejenem številu primerov nedvomno tudi uspeva.
Samo za primer takega poročanja, bolje rečeno prenaša-
nja tujih sestavkov, naj navedem pisanje mesečnika »Naša
luč*, ki ga v Celovcu izdaja Družba sv. Mohorja. Ta časnik
je objavil junija 1975 (brez težav bi lahko našel tudi kak
drug sestavek novejšega datuma, ampak ta številka mi je
po naključju prišla v roke na polici enega izmed emigran-
tov) ponatis iz nekega zahodnonemškega časopisa. V se-
stavku piše, kako se »neka nizozemska skupina organiza-
cije Amnesty International zavzema za jugoslovanskega
zapornika, ki da je bil obsojen zaradi sovražnega delova-
nja
Primerov te vrste zlepa ne bi zmanjkalo, drugačnih (da bi
c jugoslovanski družbi objavili kaj dobrega) pa boste našli
bore malo.
»Saj to je prav smešno, neverjetno,« sem rekel svojemu
znancu M. O., pri katerem sem bil nekega dne na obisku v
njegovi hišici v Buenos Airesu. »Zakaj neki vsaj enkrat ne
objavijo kaj dobrega o Jugoslaviji? Kaj pa bi jih to veljalo?«
»Najbrž nič,« mi je rekel moj gostitelj, »toda tega kratko
malo niso zmožni. Preveč so trdi v svojem sovraštvu.«
Kar pa zadeva drugo generacijo slovenskih duhovnikov,
so njene možnosti za vplivanje na ljudi in politično delova-
nje še večje kot pri starejših.
» To bo kar držalo,« mi je rekel M. O. »Druga generacija ni
obremenjena z grehi ali celo zločini starejših slovenskih
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
55
duhovnikov, ki so pribežali v tujino. Vedeti morate, da
nekatere srenje tudi v emigraciji zavračajo tesnejše stike s
tistimi duhovniki, za katere vedo, da so si med drugo
svetovno vojno umazali roke v domovini. Toda mlajše
sprejmejo brez pomislekov in po svoje imajo tudi prav.
Tega pa se mladi kar dobro zavedajo in to zaupanje pošteno
izrabljajo. Zato bi rekel, da so duhovniki druge generacije
še bolj nevarni - vsaj tisti, ki so vzgojeni v sovražnem duhu
do domovine svojih očetov.«
Zvedel sem zanimive podrobnosti o tem, kako so stan
izseljenci, tisti, ki so prišli v Argentino s trebuhom
kruhom še pred vojno - dosledno, zares dosledno oŠ
njali vsak stik z emigrantsko duhovščino, za katero
vedeli, da je sodelovala z okupatorji. Za mlade duhovn
to kajpak ne velja več, in tako je mogoče videti marsiki
rega izseljenca izpred vojne, kako išče duševno tolažbol
mladih duhovnikih.
Druga generacija slovenskih emigrantskih duhovnik
seje šolala v tujini. V Argentini so na primer ustanovili i
dve ustanovi internatskega tipa za srednješolce, v katei
se mladi pripravljajo na poklic duhovnika. Ena izmed fl
je bila »Rožmanov zavod« v ulici Rivadavia številka 21'
Adruguu, nekaj deset kilometrov iz središča Buenos >
resa.
V ROZMANOVEM ZAVODU
To je razmeroma prijetno poslopje, ki ga na eni stri
omejuje ulica, na drugi pa precej velik vrt s sadnim"
okrasnim drevjem, in če me spomin ne vara, z lepo brtf
vinske trte.
Tistega septembrskega dne, ko sem stopil skozi vhod
vrata, je precej močno deževalo in mrzla sivina poztf
zimskega dne (zimskega tisti trenutek samo za Argent'"
je dajala tudi sicer ne kdove kako prijetni okolici do<
turoben videz.
Niti malo nisem vedel, kakšen bo sprejem, kdo me
pozdravil, če me bo sploh kdo. Na dvorišču sem
žensko.
»Dr. Filip Žakelj? Ne, ta trenutek ga ni tukaj, lahkoJ
vas peljem h gospodu Bečanu,« je rekla dovolj prijazno11
lepi slovenščini.
Prikimal sem.
Nekaj trenutkov kasneje sem bil v majhni sobi,
izmed pol ducata podobnih, ki so se stiskale drugt'
drugo v nizkem poslopju nasproti glavne stavbe, v k*
so sicer prebivali dijaki, kadar so bili v internatu.
obiskovali v neki drugi stavbi, malce naprej po ulici. .
»Izvolite,« je dejal vljudno in prijazno moj sogovov"
Govoril sem z Marjanom Bečanom, moškim pri tride$e^
ki je opravljal v zavodu delo mentorja, oskrbnika & J
kakšnega generalnega pomočnika za vse zadeve. Tak0
je vsaj povedal.
Pogovarjala sva se prisrčno.	.J
»Tukaj sem doštudiral, sedaj pomagam vzgajati i^ i
ki so se odločili za duhovniški poklic. Prijetno delo )e'
preveč naporno. Dobro se pučutim.«
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
VAŠA STRAN
PTT ODGOVARJA
V rubriki »Pisma« je bilo
18.	3 objavljeno pismo bral-
ke Anice Goleč z naslovom
•Zamujeni telegrami«. Tov.
,\nica Goleč navaja, da je v
zadnjem času prejela kar dva
zamujena telegrama. Pri
pTT enoti Laško smo pregle-
dali dokumentacijo in ugoto-
vili, da ima bralka v celoti
prav. Dodatno pa bi k zapisu
bralke dali še nekaj pojasnil.
Zaselek Doblatina je iz La-
škega oddaljen približno
ll km in tri km od avtobu-
sne postaje na progi Svetina-
-Štore. Na novozapadlem
snegu večkrat prve stopinje
napravi ravno poštni dostav-
ljač. Dostava v zaselek je
urejena trikrat tedensko in
to v torek, četrtek in petek.
Dostava telegramov je ure-
jana z Zakonom o PTT stori-
tvah, ki predpisuje, da se te-
legrami za širše področje
enote PTT omrežja spreje-
majo le, če pošiljatelj plača
tudi dostavnino za posebne-
ga sla. Če enota PTT omrež-
ja, ki naj dostavi telegram,
ne najde ustreznega sla v
treh urah od prispetja tele-
grama, o tem obvesti pošilja-
telja, telegram pa vroči s
prvo redno dostavo. Denar
za vplačano potnino se vrne
pošiljatelju.
Prvi telegram je bil sprejet
v soboto, 19. 12. 81 ob 8.13
lri. Dostavljači so ob tej uri
že na dostavi, zato je PTT
enota poskušala dobiti po-
sebnega sla. Poklicali so tudi
v tiste organizacije, kjer so
imeli delovno soboto in spra-
ševali, če je med zaposlenimi
morda kdo iz tega območja
ali vsaj v bližini. Vendar niso
uspeli. Dostavljači so se za-
radi obilice snega in pošte
(novoletni ojačani promet),
vračali z dostave šele proti
večeru. Telegram je bil vro-
čen v ponedeljek, 21. 12. 81
ob 9.20 uri sosedu, redna do-
stava pa je bila opravljena v
torek, 22. 12. 81. Znesek za
plačano potnino je bil vrnjen
pošiljatelju s potrebnim po-
jasnilom.
Drugi telegram je bil spre-
jet v Celju po telexu v petek,
19.	2. 82 ob 15.38 uri, ko na
pošti ni več dostavljbčev, po-
sebnega sla pa ni bilo mogo-
če dobiti, kljub prizadeva-
njem. Telegram je bil dostav-
ljen s prvo redno dostavo v
torek, 23. 2. 82.
Tovarišici Anici Goleč želi-
mo povedati, da smo v obeh
primerih storili vse, vendar
nam ni uspelo najti človeka,
ki bi bil pripravljen za
ustrezno plačilo (200 din) do-
staviti telegrame v Doblati-
no. Ob tem primeru razmiš-
ljamo tudi o podobnih pri-
merih pri ostalih PTT eno-
tah, saj ni možno dobiti sko-
raj nikjer kurirja (dijaki,
mlajši upokojenci, gospodi-
nje itd.), ki bi bil pripravljen
dostavljati takšne telegrame,
seveda za plačilo, ki je v skla-
du s cenikom potrjenim od
Republiške skupnosti za
cene. t.
IVAN SLAMNIK,
direktor
TOZD ZA PTT promet Celje
Uredništvo
Hvala za hiter odgovor, ki
Pa odpira veliko zelo po-
membnih vprašanj. Izhaja-
joč iz namena telegrama, ki
je nesporno v čimiiitrejšem
°bvestilu naslovnika, tudi
Upoštevajoč težave z do-
stavljači, na dejstvo, da se
telegrami dostavljajo z za-
mudo, ne moremo pristati.
Seveda je s stališča PTT
osnovno vprašanje, kako
zagotoviti dostavljače.
Morda pa bi bilo smotrno
povezati se tesneje s krajev-
nimi skupnostmi, kjer so
problemi z dostavo. Akcija
dogovarjanja s KS in v njih
imenovani kurirji, bi lahko
vendarle obrodila sadove.
Sicer izgubi telegram, kot
najhitrejše sredstvo obve-
ščanja (poleg telefona) vsak
pomen. Druga možnost je
tudi dogovor z imetniki te-
lefonov v oddaljenih zasel-
kih, s katerimi bi se morda
dalo dogovoriti, da sporoči-
la iz telegramov sprejemajo
kar po telefonu.
IZLETNIK
ODGOVARJA
V	rubriki »Pisma« smo za-
sledili, da dolgujemo odgo-
vore na dve vprašanji vaših
bralcev. Prvo se nanaša na
ukinjene oziroma spreme-
njene avtobusne proge v me-
secu decembru. Gre za akci-
jo, speljano v skladu s sploš-
nimi družbenimi prizadeva-
nji za zmanjševanje porabe
tekočih goriv, v katero smo
se vključili vsi slovenski av-
tobusni prevozniki in zmanj-
šali obseg poslovanja v pot-
niškem medkrajevnem in
primestnem prometu.
Pred uveljavitvijo ukrepa
so pdbudniki akcije (Repu-
bliški komite za promet in
zveze, Splošno združenje
prometa in zvez in Poslovna
skupnost »Avtoprevozniš-
tvo«), s posebnim obvesti-
lom seznanili v časopisu
»Delo« širšo javnost o vseh
spremembah na področju
voznih redov. Ker gre za za-
časen ukrep, voznih redov
na avtobusnih postajališčih,
ki služijo kot informacija
potnikom, nismo poprav-
ljali.
V	opravičilo naj zapišemo
le, da gre za dokaj veliko šte-
vilo voznih redov, ki so na
precej obširnem področju, ki
ga z avtobusnimi progami
pokriva Izletnik Celje.
Po dokončni uskladitvi
predloga ukinitev prog bodo
vozni redi, tudi tisti, ki še ni-
so, v najkrajšem času po-
pravljeni.
Drugo vprašanje se nanaša
na vzpostavitev nove avto-
busne proge v vas Crešnjice.
Krajevna skupnost Franko-
lovo to akcijo vodi že precej
časa. Ze v začetku leta 1980
je bil opravljen ogled ceste,
kjer smo ugotovili po-
manjkljivosti. Te je potrebno
pred uvedbo proge zaradi za-
gotovitve prometno-varnost-
nih razmer, urediti. Lani so
bile v glavnem vse bistvene
pomanjkljivosti odpravlje-
ne, razen nekaterih. To smo
ugotovili 17. 11. ob komisij-
skem ogledu.
14. decembra smo na Kra-
jevno skupnost Frankolovo
naslovili pismo, katerega
vsebina temelji na zaključ-
kih pogovora in ogleda lo-
kalne ceste Srebot-Črešnji-
ce. V pismu smo krajevni
skupnosti tudi sporočili po-
goje, pod katerimi smo takoj
pripravljeni uvesti avtobu-
sno progo. Trudimo se torej,
da bi v največji možni meri
zadostili željam in potrebam
naših delovnih ljudi in obča-
nov, vendar moramo pri tem
izhajati iz dveh predpogojev:
da je cestišče primerno in
urejeno za varen prevoz pot-
nikov in da je prevoz renta-
bilen.
JANKO CESAR, direktor
TOZD Potniški promet,
Izletnik Celje
OZVOČENJE PRI
POGREBIH
V	Novem tedniku je bil6
18. 3. v številki 11 objavljeno
vprašanje o ozvočenjih pri
pogrebih. Na zastavljena
vprašanja želimo odgovoriti.
V	zadovoljstvo občanov in
TOZD Pokopališka služba
sporočamo, da smo k reševa-
nju problema že pristopili.
Nabavljena bo nova ozvoče-
valna naprava za izvajanje
žalnega govora in predvaja-
nje žalostink. Poskrbeli bo-
mo tudi za kakovostne po-
snetke žalostink. Z napravo
bo rokoval strokovno uspo-
sobljen delavec, tako da bo
izvajanje res kakovostno.
Prepleskali in uredili bomo
vse mrliške vežice, jih opre-
mili z novo dekoracijo in ob-
novili svetlobna telesa. Žal-
no glasbo bomo predvajali
pri prenosu krste s pokojni-
kom do poslovilnega odra,
pri prenašanju vencev in pri
razvijanju pogrebnega spre-
voda. Vsa dela, ki smo jih
našteli, bodo končana do
konca maja 1982. Vrednost
del, skupaj z ozvočevalno na-
pravo pa znaša 480.000 di-
narjev.
Zastavljeno je bilo tudi
vprašanje o motenju oprav-
ljanja pogrebnega obreda.
Tudi mi smo ogorčeni zaradi
nečustvenega ravnanja ne-
katerih, ki z vožnjo mimo po-
kopališča motijo obrede. To-
da, dogaja se še hujše. Neka-
teri posamezniki se prevaža-
jo s kolesi in mopedi po po-
kopališču samem, kar je v
nasprotju z Odlokom o po-
kopališkem redu. Celo z av-
tomobili se pripeljejo do
grobnega prostora. Take kr-
šitelje seveda opozarjamo in
preganjamo. Za samo mote-
nje pri pogrebnem obredu
pa sodimo, da imamo pri-
stojne službe, ki bi morale
izvajati večkratni nadzor in
kršitelje kaznovati.
Vodstvo TOZD Pokopali-
ška služba Celje bo pri pri-
stojnem organu za promet
pri Skupščini občine Celje
predlagalo, da skupno reši-
mo nečustveno ravnanje ne-
katerih. V poštev bi prišla fi-
zična zapora ceste v času
izvajanja pogrebnih sveča-
nosti.
Menimo, da je potrebno na
samem pokopališču urediti
še več. Take in podobne pro-
bleme moramo reševati po-
stopoma in v okviru finanč-
nih možnosti.
FRANC KELHAR,
direktor
TOZD
Pokopališka služba Celje
V A NDALIZEM DO
OKOLJA
Naša hiša stoji na križišču
Kersnikove in Jenkove ulice
v Celju. Obdana je s približ-
no 25 metrov dolgo živo me-
jo, ki nam povzroča vedno
večje težave. Stroški vzdrže-
vanja so precejšnji (dvakrat
letno striženje, stalno čišče-
nje vanjo odvržene embalaže
ipd.). Toda največji problem
je zavestno uničevanje te ži-
ve meje. Šolska mladina me-
če nanjo težke šolske torbe,
poseda po njej, poriva drug
drugega vanjo, preko nje ri-
ne na naše zelenice itd. Tu
lomijo grmičevje in druge
rastline. Če jih slučajno zasa-
čim, jim skušam z lepo bese-
do dopovedati, kako velika
je škoda, ki jo s tem povzro-
čajo. Sprašujem to mladino,
če ji v šoli kdaj povedo o var-
stvu okolja, ki naj bi bilo
skrb nas vseh, starih in mla-
dih. Nihče mi ne zna na to
odgovoriti. Pomeni, da v šoli
o tem ne slišijo ničesar.
Zakaj smo sploh ustanovi-
li Hortikulturno in Turistič-
no društvo? Ni dovolj, da en-
krat letno z akcijami očisti-
mo najvidenjša smetišča,
priredimo razstave cvetja.
Zatem se brezbrižno nada-
ljuje onesnaževanje in uniče-
vanje!
Šole so prenatrpane z uč-
nimi programi, to vemo. To-
da, kjer je volja, se najde tudi
pot. Mladino je treba osve-
ščati o potrebi za čistim oko-
ljem. Dosledno bi bilo treba
v šolah vsaj po pet minut
dnevno posvetiti temu vpra-
šanju. Tudi krajevne skup-
nosti bi lahko več skrbi po-
svečale našemu okolju. Mla-
dino bi se dalo zadolžiti za
nadzor nad izgledom naših
(zasmetenih) zelenic. V blo-
kih je toliko mladih, ki bi jih
bilo treba le organizirati, pa
bi vsaj dvakrat mesečno po-
čistili navlako okoli svojih
blokov.
Ce ne bo ukrenjenega ni-
česar, bomo tudi lastniki za-
sebnih hiš počasi izgubili ve-
selje do urejanja našega oko-
lja.
MARA FAGANELI,
Celje
PRIPIS
HORTIKULTUR-
NEGA
DRUŠTVA
Avtorica pisma je polnih
17 let naša zvesta in aktivna
članica. Zato tembolj razu-
memo njeno razočaranje nad
dejanskim stanjem. Hude so
njene obtožbe v pismu, žal
pa za premnoge dogodke te
vrste še premile. Mislimo, da
je rešitev predvsem v družin-
ski vzgoji šoloobveznih
otrok. Pogosto omenjamo
parolo - šola in dom. Mi pa
trdimo, dom in šola. Kjer ni
domače vzgoje, tudi učitelje-
va beseda ne zaleže. Obsod-
ba šole je presplošna, prehu-
da. Resnici na ljubo - v na-
šem društvu je med 130 včla-
njenimi prosvetnimi delavci
kar 80 aktivnih. Tudi sicer
ima društvo zelo redne in do-
bre stike z večino celjskih
šol. Letos poteka že peto na-
gradno tekmovanje za lepše
in zdravo okolje, v katero se
je vključilo 18 šol in zavo-
dov. Iz tega lahko sklepamo,
da se nekje morajo pokazati
uspehi. In se bodo! Ce pa se
vandalizem na križišču med
Kersnikovo in Jenkovo ulico
ne bo prenehal, bomo obja-
vili imena povzročiteljev in
tudi ime šole, ki jo obisku-
jejo.
JANKO PRISLAN, tajnik
Hortikulturnega
društva, Celje
UREDNIŠTVO
Res je žalostno, kako ma-
lomarno se obnašamo do
okolja, ki nas obdaja in za
katerega znamo tako kritič-
no vsi skupaj ugotavljati,
da je zanemarjeno, da bi
moralo biti lepše in bolj
zdravo. Še posebej v celjski
kotlini, kjer imamo silno
onesnažen zrak, kjer je te-
žav z odlaganjem odpadkov
in odvajanjem odplak vse
več in njihovo reševanje po-
teka zaradi pomanjkanja
denarja vse bolj počasi.
Čas je že, da nam pride v
zavest, da je to naše okolje
in ker je naše, moramo zanj
skrbeti vsi. In ne le v akci-
jah, kakršna bo jutrišnja in
sobotna, ko bomo opravili
»spomladansko čiščenje«
okolja. Vsaka zelenica, vsa-
ko drevo, so pljuča mesta,
ki se duši v smogu. Zato na-
redimo vsi skupaj več za to,
da bomo živeli v lepem in
urejenem mestu, ki se ga še
vedno drži pridevnik »be-
lo«, pa postaja vse bolj sivo
in zanemarjeno.
ODMEVI NA
IZLET
Kot naročnica Novega te-
dnika sem jz leta v leto zbira-
la kupone za izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje, letos pa
se mi je nazadnje le nasme-
hnila sreča, velika sreča. Kaj-
ti ta izlet je bil najlepši v mo-
jem življenju.
Mnogo hudega smo preži-
vele ženske med vojno in po
njej na kmetijah, v skrbi za
čimboljše življenje in v boju
za vsak trdo prigaran dinar.
Delovnik kmečke ženske je
trd, neizprosen, garaški.
Takšni izleti, kot je bil vaš,
pa so svetli trenutki v našem
življenju. Ze tako si kmetice
ne moremo privoščiti oddiha
na morju, mnoge pa morja
ne vidimo vse življenje.
Zato bi se rada zahvalila
vsem organizatorjem, ko so
omogočili izlet, predvsem
pokrovitelju, Kovinotehni,
in Novemu tedniku. Zhvala
velja tudi vsem nastopajo-
čim na zabavnem večeru in
ansamblu Vikija Ašiča, ki je
igral pozno v noč. Ob plesu
sem začutila, da smo vsi ena-
ki - enotni - in ker smo taki,
smo tudi močnejši. Družab-
no življenje se prepleta tudi z
našim vsakdanjikom. Tudi
tu je potrebna enakost in
enotnost, ki pogojujeta večjo
moč..
Zahvaljujem se tudi vsem
novinarjem in ostalim, ki so
nas vodili in skrbeli za nas,
še posebej na barki, ko nas je
bilo strah. Hvala šoferjem, ki
sta nas srečno vozila po naši
lepi domovini. Enako tudi
obema harmonikarjema.
Lep pozdrav vsem, ki so bile
z nami na izletu v prvem av-
tobusu in se z mano veselile.
Želim si le, da bi za nas,
kmečke žene, organizirali še
kakšen tak izlet ali srečanje.
Še enkrat hvala.
PEPCA SMOLEJ,
Šmartno v Rožni dolini
Vsem novinarjem Novega
tednika in Radia Celje, ki ste
bili z nami na morju, lep po-
zdrav in prisrčna hvala za
izlet kmečkih žensk, ki sta
ga tako lepo pripravili, po-
skrbeli za nas in nas obdarili.
Hvala tudi harmonikarjema,
še posebej Heriju, ki je tako
lepo igral v drugem avtobu-
su. Tudi čestitke, ki ste nam
jo podarili v nedeljo, smo se
zelo razveselile. Še vedno se
mi je zdelo, da skupaj pleše-
mo račke. Izlet mi je veliko
pomenil. Sem kmečka žen-
ska, vdova na velikem pose-
stvu in na zelo hribovitem
terenu. Sem sama in moram
biti gospodar, gospodinja,
hlapec in dekla. Imam pet
glav živine in tri svinje. Z va-
mi sem bila že drugič, zato so
mi nekatere nevoščljive. To-
da žreb je bil vseeno pravi-
čen. Več je kmečkih žensk,
ki si lahko privoščijo kakšen
izlet, jaz pa si ga ne morem.
Sem pa zelo vesele narave in
rada bi še šla z vami, ker rada
pojem. Dobra volja je za živ-
ce boljša od vseh tablet, ki
jih predpišejo zdravniki. Pri
naši hiši veliko pojemo. Do-
bim ljudi, da mi pomagajo
pri delu, zvečer pa zapojemo.
Poleti dobimo kosce, ki na
večer prepevajo tako, kot v
starih časih. Jeseni mi poma-
gajo pri ličkanju in je spet
veselo celo noč, do jutra. Na-
zadnje pa so tu še koline, ko
sem še najbolj vesela, saj pri-
dejo domov sestre in še dru-
gi, ki mi poleti pomagajo. Na
kmetiji je vedno veselo, če
človek z veseljem dela.
Sploh si ne morem predstav-
ljati, da bi pustila posestvo
in šla kam drugam, pa četudi
bi mi bilo morda bolje.
Imam hčerko, ki si je drugje
zgradila hišo in bi rada, da
grem k njej. Toda, tega ne
morem storiti, saj že prego-
vor pravi, da staro drevo no-
če rasti, če ga presadiš.
Še enkrat hvala za vse in
želim, da bi me prišli obi-
skat, bi se še kaj več pogovo-
rili. Morda pa pridete kdaj
snemat, kako pojemo. Vsem
še enkrat lepo pozdrav.
ERNA ZALOŽNIK,
Loška gora 24, Zreče
K zapisu Marije Krivec v
rubriki »Pisma«, z dne 1. 4.
1982 se s pritožbo pridružu-
jem tudi jaz. Tov. Krivčevi
dajem popolnoma prav. Sa-
ma sem videla v Novem te-
dniku sliko, ko ste v uredniš-
tvu odpirali pisma in jemali
iz njih kupone. Gotovo ste
opazili v teh pismih tudi pri-
ložene zapise. No, v mojem
sem mimogrede opomnila,
da v našo hišo zahaja Novi
tednik že od leta 1946, nepre-
trgoma. Zapisala sem, da
sem mala kmetica, na morju
pa še nisem bila. To ste ver-
jetno spregledali in bi mogo-
če le lahko naredili tako, da
bi sedmič od vsako leto po-
slanih kuponov, le bila sreč-
na izžrebanka za izlet 100
kmečkih žensk na morje.
Ostala sem tudi sedmič razo-
čarana. Vem pa tudi, da mo-
rate imeti sezname udele-
ženk iz prejšnjih let. Torej
ima Krivčeva popolnoma
prav, ko dvomi v pravilno
žrebanje. Pa brez zamere, va-
ša zvesta naročnica in bralka
Novega tednika.
ROZIKA ZUPANC,
Šentjur
UREDNIŠTVO:
Se vam ne dozdeva, da si
zahvale za izlet, tistih, ki so
bile z nami in pritožbe ti-
stih, ki še niso bile, stojijo
navzkriž? Da ne bo več ne-
jasnosti in pritožb še enkrat
ponavljamo - žrebamo na
poseben način, tako da naj-
prej določimo v uredništvu,
po koliko kmečkih žensk iz
posameznih občin celjskega
območja bo šlo z nami. Za-
tem žrebamo in imena izžre-
bank primerjamo s spiski
udeleženk z nekaterih prejš-
njih izletov. Spiske imamo
za zadnjih pet let. Kot smo
že povedali, se primeri, da
katera od žensk potuje z na-
mi dvakrat, toda to so izje-
me, do katerih pride nak-
ljučno in po nikakršni pro-
tekciji. Bodisi, da se prijavi
pod imenom sosede, znan-
ke, prijateljice, pa je slučaj-
no izžrebana, ali pa njenega
imena ni v obstoječih spi-
skih. Resnično se trudimo,
da bi bil žreb v celoti nepri-
stranski in pošten. Toda,
kmečkih žensk je veliko in
veliko je tudi dolgoletnih
naročnikov, ki pa zaradi
svoje pripadnosti Novemu
tedniku nimajo posebnih
ugodnosti pri žrebanju. Da
ne bo več dvomov in pri-
tožb, bomo prihodnje leto
žrebali javno!
Pa še to. Ce bi le mogli, bi
na morje vsako leto pope-
ljali mnogo več žensk. To-
da, denarja je dovolj za
kmečko stotnijo, kljub va-
šemu lastnemu prispevku,
ki ni majhen. Prisimo vse,
ki še niso bile izžrebane, da
v akciji vztrajajo in vsako
leto pošiljajo kupone, saj se
bo sreča slej ko prej nasme-
hnila. Vse tiste, ki so že bile
z nami pa prav tako prosi-
mo, da opustijo zvijače in
omogočijo tudi drugim žen-
skam, da potujejo z nami.
SVET SKUPŠČINE
KS MEDLOG
Objavlja prosta dela in naloge:
1.	Tajnika v org. KS
2.	Administratorja
za 4 urno zaposlitev za nedoločen čas
Pogoj:
pod 1. ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj
2. dvoletna administrativna šola
Moralno politična neoporečnost.
Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od ob-
jave.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOSTDOBOVEC
SAMOUPim
BIJE NA DVŠ
VIW mm m Wn mš m &
Velika želja Dobovčanov je, da bi gospodarska no§
Na dokaj strmem griču nad Dobovcem leži farna cerkev
Sv. Roka. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju, do danes
pa je bila že večkrat predelana in obnovljena. Do cerkve
pelje tudi lokalna božja pot. Tik ob cerkvi je tudi dobov-
ška šola, v kateri sta dva kombinirana razreda s po 22
otroki.
Otroci so pač otroci in naj živijo kjerkoli, si igro in zabavo
prikrojijo po svoje. Tudi petletni Kotnikov Robi iz Do-
bovca se je znašel po svoje: iz betonskih cevi si je naredil
zanimiv avto, ki ga popelje v svet njegove pisane domiš-
ljije.
V bližini Trličnega so pred mnogimi leti kopali naravne
brusne kamne. Toda - silikoza je najedla delavce in ka-
mnolome so zaprli. Kot spomin na tiste čase pa je ob cesti,
ki pelje proti Trličnemu, ostal opuščen kamnolom, ki ga je
zalila voda. Tako je nastalo malo jezerce, ki je s treh strani
obkroženo s skalnatim pobočjem.
V lanskem letu so Dobovčani posta vili na pokopališču ob cerkvi Sv. Roka	Sp°fl
novo mrliško vežico. Ponosni so nanjo, saj so jo v veliki meri gradili s	vse> t
prostovoljnim delom krajanov, posebej pa so se izkazali mladinci. Sred-	J*?}6* i
stva zanjo je prispevala občinska komunalna skupnost.	nj'y
Trlično je eno od trt
Le redka, če sploh katera
krajevna skupnost v občini
Šmarje pri Jelšah, kaže nav-
zven tako razgibano podobo,
kot krajevna skupnost Do-
bovee. Že samo dejstvo, da
združuje le tri vasi - Dobo-
vec, Log in Trlično, priča o
tem, kako raztresena so . ta
naselja po dobovških gričih.
In res! Strnjenega naselja,
razen nekaj hiš v Trličnem,
pravzaprav v tej krajevni
skupnosti ni. Iz doline Sotle
pa vse v hrib pod Donačko
goro ležijo domačije raztre-'
sene po valovitem gričevju,
tudi kilometer ali več odda-
ljene med seboj.
NA VZHODNI IN JUŽNI
STRANI OBKROŽENA
S SOTLO
Čeprav po površini ni tako
majhna, je krajevna skup-
nost Dobovec po številu pre-
bivalcev med manjšimi kra-
jevnimi skupnostmi v šmar-
ski občini. Osem sfo prebi-
valcev živi v njej, med njimi
je aktivni del prebivalstva
večinoma zaposlen v bližnjih
delovnih organizacijah, ne-
kaj pa se jih vozi na delo tudi
v oddaljene kraje, celo v Ce-
lje. Le dva čista kmeta imajo
v krajevni skupnosti, ostala
gospodinjstva izrabljajo
zemljo le za lastne potrebe.
Sicer pa krajevna skupnost
na vzhodu in jugu meji z re-
ko Sotlo s sosednjo republi-
ko Hrvaško, na severni stra-
ni s krajevno skupnostjo Do-
načka gora in na vzhodu s
krajevno skupnostjo Roga-
tec. Zanimivo je, da reka
Sotla izvira prav na meji kra-
jevne skupnosti Dobovec s
Hrvaško, ko se izteče naselje
Trlično.
INDUSTRIJE V KRAJU
NI
Domačini sami pravijo, da
je krajevna skupnost Dobo-
vec izrazito pasivna, če jo
gledamo z vidika njenega
razvoja. »Krivdo« za tak
vzdevek vidijo predvsem v
tem, da v njihovih krajih ni
nobenega industrijskega ali
drugega gospodarskega ob-
jekta, ki bi dajal zaslužek
prebivalcem, po drugi plati
pa primaknil kak novec k
urejanju žgočih problemov
kraja. Pa sta bila po vojni
dva taka objekta v dobovški
krajevni skupnosti: v Do-
bovcu samem je bila separa-
cija premoga za rudnik v
Pregradi, kjer je bilo zapo-
slenih kakih sto domačinov,
v Trličnem pa je imelo po-
djetje Kambrus več kamno-
lomov, kjer so si ljudje služili
kruh s kopanjem naravnih
brusnih kamnov. Toda, ru-
dnik v Pregradi so zaprli, ka-
mnolome pa tudi zaradi sili-
koze, ki je pričela najedati
delavce. Ostale so le še na
pol porušene barake, ki pri-
čajo o nekdanji živahni go-
spodarski dejavnosti v teh
krajih. Toda prebivalci do-
bovške krajevne skupnosti
še vedno upajo, da bo noga
gospodarskega razvoja ne-
koč v prihodnosti vendarle
stopila tudi v njihove kraje.
Zato je krajevna skupnost
odkupila 3700 kvadratnih
metrov prostora, kjer je bila
nekdaj separacija premoga
za rudnik v Pregradi, da bi
imela tedaj, ko bo napočil
pravi trenutek, možnost pri-
makniti morebitnemu inve-
stitorju tudi svoj delež.
CESTE JIM BELIJO
GLAVE
Če so naselja tako raztrese-
na po gričevnati pokrajini, ki
se od Sotle dviga navzgor
proti Donački gori in če so
hiše tako oddaljene med se-
boj, potem seveda ni čudno,
da je mreža vaških cest v do-
bovški krajevni skupnosti
tako ohlapna. Veliko, zelo
veliko je še domačij, do kate-
rih ceste še vedno ni, mnogi
vaški kolovozi pa so zaradi
neutrjenosti in zaradi plazov,
ki nenehno drsijo iz hriba
nanje, komajda prevozni.
Zaradi tega si najodgovor-
nejši predstavniki krajevne
skupnosti nenehno belijo
glave z vprašanjem, kako bi
vsaj za silo uredili nekaj va-
ških poti. Denarja je malo,
tako da krajevni proračun
večjih ureditvenih del na va-
ških cestah ne prenese. Pre-
bivalcem ostaja predvsem
to, da iz leta v leto krpajo
luknje in odstranjujejo pla-
zove s cest. Ob tem pa še
zdaleč ne obupavajo. Zagna-
li so se posebej potem, ko so
ob izdatni pomoči Gozdnega
gospodarstva, občinske ko-
munalno cestne skupnosti in
s prispevki krajanov asfalti-
rali edino cesto v krajevni
skupnosti do Trličnega. Se-
daj pa je pripravljalo na po-
seg, ki ga bodo opravili pole-
ti. Od Nežmahove do Anto-
linčeve domačije v Logu bo-
do usekali novo cestno traso
v dolžini enega kilometra, ki
bo nekakšna prva etapa k
popolni povezavi Spodnjega
z Zgornjim Logom. Pri delu
bodo seveda pomagali tudi
domačini sami. Ob tem pa v
krajevni skupnosti tudi na-
črtujejo, da bi do konca sred-
njeročnega obdobja asfalti-
rali tudi kilometer ceste do
Svetega Roka, kjer leži do-
bovška štiriletna osnovna
šola. Komunalno cestna
skupnost občine Šmarje je
že sprejela sklep, da bo fi-
nancirala 60% gradnje te ce-
ste, vendar pa se v Dobovcu
boje, da ostalih 40% - kljub
dogovoru - ne bodo mogli
zbrati krajani sami. To pa za-
to ne, ker je ob tej cesti pre-
malo hiš in bi bil zato prispe-
vek na eno gospodinjstvo le
prevelik.
VELIKOKRAT BREZ
LUČI
Prebivalci krajevne skup-
nosti Dobovec niso nič kaj
zadovoljni tudi z električno
energijo, ki napaja njihove
domačije. Kar 90% vseh go-
spodinjstev napaja z elektri-
ko Elektro Zabok, le ostalih
10% je priključenih na Elek-
tro Celje. Električni tok, ki
prihaja iz Zaboka, pa je izre-
dno šibak, kar povzroča pre-
bivalcem obilo preglavic.
Pravijo, da v večernih urah
še televizijskega programa
ne morejo gledati, odpove-
dujejo tudi gospodinjski in
kmetijski stroji. In kar je bilo
v zadnjem času najhuje: za-
radi redukcij, ki so jih imeli
na Hrvaškem veliko, so bili
tudi prebivalci Dobovca
brez elektrike. Pa ne samo
to, tudi brez vode so bili, ker
so nehale delati elelf
črpalke. V osnovni šoi
otroke to zimo nemi
zeblo, ker je odpoveda
tralna kurjava. Prebivi
do, da redukcij ne i
odpraviti: če elektriki
pač ni. Želijo pa, dal
električna energija <
normalnih pogojih
močna, da bi prenesli
menitve gospodinjstev
so prosili Elektro Zab
bi v okviru, svojih mi
vendarle zagotovil nor
električno energijo tu-
bivalcem krajevne sk
sti Dobovec.
LETOS TUDI ŽIČN'
POVEZAVA S S VE'-
Kraj Dobovec, kivf,
ma leži raztresen v oz*'
krajevni skupnosti Dobovec.
STANKO BELE, predsed-
nik svetu krajevne skupnosti
Dobovec: »V naši krajevni
skupnosti smo letos pred
dvema velikima akcijama: V
poletnih mesecih želimo na-
mreč na novo trasirati cesto
od Nežmana do Antolinca v
Logu, prizadevamo pa si tu-
di, da bi napeljal^telefonski
vod v krajevno skupnost.«
JOŽE KRIŽANEC, tajnik
krajevne skupnosti Dobo-
vec: »Vnaših krajih nimamo
težav, ko skušamo pridobiti
ljudi za različne akcije. Radi
se odzivajo nanje, pomagajo
pri komunalnem urejanju
kraja in sodelujejo tudi z. de-
narjem pri financiranju ob-
jektov. Problem je predvsem
v tem, da ima krajevna skup-
nost sploh premalo de-
narja ...«
IVAN KRKLEC, blagajnik
v krajevni skupnosti Dobo-
vec: »Po našem mnenju naj-
več problemov v krajevni
skupnosti izvira iz tega, ker
ni pri nas nobenega indu-
strijskega obrata, ki bi lju-
dem dajal zaslužek in kraju
primaknil kak dinar za ureja-
nje objektov ali okolja. Toda
upamo, da se bo kdaj v pri-
hodnje tudi to uredilo.«
ZDRA V KO A NTOLINC,
predsednik krajevne organi-
zacije ZSMS: »Mladinska or-
ganizacija je obudila svoje
delo šele pred nekaj meseci.
Takoj je poprijela pri organi-
ziranju kulturnih prireditev,
v program pa si je zastavila
tudi več delovnih akcij. Mla-
di so se zagnali v deli) in
upam, da bodo tudi sadovi
kmalu vidni.«
uSotle, ima dobro cestno in
železniško povezavo z ostali-
mi kraji. Leži namreč ob
fiavni cesti, ki pelje iz Celja
proti Zagrebu ter ob železni-
ci progi Celje-Zabok. Tret-
£ velikokrat zelo važne po-
jave z ostalim svetom, te-
ktonske povezave, pa zaen-
trat še nima. Prav zato si v
£rajevni skupnosti letos pri-
^evajo, da bi dobili vsaj
=eset telefonskih številk,
^dnost imajo v tem, da te-
železniški progi od Ro-
•atca do Dobovca že telefon-
^ vod, tako da bi primarni
| od za krajevno skupnost
j jiostavno priključili na že
^stoječe telefonske drogo-
vi- ob železnici. Soglasje za
izključitev so že dobili, to
I* bistveno pocenilo na-
bavo telefonskega voda
do Dobovca. Računajo, da bi
napeljava voda veljala nekaj
nad milijon dinarjev, sred-
stva zanjo pa bi poleg krajev-
ne skupnosti, delovnih orga-
nizacij in komunalne skup-
nosti prispevali tudi zainte-
resirani ljudje sami. Tako naj
bi telefonski vod pripeljali v
krajevno skupnost še letos.
AKCIJE USMERJA
SVET KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Vse akcije, ki si jih pred-
vsem na komunalnem po-
dročju zastavljajo v krajevni
skupnosti Dobovec, usmerja
in uresničuje svet krajevne
skupnosti. Enajstčlansko te-
lo odloča o vseh bistvenih
razvojnih vprašanjih kraja,
politični del aktivnosti pa
opravlja socialistična zveza.
Predstavniki sveta krajevne
skupnosti so povedali, da pri
njih nimajo oblikovane
skupščine krajevne skupno-
sti, kajti če je treba ljudem
kaj povedati ali jih vprašati
za mnenje o kakšni odloči-
tvi, potem skličejo zbor kra-
janov.
Tudi glede dela delegatov
imajo svoje mnenje. Pravijo,
da se delegati iz združenih
delegacij za skupščino inte-
resnih skupnosti kar pogo-
sto udeležujejo sej skupščin,
posebej pa so pohvalili delo
delegacije za zbor krajevnih
skupnosti občinske skupšči-
ne, ki po zaslugi vodje dele-
gacije agilno dela. Prav vo-
dja delegacije se vedno ude-
ležuje sej skupščine, vabljen
pa je tudi na vse seje sveta
kraievne skupnosti, kjer čla-
ne obvesti o vseh sklepih
skupščine. Tako je vodja de-
legacije edina in stalna vez
med svetom krajevne skup-
nosti in občinsko skupščino,
kar je po mnenju predstavni-
kov krajevne skupnosti Do-
bovec dobro in koristno za
njihov kraj.
Ob socialistični zvezi se je
v zadnjih mesecih obudila iz
mrtvila tudi mladinska orga-
nizacija, ki združuje sicer
okoli sto mladih dobovča-
nov, aktivnih med njimi pa
jih je le kakih dvajset. Zasta-
vili so si dokaj obsežen pro-
gram dela, posebej pa so vze-
li v roke vajeti kulturnih pri-
reditev in delovnih akcij v
njihovi krajevni skupnosti.
ČE NI DENARJA...
Ko sem odhajala iz Dobov-
ca, sem se spomnila besed,
ki jih je v času priprav na
tretji samoprispevek v obči-
ni Šmarje pri Jelšah izrekel
predsednik občinske skup-
ščine Darko Bizjak. Nekako
tako je dejal, da mora imeti
samoupravljanje v krajevnih
skupnostih tudi svojo gmot-
no podlago. Kajti, če ljudje
nimajo o čem odločati, če ni-
majo vsaj minimalne finanč-
ne spodbude za akcije, ki jih
načrtujejo, potem tudi pra-
vega samoupravnega utripa
v taki krajevni skupnosti ni
mogoče pričakovati.
V Dobovcu dobi krajevna
skupnost letno dvajset do
trideset starih milijonov di-
narjev. Ravno toliko, šo po-
vedali predstavniki sveta
krajevne skupnosti, da vsa-
ko drugo leto kaj postorijo.
Tako eno leto mirujejo in pu-
stijo denar, da se ga na pi-
člem kupčku nabere kaj več,
naslednje leto pa delajo.
Takšna je realnost. Lju-
dem, tudi najbolj vnetim, ne-
malokrat zmanjka volje in
moči, da bi se ji zoperstavlja-
li. A življenje vedno terja
svoje in treba se je zagnati v
delo. Tudi Dobovčani se.
DAMJANA STAMEJClC
MATEVŽ
IZ 45. SLOVENSKEGA
POLKA
Komaj dvajsetleten se je Matevž Pavlovič
iz Loga odzval pozivu gene rala Maistra in se
leta 1918 pridružil prostovoljcem - borcem
za severno mejo.
»Le nekaj dni pred pozivom generala sem
prišel domov s fronte. Avstrijska vojska je
razpadla, vojne je bilo konec,« pripoveduje
danes petinosemdesetletni Matevž. »Toda
nisem razmišljal, ko nas je general Maister
pozval, naj se postavimo v bran za severno
mejo. Odšel sem v Maribor, od tam pa v
Dravograd, pa k Velikovcem... Skratka, de-
set mesecev sem se boril kot borec - prosto-
voljec za severno mejo v 45. slovenskem pol-
ku. Nato pa sem se vrnil domov, ker sem bil
kot edini hranilec družine odpuščen iz voj-
ske.«
Danes živi Matevž Pavlovič skupaj z ženo
in sinovo družino na mali .kmetiji v Logu.
Kljub svojim letom še vedno poprime za
delo, čeprav mu bolezen ne da, da bi z delom
pretiraval. Zadovoljen je, posebej rad pa se
predaja spominom, ki jih tudi visoka Matev-
ževa starost ni niti za hip zameglila.
IŽ BREGA V BREG DO ŠOLE
Osnovna šola Dobovec je že na prvi pogled
prava podružnična šola. Leži visoko v hribu
v neposredni bližini cerkve Sv. Roka, pouk
pa se odvija v stari šolski zgradbi, ki je bila
zgrajena še v prejšnjem stoletju.
V šoli poučujeta Hve tovarišici v dveh
kombiniranih razredih.- Prvi in drugi razred
skupaj poučuje tovarišica Biserka Križan,
drugi in tretji razred pa Nevenka Makša.
Pouk obiskuje 44 otrok, po dvaindvajset pa
jih je v vsakem razredu.
Otroci prihajajo v šolo iz vseh treh zasel-
kov dobovške krajevne skupnosti, najbolj
naporno pot pa imajo zagotovo tisti otroci, ki
prihajajo v šolo iz gričevnatega Loga. Kajti
od doma se morajo spustiti najprej po po-
bočju globoko navzdol v dolino, iz nje pa
morajo znova še dober kilometer v hrib do
šole. Tudi po dve uri hoda imajo nekateri
otroci do šole, najhuje pa je seveda pozimi.
ko jim že sicer dolgo pot ovira še globok
sneg. Kljub temu pa tovarišici pravita, da so
se otroci navadili na dolgo pot do šole in da
jih tudi pozimi zadrži doma le bolezen. Upa-
ta pa, da bo nekoč, v prihodnjih letih, morda
le postavljena nova šola v dolini, kar bi moč-
no olajšalo naporno in dolgo pot do šole,
predvsem učencem, pa seveda tudi njim.
učiteljem.
Navzlic težkim učnim pogojem v stari šoli
in naporni poti do šole, pa dosegajo na po-
družnični šoli v Dobovcu lepe učne uspehe.
Tovarišici imata namreč dvakrat tedensko
tudi dopolnilni pouk za učence, ki težje doje-
majo učno snov, kar se pri celotnem učnem
uspehu šole močno pozna Trudita se tudi,
da bi z učili, slikami in drugimi pripomočki
čimbolj nazorno približali učno snov malim
glavicam in tako še poglobili spoznanja, ki
jih morajo odnesti mladi šolarji iz svojih ra-
zredov.
Ptatfc6 privabilo na polja domačine, ki so hiteli delati
^tfn v tem času potrebno. Tudi zakonca Mikulič, Roza in
6 hitela saditi krompir. Delo je bilo sitno, saj je njuna
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
o kmetijskih površinah v občini šentjur
NEUSAHLJIVI VIRI PRIDELKOV
Posejati neobdelano - združiti razdrobljeno
Kmetijstvo ima v občini Šentjur
ugodne geografske in klimatske po-
goje predvsem za hitrejši razvoj živi-
noreje in sadjarstva. Zato postajajo
prizadevanja za hitrejši razvoj kme-
tijstva vse bolj načrtna in usmerjena
v dolgoročni razvoj. Akcija za uresni-
čevanje nalog na področju kmetij-
stva je vodena tudi preko sekcij so-
cialistične zveze na terenu, pa tudi
občinske skupščine in njenih orga-
nov ter konkretnih aktivnosti v Kme-
tijskem kombinatu.
Seveda pa kmetijstvo ni dejavnost,
kjer bi smeli rezultate pričakovati kar
čez noč, saj je prisotna vrsta omejitve-
nih faktorjev, ki zahtevajo temeljit pri-
stop in razreševanje. Eden izmed takih
problemov so neobdelane površine
zemlje. Teh je, ocenjujejo, več kot
60 ha. Medtem ko se vse bolj uveljavlja
spoznanje o potencialnih možnostih
proizvodnje hrane in potrebnih pogo-
jih za učinkovitejši razvoj kmetijstva,
je seveda kot na dlani, da si v občini
Šentjur prizadevajo, da bi tudi ti neob-
delani hektari bili donosni bodisi v za-
sebnem ali družbenem sektorju. Toda
ne samo neobdelane površine, tudi
razdrobljenost kmetijskih površin je
soroden problem, ki ga velja reševati
vzporedno z neobdelanimi zemljišči.
Nosilec kmetijskega razvoja v občini
je prav gotovo Kmetijski kombinat,
kjer je uveljavljeno spoznanje o poten-
cialnih možnostih za proizvodnjo hra-
ne in potrebah pogojih za učinkovi-
tejši razvoj. Skupaj s širšo družbeno-
politično skupnostjo pa bo treba vloži-
ti še veliko naporov zlasti v oblikova-
nje takih proizvodnih programov, ki
bodo dovolj atraktivna in čvrsta osno-
va za razvoj kmetijstva in za odpravo
groblemov, ki izvirajo iz preteklosti,
e je osnovna proizvodna usmeritev
pitanje govedi, proizvodnja mleka, pe-
rutninarstvo in sadjarstvo, je prven-
stveno potrebno poskrbeti za še dodat-
ne površine. Prizadevanjem za prido-
bivanje novih zemljišč stoji nasproti še
en problem. Zlasti,pri individualnih
kmetijskih proizvajalcih ovira hitrejši
razmah tržne proizvodnje razdroblje-
nost zemljiških posestev, ponekod pa
tudi zakoreninjena stara miselnost in
nepripravljenost za združevanje sred-
stev in oblikovanje proizvodnih ter
strojnih skupnosti.
Ob vsem tem pa ni mogoče zanikati
premikov na področju kmetijstva, kjer
so se začeli uvajati novi pridelki, ki
zbujajo interes med kmeti, predvsem
tistimi z manjšimi površinami, ki ne
morejo razviti ene od globalnih usme-
ritev. Takšna prizadevanja je vsekakor
treba širiti v povezovanju z odjemalci
realizirati tudi mrežo za odkup prostih
tržnih viškov. Danes še neobdelana,
ali pa preveč razdrobljena zemlja lah-
ko da že kmalu dobre rezultate.
Poleg pridobivanja novih zemljišč in
uvajanja sodobnejše tehnologije pre-
dvideva program razvoja kmetijstva
tudi izkoriščanje zemljišč v hribov-
skem področju, ki ga je glede na geo-
grafski položaj veliko in je primerno za
živinorejo. Predpogoj za doseganje
maksimalnih učinkov je tudi izgradnja
infrastrukturnih objektov. Ponekod je
prav odrezanost od večjih krajev kriva
za socialne probleme med kmečkim
prebivalstvom. Socialno ogroženi in
ostareli kmetje so v glavnem tisti, ki
opuščajo ali zanemarjajo delo na zem-
lji in tako tudi iz teh razlogov ostajajo
ali pa se celo večajo neobdelane kme-
tijske površine. Tudi s tem proble-
mom so kmetijski delavci in drugi sez-
nanjeni. Reševanje socialnih vprašanj
kmečkega prebivalstva in zagotavlja-
nje socialne varnosti ostarelih kmetov,
ki bi oddali zemljo na podf&gi preživ-
nine v skladu z zakonom o preživnin-
skem varstvu kmetov, dobiva v občini
poseben pomen.
Ob koncu velja izpostaviti, da so na-
loge, ki so si jih za področje kmetijstva
zastavili v šentjurski občini, obsežne
in zahtevne in bodo terjale veliko tru-
da, če naj bi se, kakor planirajo pove-
čeval obseg kmetijske proizvodnje z
letno rastjo 4 do 5% (v SRS le za 2,5%).
Vsa prizadevanja pa morajo temeljiti
na združevanju dela, sredstev in zem-
lje.	MATEJA PODJED
KATERO KORUZO BOMO
IZBRALI?
Težave z izborom primerne sorte koruze se ponav-
ljajo iz leta v leto. Pri letošnjem ožjem izboru koruze pa
je nastopila težava še v tem, da ni moč dobiti priporo-
čenih sort v zadostnih količinah. So pa naprodaj druge
sorte, ki so manj znane.
Kmetijski inštitut Slovenije ima v svojem priporoče-
nem izboru za Slovenijo okrog 40 sort iz vseh zrelost-
nih razredov in velik del teh sort je sedaj tudi v prodaji.
Zaradi lažje odločitve za primerno sorto navajamo
pregled sort, ki so v prodaji.
Pridelovanje zrnja:
Razred 100: BC 183
Razred 200: FORLA; GAVROCHE; BC 191;
Z PTC 192 (Začetek razreda)
Razred 200: BC 28-11, BC 264, MUTIN, LG 11,
OSTK 290 (sredina in konec) KH 212, BC 290,
ZGSK 20-5;
Razred 300: ZPSK 37 t, OSSK 247, BC 384,
IPK 351, ZP 370, BC 360;
Razred 400: BC 418, OSSK 440 in razred 500:
ZPSK 47 A
Pridelovanje silaže:
Razred 200: BC 28-11, ZPTC 196, BC 264 (sre-
dina in konec) OSTK 290, Austria hibrid 290,
razred 300: ZPSK 37 t, OSSK 247, BC 384, ZP
370, razred 400: BC 418, OSSK 440, razred 500:
ZPSK 46 A.
Prav ta razširjeni sortni izbor spravlja pridelovalce v
zadrego, ko ne dobijo sorte, ki so jo navajeni. Največje
povpraševanja po sortah za silažo iz razreda 300, kjer je
sorte ZPSK 37 t premalo. Po preizkusih Kmetijskega
inštituta Slovenije je še nekaj sort, ki so vse iz I:
rodnostnega razreda in to so: BC 384, OSSK 247, nova
sorta ZPSK 306 in Austria hibrid 290, ki je sicer konec
razreda 200, vendar se po količini pridelane silaže
lahko meri z najboljšimi sortami.
Sicer pa več v prihodnji številki NT.
JANEZ LUZEVIČ, dipl. ing. 2VZ Celje
USPELA
RAZSTAVA
V ŠENTJURSKI
KMETIJSKI
ŠOLI
Gojenci poklicne šole
za kmetovalce in kmeto-
valke - gospodinje v
Šentjurju so v sodelova-
nju z gojenci vrtnarske
šole v Medlogu pripravili
razstavo svojih izdelkov.
V petih lepo pripravlje-
nih prostorih stavbe go-
spodinjske šole so prika-
zali številnim obiskoval-
cem prelepe ročno izdela-
ne vezenine, pletenine in
vrsto šivilskih izdelkov
od predpasnikov, kril ter
bluz. Pri pogrinjkih so
prevladovala domača je-
dila - izredno dosti je bilo
drobnega domačega peci-
va, ki postaja v današ-
njem življenju že skoraj
redkost.
Noviteta letošnje raz-
stave so bili prikupni li-
kovni izdelki, med kateri-
mi je bila zelo zanimiva
ročno poslikana kerami-
ka. Prav prikupni so bili
aranžmani svežega in su-
hega cvetja, katerega del
so dali tudi v prodajo.
Dobljena sredstva jim bo-
do dobro služila za zak-
ljučni izlet.
Razveseljivo je, da so
bodoči kmečki gospodar-
ji in gospodinje vsestran-
sko usposobljeni za te de-
javnosti. Te jim bodo ko-
ristno pomagale pri dvigu
lepotnega izgleda njiho-
vih stanovanjskih prosto-
rov in okolja kmetij - kar
je bistvenega pomena pri
prebujajočem se kmeč-
kem turizmu.
Da taka razstava potre-
buje tudi ustrezna finanč-
na sredstva je razumljivo
- vendar so prošnje, ki jih
naslavljajo kmetijske šole
na razne institucije naj-
večkrat neizpolnjene.
E.REČNIK
SOZD HMEZAD
USPEŠNO LETO
Več pozornosti rezervam
Proizvodnja v Hmezadu se
je lani povečala za štiri od-
stotke, na kar je v prvi vrsti
vplivala povečana primarna
kmetijska proizvodnja. Le-ta
se je povečala za dobrih šest
odstotkov. Predelava pa se
je zmanjšala za tri odstotke.
Najbolj se veča proizvodnja
v kmetijski dejavnosti. Se
zlasti velja to za hmeljarstvo,
piščančerejo in čebelarstvo.
Proizvodnja mleka je ostala
nespremenjena. Še vedno pa
upada proizvodnja prašičev
in govedi. Zaradi neugodnih
vremenskih razmer se je pro-
izvodnja sadja zmanjšala za
polovico. Upada tudi proda-
ja cvetličarskih in zelenja-
darskih pridelkov.
V osnovni kmetijski proiz-
vodnji so plan dosegli z 99
odstotki. Proizvodnja hme-
lja je znašala 3500 ton ali 16
odstotkov več kot leto dni
poprej in petnajst odstotkov
več kot so načrtovali. Proiz-
vodnja mleka je znašala
25,282.000 litrov mleka, tako
da je plan realiziran z 92 od-
stotki. Proizvodnja in odkup
govedi sta znašala 4027 ton
ali sedem odstotkov manj
kot leta 1980. V prvi vrsti je
to posledica izpada odkupa
govedi v Kmetijskem kom-
binatu v Šmarju. Nato so
vplivale višje cene, ki so jih
nudili drugi kupci. Proiz-
vodnja prašičev se je sicer
povečala za enajši odstot-
kov, vendar je še vedno bila
za dvajset odstotkov nižja
kot so načrtovali. Sadja so
proizvedli 2058 ton, kar je
komaj 44 odstotkov plana. V
vrtnarstvu se je promet po-
večal nominalno le za šest-
najst odstotkov. Na to sta
vplivali povečana konkuren-
ca ter slabša kupna moč.
Predelava je bila—v pov-
prečju za tri odstotke nižja
kot leto poprej. Odkup živi-
ne v mesnopredelovalni in-
dustriji se je sicer povečal za
dva odstotka, vendar je to
precej pod načrtovanim ob-
segom. Nabava mesa je
upadla za sedem odstotkov,
predelava pa za osem odstot-
kov. Promet hladilnice je
upadel za tri odstotke. Celj-
ske mlekarne so odkupile za
dva odstotka manj mleka.
Prodaja nepredelanega mle-
ka se je povečala za sedem-
najst odstotkov, močno pa se
je znižala proizvodnja sira.
Skupna proizvodnja močnih
krmil se je zmanjšala za se-
demindvajset odstotkov. Na
to je vplivala nižja proizvod-
nja koruze, proizvodnja me-
šanih krmil pa se je povečala
za šestnajst odstotkov.
V Hmezadu pravijo, da so
rezultati, ki so jih dosegli la-
ni dobri. Še zlasti v zadnjem
trimesečju so uspeli poveča-
ti produktivnost. Niso pa
uspeli povečati ekonomično-
sti. Letos bodo posebno po-
zornost namenili notranjim
rezervam.
JANEZ VEDENIK
SINDIKALNO
PRVENSTVO
V celjskem šahovskem domu
poteka prvi del sindikalnega ša-
hovskega prvenstva Celja. Tre-
nutno stanje v posameznih li-
gah:
I. liga - Kovinotehna 15,5,
EMO 14, Cinkarna 9, Zlatarna 8,
Ingrad in Železnica 7,5 točke. II.
liga - Libela 13, Aero 12, PKMS
11,5 točke. III. liga - Savinja in
Zapori 5, Blagovni center 2 toč-
ke itd.
J. K.
OBEŠANJE VRVIC
V Savinjski dolini in tam kjer pridelujejo hmelj, v tem času napeljujejo vodila (vrvico), po
kateri se bo ta grenka roža vzpenjala in zrasla pet in več metrov visoko. Za to delo moraš
imeti kar spretne prste, dobro pa je tudi, če ni vetra.
T. TAVČAR
mlinsko-predelovalna industrija celje
NOVA TOVARNA KRUHA
Ali s kruhom še vedno krmimo živino?
Čeprav je delovna organi-
zacija Mlinsko-predelovalna
industrija Celje v okviru
SOZD Merx zadnje dni bolj
na trnih zaradi nove naložbe
v silose na Hudinji, ki naj bi
po zagotovilih Gradisa bili
gotovi do letošnje žetve, pa
istočasno delajo na pripra-
vah za novo industrijsko pe-
karno v Celju. Zamisel o njej
je stara že več kot deset let,
vendar bo začela postajati ta
pekarna resničnost vsaj v
prihodnjem letu. Bodoča in-
dustrijska pekarna v Celju
naj bi na dan spekla 22 ton
kruha, predvsem bi se lahko
povečala kakovost kruha in
razširil bi se lahko bistveno
asortiman različnih vrst kru-
ha in peciva.
Predvsem se bodo lahko
izboljšale delovne razmere,
saj je prav zaradi tega fluk-
tuacija pekovskih kadrov še
vedno velika. Resnici na lju-
bo, v Mlinsko predelovalni
industriji Celje ne držijo za-
radi tega križem rok in na-
grajujejo delavce v proizvod-
nji s 17 odstotki pri osebnih
dohodkih, režijske delavce
pa z 10 odstotki. To je spod-
budno vplivalo na manjšo
fluktuacijo kadra.
Lani je delovna organizaci-
ja dosegla pomembne uspe-
he, saj je celotni prihodek
povečala za 53 odstotkov,
dohodek za 25 odstotkov -
na 154 milijonov dinarjev, in
čisti dohodek za dobrih de-
set odstotkov - nad 99 mili-
jonov dinarjev. Zanimiv je
predvsem naslednji poda-
tek, da se je poraba kruha
pred leti povečevala za 0,8
odstotka, letos v prvih mese-
cih pa za 3,5 odstotka, kar da
misliti, da je postal kruh ce-
neno krmilo za živino.
Mar smo res tako daleč?
MITJA UMNIK
15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
fltovo velenje:
0obro požarno
varstvo
požarnemu varstvu pripi-
sujejo v velenjski občini ve-
lik pomen. Precejšnje indu-
strijsko zaledje celotne šale-
jke doline to tudi zahteva.
Takšnega mnenja so tudi de-
legati in številni pripadniki
gasilskih organizacij. Na ob-
močju Gasilske zveze. Vele-
le je bilo v lanskem letu 59
požarov, za dobro tretjino več
pa drugih intervencij. Sploš-
ne ugotovitve kažejo, da ob
požarih in drugih nesrečah
narašča materialna škoda.
Samoupravna interesna
skupnost za varstvo pred po-
žari je v lanskem letu name-
nila preko 10 milijonov din za
tehnično opremo in gradnjo
gasilskih objektov za letošnje
leto pa je za enake namene
predvidenih še 6 milijonov.
Kljub temu da je bilo potreb-
no najbolj okrepiti mestno
gasilsko društvo, pa niso bila
nikdar zapostavljena ostala
manjša društva. Na sliki: no-
va avtocisterna Fap Merce-
des 1213 - najnovejša prido-
bitev GD Titovo Velenje.
J02E MIKLAVC
območje
ŽIVAHNO V DRUŠTVIH
Priprave na zbor Celjske turistične zveze so končane
Priprave na bližnji občni
zbor Celjske turistične zve-
ze, na katerem bodo ocenili
turistična gibanja na našem
območju, prav tako delo zve-
ze in njenih organov, sprejeli
delovni program za nasled-
nje, oziroma novo mandatno
obdobje in seveda jzvolili
člane za vse organe zveze -
za predsednika kandidira
»Stane Cujež, dolgoletni tu-
ristični delavec iz Rogaške
Slatine - so pravzaprav že
končane. V ta okvir so sodili
tudi občni zbori ali redne let-
ne konference turističnih
društev, ki so znova opozori-
li na vlogo teh društvenih or-
ganizacij, na njihovo moč in
dejstvo, da so v mnogih kra-
jih edini nosilci in spodbuje-
valci turističnega razvoja itd.
Tako so na zboru turistič-
nega društva v Vojniku ugo-
tovili, da je društvo veliko
naredilo za ureditev in olep-
šavo kraja. Na zboru so pose-
bej počastili Anico Ribič, ki
je bila društvena delavka vse
od ustanovitve Društva na
Planini pri Sevnici je med
drugim poskrbelo za zbira-
nje zgodovinske in etnograf-
ske dokumentacije svojega
območja, letos pa med dru-
gim načrtujejo izdelavo re-
liefa kozjanskega območja.
Turistično društvo Prebold
bo letos sodelovalo v priredi-
tvah na čast 140 letnice do-
mače tekstilne tovarne, sicer
pa jih med drugim čaka tudi
otvoritev obnovljenega'pla-
valnega bazena z ogrevano
vodo.
Turistično društvo Dobr-
nase ponaša z dolgoletno tra-
dicijo. Na zboru so veliko go-
vorili o oddajanju zasebnih
sob, o prireditvah in sodelo-
vanju z zdraviliškim kolekti-
vom. Novi predsednik je
Marjan Štor. O izredni de-
javnosti je govoril tudi zbor
v Bistrici ob Sotli, kjer so za
novega predsednika izbrali
dr. Francija Božička.
Društvo v Gornjem gradu
ima kar 292 članov. To se se-
veda pozna tudi v njegovi ži-
vahni dejavnosti in velikih
uspehih na področju pospe-
ševanja turizma na kmetih.
Na zboru v Titovem Vele-
nju je predsednik v poročilu
med drugim poudaril pre-
majhno razumevanje občin-
skih organov za društveno
delo. Sicer pa bodo v velenj-
ski občini ustanovili tudi ob-
činsko turistično zvezo, ki
bo zaenkrat povezovala dve
društvi.
Kot vsa društva, je tudi
šentjursko veliko storilo za
ureditev kraja, sicer pa so to
dejstva, ki so v delovnih na-
črtih "društev na našem ob-
močju na prvem mestu.
M. BOZlC
PRIČETEKRIBOLOVNE
SEZONE
Šmartinsko jezei>o privablja vedno več ribičev, turistov in
ostalih obiskovalcev željnih rekreacije. Zato je Ribiška dru
žina Celje tudi letos omogočila nečlanom in tujim turistom
ribolov na Smartinskem jezeru.
Ribiči, člani družine ali nečlani, domači ali tuji turisti, si
lahko za določen lovni dan kupijo za lov roparic, oziroma za
obe vrsti rib le po eno dnevno ribolovno dovolilnico. Lov iz
čolna je dovoljen le za roparice, prepovedan pa je za ostale
vrste rib. Lovi se lahko samo z eno palico in enim trnkom.
Torej, pravilo, ki mora veljati predvsem zaradi varovanja
rib v Smartinskem jezeru.
Dnevne ribolovne dovolilnice za Šmartinsko jezero pa
lahko kupite pri:
Franc Arčan, Brezova 32, Šmartno v Rožni dolini,
RAJ, društvo za šport na vodi, Loče (pri pregradi)
Izletnik, turistična agencija Celje, Stanetova 2
Izletnik, avtobusna postaja Celje,
TTG, turistična poslovalnica Celje, železniška postaja,
Turist-biro, Tomšičev trg 7, Celje,
Irena Jamnišek, bife, Šmarjeta pri Celju,
Elizabeta Kruleč, Runtole 7, Škofja vas,
Zinka Tepgž, bife, Runtole 3, Škofja vas,
Ana Zlavs, Loče 8, Šmartno v Rožni dolini in
pri koči RD Celje na polotoku Brezova.
V izložbenem oknu prodajalne ABA, nasproti kina Dom,
so dobili celjski ribiči oglasni prostor, kjer bodo objavljali
vsa potrebna obvestila članstvu.
F. BOGADI
HMEZAD
KZ Savinjska dolina
TZO Vransko
objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge
pospeševalca v hmeljarstvu in živinoreji
TZO Vransko.
Pogoji:
-	uspešno končana višješolska izobrazba kmetijske
smeri
-	opravljen pripravniški izpit
Dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas s trime-
sečno poskusno dobo.
Prijave z dokazili naj interesenti pošljejo v roku 20 dni
po objavi komisijj za delovna razmerja Hmezad KZ
Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1.
MLADI TEKMUJEJO
Tekmovanje za najboljša likovna de-
la med cicibani ter za najboljša likov-
na, literarna in fotografska dela med
pionirji v osnovnih šolah in mladinci v
srednjih imajo v okviru Ljubljanske
banke Splošne banke Celje in seveda
na njeno pobudo že dolgoletno tradi-
cijo.
Tudi letos bo izvedeno takšno tek-
movanje, ki tudi sicer privablja iz leta v
leto vse več mladih likovnih in literar-
nih ustvarjalcev, tudi fotografov.
Cicibani bodo tekmovali samo za
najboljše likovno delo, sicer pa tekmo-
vanje poteka v okviru programa v
vzgojno varstvenih organizacijah. Te-
ma je seveda prosta, razpis pa priporo-
ča, da naj otrok v svojih likovnih pri-
spevkih razmišlja predvsem o sebi in o
vsem, kar ga obdaja, kar ga veseli in
kar mu je všeč. Tudi v izbiri materiala
in tehniki izvedbe ima prosto voljo.
Ljubljanska banka Splošne banka
Celje bo v tem okviru nagradila po eno
najboljše delo iz vsakega vzgojno var-
stvenega zavoda, in to v vrednosti po
1.000,00 dinarjev.
Pionirji v osnovnih šolah in mladinci
v srednjih pa tekmujejo za najboljše
likovno, literarno in fotografsko delo.
Tekmovanja se lahko udeležijo učenci
osnovnih in mladinci v srednjih šolah v
okviru šolskega programa, oziroma
dejavnosti posameznih krožkov.
Tema je v obeh primerih prosta. Po-
dobno, kot pri cicibanih, naj bi tudi
pionirji in mladinci v svojih delih ra-
zmišljali o sebi in o vsem, kar jih obda-
ja, kar jih veseli, lahko pa tudi o tem,
česar ne marajo.
Pri likovnih delih gre za poljuben
material in tehniko. V Literarnih delih
bodo upoštevali prozo, pesmi in kratke
dramske prizore, fotografska dela pa
morajo biti povečana na papirju v veli-
kosti 18 x 24 cm.
Pri ocenjevanju likovnih in literarnih
del med pionirji v osnovnih šolah bo
posebna komisija nagradila pet naj-
boljših del za višjo stopnjo v vrednosti
od 500,00 do 100,00 dinarjev ter po tri
najboljša' dela za nižjo stopnjo v vre-
dnosti od 300,00 do 100,00 dinarjev. Za
fotografska dela med pionirji v osnov-
nih šolah pa so na voljo tri nagrade v
vrednosti od 500,00 do 300,00 dinar-
jev.
Za najboljša dela, ki jih bodo predlo-
žili mladi iz srednjih šol, pa bodo na-
grade tako za likovna, literarna kot fo-
tografska od 500,00 do 300,00 dinar-
jev.
In "zdaj tisto, kar je tudi pomembno,
oziroma skoraj najvažnejše, da bo tek-
movanje v redu in pravočasno izpelja-
no do konca. Vsa dela, to velja tako za
cicibane kot za pionirje in mladince, je
treba poslati na naslov LJUBLJANSKA
BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE, OD-
SEK PROPAGANDE, 63000 CELJE,
VRUNČEVA 1, najpozneje do 15. maja
letos!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
TEKMOVANJE V
SESTAVLJANJU
RUBIKOVE KOCKE
V dvorani je vse škrtalo, ta-
ko kakor bi miške glodale.
Tam sem bil tudi jaz. Sestav-
ljal sem kocko.
Bilo je v soboto, ko sva z
očetom ob šestih zjutraj stala
na avtobusni postaji pri SIP-
u. Namenjena sva bila v Ljub-
ljano. Kmalu je prišel avtobus
in sva se odpeljala. Ob deve-
tih sva že bila v beli Ljubljani.
Tam sva iskala Fakulteto za
fiziko in matematiko. Oče, ki
se spozna v Ljubljani, jo je
hitro odkril. Sla sva v preda-
valnico, kjer je že bilo vse pol-
no otrok. Tam sem šel v prvo
vrsto, kjer je že bilo nekaj tek-
movalcev.
Hitro smo se spoznali. Ne-
nadoma je vodja tekmovanja
začel govoriti o pravilih. Pra-
vila so bila naslednja: sosed je
sosedu zmešal kocko, potem
je vsak dal roke na hrbet in ko
je starter dal znak, smo vsi
začeli sestavljati kocko. Tako
je res bilo. Najprej si moral
kocko sestaviti v treh, nato v
dveh, nato v eni in pol, v mi-
nuti in dvajset sekund in na-
zadnje v minuti in deset se-
kund. Ko smo začeli sestavlja-
ti, je zelo škripalo. To so bile
kocke, ko smo jih mi sukali.
Tu pa tam je tudi zažvenketa-
lo. Tisti je izpadel, ker se mu
je kocka razletela. Jaz sem jo
zmeraj dobro sestavil, toda ko
smo prišli do minute in deset
sekund, sem tako hitel, da
sem se zmotil in izgubil dra-
gocen čas, ter izpadel. Bil sem
malo jezen, ker se nisem uvr-
stil v finale. V finale je prišlo
vsega skupaj le deset tekmo-
valcev. Po tekmovanju sva šla
z očetom domov.
To je bilo moje tekmovanje
v sestavljanju Rubikove koc-
ke. Bilo je zelo lepo, kajti važ-
no je sodelovati, ne zmagati.
UROŠ KOŽELJ, 7. a.
OŠ bratov Juhart,
Šempeter
PRVA VOŽNJA Z
VLAKOM
• Kaj je vlak? Vlak je prevoz-
no sredstvo na tračnicah. V
njem se lahko peljemo ljudje
in tovor. Ni primerjave med
avtom in vlakom. Vlak gre hi-
treje in varneje, medtem ko
gre avto počasneje. Tudi
udobje je boljše v vlaku. A
osebni avtomobili vlake poti-
skajo na stran. Malo goriva,
udobje, hitrejše so naše želje
posebej sedaj, ko nas prega-
njajo velike energetske teža-
ve. Nisem ne prva in ne zad-
nja, da se nisem do desetega
leta peljala z vlakom. Imeli
smo osebni avto in vlak za nas
in druge družine ni bil potre-
ben. A dogodilo se je, da smo
se z vlakom odpeljali na konč-
ni izlet. Lahko priznam, da
me je bilo prve Vožnje z vla-
kom malo strah. S tovarišico
smo se dobili na peronu. Sedli
smo na vlak, ki je bil name-
njen v naš kraj. Posedli smo
se po sedežih, ki so bili prosti.
Gledala sem skozi okno in
opazila, kako iz meglenega
mesta prodiramo med polja in
travnike. Začenjal se je lep
dan. Sonce je že toplo grelo. A
mi ga v vlaku nismo čutili.
Bilo je prijetno hladno. Lju-
dje, ki so orali na njivah, so
nam mahali v pozdrav. Na po-
stajah se je vlak ustavljal. V
vlak so prihajali in odhajali
ljudje. Tudi na naši postaji se
je vlak ustavil. Ko smo stopili
iz vlaka, nas je zunaj po-
zdravilo močno sonce. Odpra-
vili smo se na Boč. Pozno po-
poldne smo se vračali hitro in
veselo.
»Naš vlak je že tu!« so kričali
nekateri. Hitro smo se posedli
in zopet opazovali naravo in
sonce, kako je zahajalo za go-
re. Med vožnjo smo si seveda
tudi odpočili. Bližali smo se
Celju. Nasmejanih lic in praz-
nih torb. Izstopali smo na po-
staji. Tu so nas že čakali
starši.
»Kako je bilo?« so nas spra-
ševali. To je bila moja prva
vožnja z vlakom. Ostala mi bo
večno v spominu, saj sem od
vlaka pričakovala mnogo
manj. A izkazalo se je, da vlak
le ni tako slab, da ga po nepo-
trebnem vse manj uporablja-
mo, kot prevozno sredstvo.
KSENIJA ULAGA, 6. b.
COŠ Fran Roš, Celje
POMLAD
Pomladi:
-	sneg skopni
-	se prebudijo vse živali
-	je enakonočje
-	se vračajo ptice selivke
-	je bolj toplo in sije sonce
-	drevje brsti
-	rastejo pomladanske cve-
tice
-	obrezujejo vinsko trto
-	nabiramo regrat
-	vozimo gnoj na njivo
-	delajo ljudje na vrtu
-	zasadijo vrtne rože
-	pridejo sta.čki sedet na
sonce
KARMEN ŠMALC, 4. b.
OŠ Dušan Jereb,
Slov. Konjice
...DA BI
KURIRČKOVA
POŠTA BILA LE
IGRA...
Dan pred prihodom kurirč-
kove pošte na šolo, smo obi-
skali v naši vasi pravega ku-
rirja. Mi ga kličemo stric Pe-
pček, v vojni pa je bil Tone.
Pet se nas je vsedlo v njego-
vi kuhinji za mizo in Smiljana
ga je vprašala, kdaj je videl
prvo puško. Smejali smo se in
njeno vprašanje malo popra-
vili. Kar hitro je stekel pogo-
vor:
»Kakšno nalogo ste dobili v
vojni?«
»V letu 1944 sem postal ku-
rir TV-33 in nosil sem pošto v
Savinjsko dolino, v Liboje.«
»Ste hodili sami?«
»Ne, vedno sva bila dva. Po-
što je nosil tisti, ki je bil že
dalj časa partizan. Oni drugi
je hodil spredaj in opazoval,
če je pot varna. Ce ni bila, je z
kašljanjem dal znak, da smo
pošto lahko skrili.«
»Kdaj ste dobili prvo pu-
ško?«
»Najprej sem dobil dve
bombi, nato so mi dali itali-
jansko puško. Naslednjo pu-
ško, mavzerico sem si prido-
bil sam, ko sva dva kurirja ra-
zorožila vemente. Ce sem šel
na vezo, sem nosil brzo-
strelko.«
»Ste se kdaj izgubili?«
»Ja, v temi smo se izgubili,
zlasti pa v megli in smo tavali
do jutra po gozdu. Potem smo
pot nadaljevali kar podnevi in
sicer ob potokih, skozi goz-
dove«.
»Je bil kdo ranjen?«
»Ja, nekoč sva šla s sprem-
ljevalcem mimo Lamonta in
sva slišala stokanje. Šla sva
pogledat. Bil je ranjen parti-
zan. Poznala sva ga. Naredila
sva zasilna nosila in ga odne-
sla k Lamontu. Tam so ga po-
krili z odejo in nato smo šli po
pomoč. Ranjenec je čez kakih
10 dni umrl v bližnji koči, či-
sto blizu postaje TV-33.«
»Kaj si pa danes želite?«
»Ja, predvsem mir in da bi
vaša kurirčkova pošta bila le
igra!«
Fijavž Pepčka so obiskale
SMILJANA, METKA, IRE-
NA, ANDREJA, DOROTEJA
OŠ Stranice
MOJ DOMAČI KRAJ
Moj domači kraj se imenuje
Prevorje. Spada v občino
Šentjur pri Celju. Leži na nad-
morski višini od 350-400 m.
Ima več zaselkov: Krivica,
Lopaca, Straška gora, Dobje,
Zegar in Košnica. Šteje okoli
760 prebivalcev, ki se ukvarja-
jo z živinorejo, poljedelstvom
in gozdarstvom. Zaselki leže
po dolinah, na bregovih pa
stoje osamljene hiše. Skoraj
pri vsaki hiši imajo traktor in
druge kmetijske stroje, če-
prav je malo ravnega sveta in
se z njimi ne da veliko obdelo-
vati. Kmetje imajo povprečno
5 do 7 ha zemlje, nekateri pa
tudi več. Delavci se vozijo na
delo v Šentjur, Štore in Celje.
Naš kraj sodi med zaostala
področja Kozjanskega. Ven-
dar si je v zadnjih nekaj letih
precej opomogel. Pred nekaj
leti smo dobili novo samopo-
strežno trgovino, dve stano-
vanjski hiši ter telefonsko go-
vorilnico. Naredili smo tudi
večje igrišče, ki smo ga asfal-
tirali. Sedaj asfaltirajo maka-
damsko cesto, dela na njej pa
najbrž še dolgo ne bodo kon-
čana. V načrtu pa že imamo
izgradnjo večnamenskega do-
ma. V njem naj bi bila telova-
dnica, dvorana, vrtec, gasilski
dom ter zobozdravstvena or-
dinacija.
Prevorje je znano tudi iz
NOB. Skozi je šel del XIV.
divizije. Pred kratkim smo v
spomin nanjo odkrili spomin-
sko ploščo. Tak je naš kraj.
Prevorjani živimo preprosto
in lepo kmečko življenje, a si
vsak dan prizadevamo za lep-
ši in boljši jutri.
ANICA ŠTUKELJ, 8. r.
OŠ Tončke Ceč, Lesično
OČKA VRNI SE ŽIV!
Nekoč je živela srečna dru-
žina, ki je imela avto. Sin Ja-
nezek je vedno rekel očku, ki
je vozil osebni avto, naj se živ
vrne domov.
Tako je bilo tudi nekega po-
poldneva. Janezek je rekel oč-
ku, naj se živ vrne domov. Oč-
ka ni vedel, da se mu bo prav
tedaj nekaj zgodilo. Rekel je
Janezku, da se bo živ in zdrav
vrnil domov. Očka je pripeljal
samo dva kilometra. Imel je
samo še malo časa, da ne bi
zamudil službe ob 17. uri. Šte-
vec je pokazal 120 km/h. Očka
je pridirkal v ovinek in na-
sproti mu je tedaj pridrvel pi-
jan mož z BMW-jem. Z vso
močjo sta se zaletela. Očka je
vrglo skozi zdrobljeno spred-
njo šipo v globok jarek. V jar-
ku se je ubil. Pijan voznik
BMW-ja pa se je hudo poško-
doval. Ko so Janezek in nje-
gova družina to izvedeli, so bi-
li žalostni. Na očkov grob sta
Janezek in njegova mama pri-
našala vedno sveže cvetje. Od
tedaj je Janezek sovražil avto-
mobile.
ERVIN SIKOŠEK, 4. c.
OŠ Franja Vrunča,
Celje
ZAJČJA ŠOLA IN ŠE
KAJ
Med .drugimi krožki na naši
šoli deluje tudi gledališče, ki
ima tudi letos dokaj pester
program. Ze ob kulturnem
prazniku smo pripravili igri-
co: »Zajčja šola in še kaj?«
Igrico smo pripravljali med
zimskimi počitnicami. Potek
dela smo razdelili v etape.
Najprej smo brali tekst in va-
dili v govoru. Nato smo si za-
mislili sceno, potem pa smo
še improvizirali igrico. Pričele
so se vsakodnevne vaje na
odru. S to predstavo smo se
predstavili že dvakrat: prvič
ob kulturnem prazniku, dru-
gič pa ob osmem marcu.
Za našo besedo smo želeli
pripraviti drugo igrico, žal
nam je zmanjkalo časa za im-
provizacijo, zato smo se odlo-
čili, da se bomo predstavili
kar s to igro. Vsako leto smo
se predstavili na kulturnih
tekmovanjih »Naše besede«.
Doživeli smo zares lepe uspe-
he, saj smo se uvrstili do zak-
ljučnega tekmovanja te prire-
ditve. Letos se bomo predsta-
vili, kot sem že omenila, z igro
Zajčja šola in še kaj.
Preden smo lahko želi uspe-
he, kakršne smo ustvarili sa-
mi, je bilo potrebno veliko ča-
sa in volje. Igrica je uspešna
le, če se v njo dobro vživiš.
Kako pa se bomo odrezali
letos, pa bomo videli, ko se bo
tekmovanje Naša beseda 82
končalo.
BOGDANA JORDAN,
OŠ Bratov Letonje
NAŠA PIONIRSKA
HRANILNICA
Na naši šoli že vrsto let de-
luje pionirska hranilnica. Pio-
nirji in mladinci radi varčuje-
mo. Vodja pionirske hranilni-
ce je tovarišica Marija Jakob.
V hranilnico so vključeni
učenci iz osmega in sedmega
razreda. Vsak učenec ima kar-
tonček in le s tem lahko dvig-
ne ali vloži denar. V hranilnici
smo dobili tudi značke in bri-
sače. Vsak mesec nesemo v
pionirsko hranilnico denar za
malico. Noben učenec ne var-
čuje zastonj, saj si bo lahko iz
prihranjenega denarja kaj ku-
pil ali pa bo odšel na izlet.
MILENA
JESENICNIK, 5. a.
OŠ Vitanje
VOLITVE
Tudi v našem kraju so pote-
kale volitve. V ponedeljek če-
trto uro nam je tovarišica raz-
delila listke in mi smo jih vze-
li za sosede in za domače. Jaz
sem jih imela zelo veliko. Ko
sem šla domov, sem jih razno-
sila po hišah. Povsod sem do-
bila bonbone in piškote. Vabi-
lo za volitve sem nesla tudi
domov in k stari mami. Na
vsakem listku je bil napisan
naslov volilca, kdaj so volitve
in kje je volišče. Vem pa, da
do osemnajstih let ne hodiš
na volitve. Na volitvah moraš
obkrožiti na glasovnici da ali
ne ali pa imena delegatov.
ALENKA BRECKO, 4. r.
OŠ Tončke Ceč, Lesično
NA OBRAMBNEM
DNEVU
V soboto, 3. aprila smo ime-
li učenci naše šole obrambni
dan. Vsak razred je prejel na-
logo, ki jo je moral izvršiti.
Četrti razredi smo šli na Do-
brotinškovo domačijo nad
Vojnikom.
Do Vojnika smo se peljali z
avtobusom, nato pa smo na-
daljevali pot peš. Po približno
tričetrt ure hoje smo prispeli
na Dobrotinškovo domačijo.
Najprej smo pomalicali, nato
pa je bil kratek program. Po
programu smo zaprosili tova-
rišico Dobrotinškovo, da nam
pove kaj iz vojnih dni. Bili so
zavedna slovenska družina.
Družina je štela 8 članov: ma-
mo, tri hčerke in štiri sinove.
Oče jim je umrl že prej. Kma-
lu po okupaciji so že bili pri
njih sestanki partizanov, akti-
vistov OF in drugih. Pri njih
se je dober mesec dni zdravil
Peter Štante-Skala. Na njiho-
vi domačiji se je 29. 10. 1941
pod vodstvom Franca Rozma-
na-Staneta zadržal prvi štajer-
ski bataljon. Cez nekaj časa
pa se je pojavil izdajalec. Štiri
brate so odpeljali v Stari pi-
sker. Tri so kmalu ustrelili,
eden pa je bil pomiloščen, ka-
sneje odpeljan v taborišče in
zgorel kot partizan pri Grlovi.
Mater in dve hčeri so odpeljali
v Auschwitz, tretjo hčer pa so
odpeljali v druga taborišča.
Po vojni sta se od številne
družine vrnili le dve hčeri. Ža-
losten konec družine Dobro-
tinškovih nas je zelo pretre-
sel. Njihov spomin smo poča-
stili z enominutnim molkom.
Na hiši je vzidana spominska
plošča. Nato smo se pol ure
igrali. Cez pol ure smo se
zbrali na cesti in odšli nazaj
proti Vojniku, kjer smo zadnji
hip ujeli avtobus. V avtobusu
smo se utrujeni in prepoteni
pogovarjali o obrambnem
dnevu.
Želim si še več takšnih dni,
saj so zelo zanimivi.
JERNEJA VIDMAR, 4. c.
OŠ Franja Vrunča,
Celje
ZBIRALI SO
ODPADKE
Na naši šoli vsako leto pri-
dno zbiramo papir, železo in
steklenice. Tudi letos smo že
začeli. V razredih imamo škat-
le, kamor mečemo vsak papir-
ček, ko je škatla polna, jo za-
vežemo. Drug papir tudi zla-
gamo v škatle. Ko je škatel
veliko, jih tovarišica naloži v
avto in odpelje v Dinos. Dva
pridna učenca gresta zraven.
Na fotografiji je Andreja R0-
tovnik, ki pomaga iz avta no-
siti papir. Na Dinosu nas poh-
valijo, da smo pridni zbiralci.
Letos je 82 učencev, toliko
nas je na šoli, zbralo že
1500 kg papirja, več zabojev
železa in okoli 500 steklenic.
SMILJA ADAMIČ, 2. r.
OŠ Stranice
MOJE NESREČE
Ko sem bila mala, sem si
nalomila roko. Zelo me je bo-
lelo. Drugi dan sem morala v
bolnišnico na pregled. Ugoto-
vili so, da imam nalomljeno
roko. Povili so mi jo. Doma
mi je bilo vroče, ker sem ime-
la povito roko.
Nesreča pu se je zgodila ta-
kole: Z atom sva se kepala ,
meni pa je spodrsnilo in sem
padla. Ata je pritekel in mi
hotel pomagati, a je tudi nje-
mu spodrsnilo in me je s škor-
njem zadel v ramo. Zelo meje
bolelo. Nič težkega nisem
smela obleči in tudi ne mogla
nositi. Bila sem zelo jezna, ker
sem morala takrat nositi
plašč. Ta nesreča se mi je /go-
dila pozimi 1976 leta.
Imela sem pa še dve nesre-
či. Enkrat, ko sem se prevrgla
s kolesom in si potolkla kole-
ni, drugič, ko sem si odrezala
prst. Tretja nesreča pa je opi-
sana zgoraj.
TEREZIKA ŠUŠTARIC, 4. r.
COŠ Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
NA OBISKU
Bili smo pri tovarišici učite-
ljici Elzi. Piše pa se Gosak.
Nesli smo ji prtiček, ki smo ga
naredili sami. Zelo je bila ve-
sela, da smo se spomnili na-
njo. Ima zelo veliko knjig.
Stara je 62 let. Pogovarjali
smo se razne stvari. Obljubili
smo ji, da bomo prišli še več-
krat. Dala nam je tudi čoko-
lado.
SERGEJA CVELFER, 1. r.
OŠ Stranice
OBISKAL SEM GROB
TOVARIŠA TITA
Nekega dne sem dobil pismo
iz Beograda od naših znancev,
ki so me povabili v Beograd.
V petek popoldne sem se
odpravil z mojimi starši v
Beograd. Potovali smo z vla-
kom. Potovanje je bilo zelo
prijetno. Ko smo v soboto zju-
traj pripotovali v Beograd, so
nas na železniški postaji pri-
čakali znanci. Iz postaje pa so
nas peljali na njihov dom, kjer
smo bili njihovi gosti.
Popoldne so nas peljali v
Muzej revolucije 25. maj, ter v
hišo cvetja. Tu smo se poklo-
nili našemu tovarišu Titu.
Bili smo tudi na Avali, kjer
sem si ogledal spomenik nez-
nanemu junaku V nedeljo
zjutraj smo se odpeljali na Ka-
lemegdan in od tam v živalski
vrt. Prijatelji so mi razkazali
filmsko mesto na Košutnja-
ku, kjer snemajo razne filme.
Ogledal sem si tudi hišo naro-
dne skupščine. Pred odho-
dom v Celje smo bili tudi v
Sava centru.
Zelo veliko lepega sem vi-
del. Spoznal sem tudi mnogo
prijateljev s katerimi si dopi-
sujem. Želim si še mnogo ta-
ko lepih izletov.
BOGO CAKŠ, 6. a.
OŠ Slavko Šlander, Celje
Na železniški postaji - Simona Martinčič, 6. a, OS Marjana Nemca, Radeče
$t. 15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE razpisuje za delavce, ki so zapo-
sleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo
dejavnost z osebnim delom v lasti občanov
NATEČAJ
za posojila za gradnjo, nakup ali
prenovo stanovanj za leto
1982
1.
Za leto 1982 je za stanovanjska posojila delav-
cem, ki so zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samo-
stojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sred-
stvi v lasti občanov, zagotovljeno 2,500.000,00 din.
2.
Stanovanjska posojila so namenjena:
-	nakup stanovanj v usmerjeni družbeni stano-
vanjski gradnji,
-	gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti in
-	za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš, če
se z njo poveča stanovanjska površina ali število
stanovanjskih prostorov ali, če se uporabi kvali-
tetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racio-
nalnejši sistem ogrevanja.
3.
Za stanovanjsko posojilo lahko zaprosijo delavci,
ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno oziroma
neustrezno stanovanje. Neprimernost oziroma neu-
streznost stanovanja se ugotavlja v skladu s spreje-
timi in veljavnimi stanovanjskimi standardi v občini
Celje.
Pri dodeljevanju stanovanjskih posojil bodo imeli
prednost delavci:
-	ki bivajo v slabših stanovanjskih razmerah,
-	ki imajo najnižji skupni povprečni dohodek na
družinskega člana,
-	ki so dalj časa zaposleni pri delovnih ljudeh, ki
samostojno opravljajo dejavnost z osebnim de-
lom s sredstvi v lasti občanov in
-	ki dalj časa bivajo na območju občine Celje.
4.
K vlogi na natečaj za pridobitev posojila je treba
priložiti:
-	veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o pri-
glasitvi gradbenih del, če prosilec gradi ali pre-
navlja hišo oz. stanovanje,
-	kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za
nakup stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji,
-	predračun stroškov za gradnjo ali prenovo sta-
novanjskih hiš oziroma stanovanja,
-	potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospo-
dinjstvu,
-	potrdila o skupnih prihodkih prosilca in članov
njegove družine oziroma gospodinjstva ter
-	potrdilo o zaposlitvi in o delovni dobi.
Rok za sprejemanje vlog za stanovanjska posojila
znaša 30 dni od dneva objave tega natečaja.
Vloge za stanovanjska posojila je treba v natečaj-
nem roku poslati Samoupravni stanovanjski skup-
nosti občine Celje, Celje, Gledališka 4.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
DA, VRNILA SE BOM!
Pripoved tridesetletne zdomke:
Zgodilo se je pred petnajstimi leti...
Tistega decembrskega dne sta se mati in oče hudo sprla. Mati je
bila prestregla pismo iz tujine; napisala ga je dokaj mlada ženska
roka: Pridi, čaka te delovno mesto!
Mati je rohnela, oče rjovel, padale so klofute. Ugriznila sem očeta v
roko; z drugo me je zbil na tla; obležala sem nezavestna.
Naslednje jutro sva bili z materjo po obrazih polne podplut; oče je
še tisto noč odšel.
Ostali sva sami: petintridesetletna mati invalid s skromno invali-
dnino, jaz z nedokončano osemletko; edino bogastvo je bila materina
hišica, nekaj arov zemlje in moje zdrave roke.
Nič ni rekla, toda čutila, dojela sem njeno misel: Kako sedaj? Kam
s tvojimi šestimi razredi? Jaz pa sem stisnila pesti
- Sama si bom služila kruh!
Udinjala sem se pri kmetih. Tudi pri privatniku sem poskusila;
prijela sem za vsako delo, plača pa nizka, skoraj sramotna; začutila
sem izkoriščanje, ki me je skoraj pognalo v obup...
Tudi mojega telesa so si poželeli. Toda mati me je za božjo voljo
svarila: Ne kliči vraga!
Dom je bil nekaj let pravcati pekel; kriv je bil oče: žena invalid se
mu je zastudila. In k vragu učenje v šoli! Prihajale so socialne
delavke, hrabrile, tolažile, včasih grozile.
V obratu me je opazil eden glavnih. Postala sem čistilka pisarn. Se
je zgodilo, da me je s stoenko zapeljal prav pred hišna vrata. Se je
zgodilo, da me je v veleblagovnici NAMA oblekel od nog do gla ve. In
mi govoril: Če bi imela šole, bi postala moja prva dama!... Nekajkrat
je bil preveč nasilen. Ljudje so govorili: Lajdra! Potem je prišlo
usodno jutro. Pospravljat sem hodila ob petih. Tudi on se je pojavil
med vrati. Stegnil je roke in me zgrabil za zadnjico. Takrat se
okrenem in mahnem z metlo po glavi. Prekleta analfabetka! je kri-
knil, toda bila sem že na stopnicah.
Doma sva jokali obe z materjo, mati me je rotila: Malči, moja Malči,
nikdar več v to prekleto kasarno! V meni pa je tlelo, močno, pre-
močno skelelo in iz globine so vrele besede: Da, vrnila se bom!...
Potem se je nasmehnila sreča. Mati je čez leto oddala podstrešno
sobico dvema avstrijskima turistoma. Priletna mož in žena, iz Ce-
lovca; tudi slovensko sta skromno govorila. In prav ta žena me je
pregovorila, da sem se vpisala v večerno šolo; ko sta spet prišla, sem
imela izkaz osmega razreda. Nekega večera pa žena predlaga: Lahko
bi prišla k nama. Imava kar lepo trgovino; pomagala boš in dobro te
bova plačala. In jezika se boš naučila.
Prelomnica življenja...
Obema sem bila resnično njun otrok; hčerka jima je umrla pred
leti. Govorila sta mi, da sem ji čisto podobna. In oba sta sklenila:
Amalija, ti boš študirala. Ne v Avstriji, v Mariboru! Vpisala sem se v
večerno ekonomsko. Bila sem neznansko srečna, tudi mati seje čisto
prerodila.
Gori sem spoznala fanta; zdomec, pristen Celjan. In leta so tako
hitro minevala; oče se je bil nekajkrat oglasil, toda mati mu ni
odpisala.
In zdaj? Z možem Borisom živiva v Celju. Oba imava višjo izobra-
zbo, oba sva nekakšna pravnika. Prijavila sem se na razpis tovarne,
odkoder sem pobegnila; tam sem zdaj pravni referent; kruta, pa
vendar tako ljubka pravljica. In moji? Zdaj smo ena sama srečna
družina, razen očeta, kije končal v prometni nesreči; tudi tisti glavni
je še vedno na istem stolčku; ko se srečava, zardi in oči mu v nemiru
vztrepečejo. Včasih stopim k oknu pisarne, ki sem jo nekdaj pome-
tala, nekaj čudnega je takrat v meni in nekje iz globine se sinku v
pozdrav oglašajo besede:
»...DA, VRNILA SE BOM!...«	DRAGO KUMER
Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva ul. 4, Celje
Bogata izbira:
-	glasbil	- plošč in kaset
-	notnega materiala	- akustičnih aparatov
30
"Dajte mi roko,« prosi Lisec z ginjenim glasom.
"Ah, čemu to, že dobro, zbogom!« reče starec, da roko in
Ze je spal.
. Ob drugi steni je smrčal na enaki slabi vrvni postelji drug
človek. Nekaj sekund je Lisec postal v na pol temni ozki
kabini, potem zopet odgrnil zagrinjalo, ki je namestovalo
Vr&ta, in z nekako težkim srcem odšel od spečega starega
Koža!
Ali je jmei slutnjo, da ga ne bode nikdar več videl?
Naveden si te slutnje ni bil.
Gre gor zopet na krov. Noč je minevala, jutro seje delalo,
n'kogar razen kapitana, kormanuša in opravljajočih delav-
Cev na krovu bedečega ni bilo.
Liscu to noč ni bilo za spanje. Fantazija njegova je imela
°Hko novega gradiva prebaviti, da ni znala, kje začeti,
J* ter o misel do kraja misliti in ne one druge preskočiti,
tika o težkem življenju tega moža mu je bila razvita pred
.^i, moža, ki je tako čudovito posegel v njegovo lastno
!vljenje, ne iz preračunljivosti ali iz egoizma, nego iz slu-
pa kakor za šalo!
J1 pa drugi strani je vstajala mila podoba pred njegovo
,ušo, ljubljena deklica, ki mu zvesto srce hrani in ga priča-
kuje
J^tro je bilo tu, a z njim poslednja postaja, mesto na
strijski meji, Zemun. kjer je moral Lisec zaradi svojega
°vega plana izstopiti.
stopi v spodnji prostor. Zoberje trdno spal. Ker si
a Po njegovem naročilu ni upal zbuditi, položi mu napisan
listič v roko, da ga je moral najti, kadar je vstal - in odide s
solznim očesom.
Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in Zober z njo.
Drugi dan se vozi Lisec po Savi navzgor v domovino.
Vesela vožnja k zvesti nevesti.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE
Bilo je leto kasneje.
Na Pražanku pod lipo sedi stara teta in vesela gleda
mlado gospo - njeno Lino, ki vprašuje: -Kje je Ivan, kje je
Ivan ?«
»Kaj mu hočeš?«	*
»Ivan!« doni glasen, ljub klic proti gospodarskim poslop-
jem. Od tam pride Ivan Lisec, sedaj gospodar na Pražanku,
s počasnim korakom in z veselim nasmehom.
Mlada žena zavihti pismo pokonci in reče:
»Brž pridi, Ivan, vesele novosti.«
»Kaj takega ?« vpraša on.
"Stari doktor pride, glej, tu je pismo iz Konstatinopola!«
On pristopi, vzame ji pismo iz rok, odpre ga, čita, a zmaje
z glavo.
»Ne pride?« vpraša mlada žena.
-Beri!« rekli, ji poda razvit list.
Ona čita:
»Ljubi nečak! To spomlad me še ne bode. Na jesen, če
bog da, pridem za zmerom. Sedaj i dem v Arabijo. Kolera je
tam. Jaz sem zanjo prestar, bojim se je ne, a tudi krajev
nisem še videl. V prilogi ti pošiljam pooblastilo, da z mojim
naloženim^ denarjem, katerega zgodovino poznaš, po svoji
previdnosti za dobre namene upravljaš, ako bi me kaj
prihitelo na moji zadnji ekspediciji.
Dr. Zober«
Mlada žena se zamisli, potem vpraša:
»Ivan, kaj pomenijo te besede ,denarjem, katerega zgo-
dovino poznaš'? Zakaj mi nisi še nikdar o tem pravil?«
Lisec je bil v zadregi. Ona ni smela vedeti tega, po čemer
je vprašala. Ali pa je smel lagati se njej, od katere je bil
vajen in je pričakoval same resnice?
»To ti povem drugi pot,« reče ozbiljno.
»A zakaj ne zdaj?« vpraša prestrašena. Da bi on skrivnost
imel pred njo? To je bil prvi povod nesporazumljenja v
mladem njunem zakonu.
A ni dolgo trajal. Še isti dan popoldne je Lisec prisedel k
svoji ženici, oklenil roko okoli nje in rekel:
"Tirsi nevoljna, da ti nekaj nisem povedal, kar si me
vprašala. Ti slutiš, da bi ti pojasnilo morda kaj, kar si
videla, a ne razumela. Ali poslušaj me. Ko bi starega Zobra
ne bilo, ne bilo bi mene pri tebi in ti me imaš Vendar še
malo rada, ne?«-
Poljub je bil odgovor.
»Staremu Zobru morava biti zahvalna za svojo srečo.«
»Ali se nisem veselila njegovega prihoda? In sedaj gre v
tisto Arabijo, kjer je kolera, in ima še skrivnost s teboj.«
» Vidiš in te skrivnosti mi je povedal z željo, da jih niko-
mur, tudi tebi ne povem. Ali terjaš od mene, da besedo
prelomim in da ne bodem mogel možu moško v oči pogle-
dati, kadar pride, možu, kateremu sem hvaležen?«
»Ne, ne! Jaz nečem ničesar vedeti,« reče ona in se ga
oklene z obema rokama, naslonivši se mu na rame.
In ni vpraševala več o tem ter ne ve zgodovine svojega
očeta niti danes. Čemu tudi bi se ji nedolžna srečna duša
težila ?
Jeseni je mlada gospa sama v Zobrovi sobici vse prezra-
čila, pospravila, olepšala. V gradu je tudi zanj stanovanje
pripravljala, nihče se ni bolj veselil njegovega prihoda,
nihče bolj želel ljubo postreči starcu nego ona.
Saj je njen Ivan rekel, da mu je hvaležen, in to je bilo
zanjo dovolj. In njo samo je čudni starec tolažil, če je prav v
tisti sapi - zabavljal.
. Ali jesen mine, pomlad pride, druga jesen in zavrstjo njih
več - dva čvrsta sinčka že na Pražanku imajo, ali doktorja
Zobra koča še vedno zapuščena stoji in že ljudje pripove-
dujejo bolj pravljično, kakov je bil on. Niti njega ni niti
poročila o njem.
Če še živi, mora biti jako star in mator. Ali žali bože, da to
verjetno ni, valjda ga je kolera pokosila v daljni tujini in
mirne starosti uživati v domovini ni mu več treba. In to je
škoda zavoljo tega, ker, ko bi bil mož prišel po svoji objubi
domov v Volčjak na starost počivat in bi bil videl srečni
zakon na Pražanku, užival ljubeznivo postrežbo mlade
žene in Lisca, izgubil bi bil morda svoje ostre sodbe o
ljudeh in o tem svetu sploh.	KONEC
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
MIRAN SATTLER
PALČEK,
ROKE KVIŠKU!
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
.. 15 - 15. april 1982
$t.--
NOVI TEDNIK - stran 23
ROKOMET
ZNOVA ZELO POPREČNO
fomaj druga točka od osmih možnih
^pomladanski del roko-
metnega prvenstva v I. B
■ezni ligi ni prinesel uspeha
|Y0rnetašem Aera. Od
,nlih točk, ki so bile na
'j^polago«, so Celjani osvo-
ji le dve in to po zaslugi
jveh neodločenih rezultatov
f0ti Apatinu v Celju in Ro-
■;nju v gosteh to soboto
jJ:l9 (13:11). V preostalih
jv,eh tekmah pa so Celjani
ljubili proti Borcu med te-
jn0rn zaostalo tekmo jesen-
jjega dela prvenstva z rezul-
tatom 15:19.
Kaj vse to pomeni? Ali so
^ celjski rokometaši že se-
jaj P° tretjem kolu odpisali
|Z borbe za najvišji naslov in
;tem od vrnitve v I. zvezno
ligo. Da! Današnje moštvo
žal ni sposobno, da bi pose-
glo v borbo z močnejšo eki-
po Partizana iz Bjelovarja in
potisjenr iz Ade za prvo me-
sto. To so dejstva. Odhod
\ Stanka Anderluha in odsot-
nost Dušana Božiča se žal
pozna. Ekipa je ponovno
močno pomlajena in na tre-
nutka pokaže še dokaj dobro
igro, toda ni dovolj rutinira-
na} zbrana in pripravljena,
da £>i dosegla kaj več. To po-
trjujejo tudi prvi rezultati. V
Rov-inju so Celjani vseskozi
vodili, večkrat celo s šestimi
zadetki,\ na koncu pa so do-
volili domačinom le izena-
čiti. \
Današnje moštvo Aera:
TomičAPušnik, Lesjak, Kleč,
Manček, Kalin, Praznik,
Kavčič,\Tiselj, Medved, Šču-
rek, Ivezič 4in Bojovič, nas-
bodo vs^akor še razveselje-
vali, v preostalih tekmah pr-
venstva, toda le težko lahko
dosežejo več kot tretje me-
sto. To pa je tudi trenutno
realna vrednost celjske
ekipe.
Celjani bodo v soboto igra-
li v Celju pokalno tekmo
osmine državnega pokalne-
ga prvenstva. Prvenstveno
tekmo proti Zametu pa bodo
igrali prihodnjo sredo.
V II. moški zvezni ligi so So-
štanjčani premagali Split
24:22, dekleta Velenja iz Ti-
tovega Velenja pa so v Sisku
po dramatični igri premaga-
la INO 25:23. V republiški
moški rokometni ligi je Mi-
nerva v Žalcu igrala samo
22:22 proti Rudarju iz Trbo-
velj. Celjani pa so srečanje
proti Partizanu iz. Slovenj
gradc-a preložili. Ženska eki-
pa Smartnega je tokrat pre-
senetila Dravo v Ptuju in
zmagala 18:17. Savinjska iz
Andraža pa je izgubila proti
Itasu v Kočevju 11:23.
J. KUZMA
jani cencelj
državni
reprezentant
Mladi član KK Libela Celje
Jani Ccncelj se je vrnil z daljših
priprav za nastop v mladinski
državni reprezentanci, kjer si je
zaradi svojega znanja in priza-
devnosti priboril mesto v naši
najboljši ekipi. Tako nadaljuje
tradicijo vseh prejšnjih mladih
celjskih košarkarjev, ki so
uspešno nastopili v državni
mladinski in kadetski reprezen-
tanci. Čestitamo! Istočano pa
ipamo, da mladega Cenclja ne
bštako hitro kot v reprezentan-
ra tudi »odneslo« iz Celja v kak-
jen drug klub. Če bi ga potem bi
ludi po tej poti nadaljeval tra-
iicijo...
cuk zmagal v
dubrovniku
V	Dubrovniku je bilo veliko
mednarodno tekmovanje v judu,
kjer so nastopili tekmovalci iz
kar enajstih držav. Tekmovanja
sta se udeležila tudi dva člana
Judo kluba Ivo Reya Oštir in
Cuk. Cuk je pri tem dosegel velik
uspeh, saj je zmagal v kategoriji
do 65 kg.
20 let dviganja
uteži v celju
V	Celju so z dviganjem uteži
začeli okoli leta 1960 in sicer pri
Partizanu Celje mesto. Sekcija
X bila uradno registrirana leta
'962, kar pomeni, da letos pote-
ka 20 let tega zanimivega športa
v našem mestu. V tej dobi so
oljski dvigalci uteži dosegli
v<* pomembnih uspehov pa če-
prav vseskozi delajo v domala
^mogočih pogojih. Tako so kot
ekipa nastopali v zvezni ligi, bi-
" večkrat republiški prvaki,
posamezniki pa je Jože
\rankar celo nastopil na Olim-
P'jskih igrah v Miinchnu leta
f^'2. V letošnjem letu, ko slavi-
10 majhen jubilej, pa imajo tudi
®va kandidata za nastop na sve-
tnem prvenstvu, ki bo sep-
Jfmbra v Ljubljani. To sta FRA-
MOLNAR, ki je zaposlen v
K°vinotehni in DRAGO OPALK
j* Zavarovalnice. Upamo, da se
J0 vsaj enemu uspelo uvrstiti v
»tavno reprezentanco. Sicer
" želijo v Celju pri Partizan
e'je mesto sekcija za dviganje
,te*i ob 20 letnici pripraviti dr-
avni dvoboj.
T. VRABL
^poredni zmagi
Končno je Celjankam le uspelo
poroditi daljšo krizo in v prete-
tednu zmagati najprej z Li-
Jcankami, nato pa še s Ptujčan-
atr>i. Čeravno sta ti dve ekipi na
Pu lestvice ženske SKL, pome-
to igralkam Libele na novo pri-
oljene štiri točke dokaj veliko,
nt uS° s' s tem zagotovile obsta-
e« v ligi.
ke e ji so premagale domačin-
bii najboljši strelki pa sta
L,'! Kozeljeva 13 in Cencljeva 12
°sev.
VaV Celju je klonila ptujska Dra-
63:52. Vodile so od prve do
aie minute, v obrambi so vse
SuKr° sledile navodilom trenerja
j^ootiča. ki je tokrat vključil v
0 *udi mlajše igralke, v napa-
du pa je blestela Kozeljeva - s
svojimi 24 zadetki in s končno
zmago si je tako pripravila kar
najlepše darilo za 18. rojstni dan,
katerega je praznovala ravno ti-
stega dne. Ostale koše za Libelo
so dosegle: Janžek 4, Božič 10,
Cerjak 4, Jošt 2, Knez 4 in Cen-
celj 13.
V	predzadnjem kolu bodo Ce-
ijanke gostile trenutno vodečo
ekipo Mengša, a so se že zdaj
trdno odločile, da se bodo kljub
navidezni premoči gostij borile
do konca.
Liana božič
73 šahisto^
V	organizaciji društva prija-
teljev mladine je »Ho v Žalcu
občinsko prvenstvi v šahu za
pionirje in pionirlde. Nastopilo
je kar 73 tekmovalcev, od tega
največ med pionirji^l. Rezulta-
ti: st. pionirji Dušan Brinovec,
Sandi Skoflek in Tomaž Blatnik
(vsi Žalec), st. pionirke Suzana
Urisek (Griže), Martina Pain-
kret (Žalec) in Nives Grabner
(Griže), ml. pionirji Andrej
Kampuš, Robi Rogl in Tomaž
Vuherer (vsi Žalec) ter ml. pio-
nirke Renata Naraks (Galicija),
Bojana Doler (Žalec) in Mojca
Matek (Gotovlje). Najboljši bo-
do koncem tedna nastopili na
regijskem prvenstvu v Žalcu.
Tekmovanje v Žalcu je uspešno
vodil sodnik Karli Turk.
FRANC BRINOVEC
na klubskem
prvenstvu
ŠK Savinjčan v Šempetru je
zmagal šahist Skok pred Storma-
nom in Vošnjakom.
tkanina premagala
rašico
v sindikalnem kegljaškem
dvoboju in sicer 684:675 kegljev.
J. GROBELNIK
v nedeljo frenkov
memorial
V	počastitev 90-letnice roj-
stva tovariša Tita, 30-letnice or-
ganizacije Partizan, 40-letnice
pionirske organizacije, v sklopu
počastitev kongresov družbeno-
političnih organizacij ter spre-'
jema zvezne štafete mladosti in
pod pokroviteljstvom Zdrav-
stvenega centra Celje bo v nede-
ljo v Celju zdaj že XVIII. FREN-
KOV MEMORIAL v namiznem
tenisu. Tokrat bo tekmovanje v
dvorani Zavoda Ivanke Uranje-
kove ob Ljubljanski cesti, zače-
lo pa se bo ob 8. uri zjutraj, sve-
čana otvoritev bo ob 10. uri,
zaključek pa predvidoma po
dvanajsti uri. Tekmovanje je
namenjeno izključno nekativ-
nim igralcem namiznega tenisa,
torej tistim, ki lani niso nasto-
pili na tekmovanjih po pravil-
niku NZS. Organizator je Parti-
zan Gaberje Celje z odborom za
množično rekreacijo.
TV
derbi dobila
rogaška
V	okviru ženske republiške li-
ge so košarkarice Rogaške doma
v malem lokalnem derbiju pre-
magale Comet iz Slovenskih Ko-
njic 51:41. Najboljša pri Rogaški
je bila Virant 16 in pri Cometu
Zdovc 14.
Dve koli pred koncem je Co-
met na lestvici tretji, Rogaška pe-
ta in Libela deveta. 21. kolo: Ro-
gaška gostuje na Jesenicah, ki so
sedme, Comet igra doma z Mari-
borom, ki je četrti, najtežje delo
pa čaka celjsko Libelo, ki bo do-
ma gostila nove republiške prva-
kinje Mengeš.
TV
šempeter prvak
Odbojkarji Šempetra so po le-
tu dni dosegli nov uspeh! Po
osvojitvi prvega mesta v repu-
bliški ligi - vzhod, so se v odlo-
čilni tekmi za republiškega pr-
vaka srečali v Novem mestu s
prvakom republiške lige - za-
hod ekipo Črnuč. Zmagali so 3:2
ter se tako po letu dni vrnili v
II. zvezno ligo - zahod.
V	II. ZOL so igralke Ljubnega
gostovale v Kopru in izgubile
proti vodeči ekipi 3:0. Na lestvi-
ci so 6. med osmimi ekipami.
V	republiški ženski ligi je Go-
lovec doma premagal Kamnik
3:0 in je na lestvici četrti. V pri-
hodnjem kolu gostuje pri Parti-
zanu Tabor v Ljubljani, ki je
peti.
TV
povedel izvrstni
mikac
Najboljši šahisti Celja so izved-
li tretji letošnji hitripotezni tur-
nir, na katerem je nastopilo 16
šahistov. Najboljša sta bila Mi-
kac in Štucl, ki sta zbrala 10 in
pol točke. Sledijo Cegler 9, Ber-
var 8,5, Pešec 8, Jazbec 7,5, Pri-
slan 7, Slamberger 7 in Pertinač
6,5 točke.
Po treh letošnjih turnirjih vodi
Mikac 15, sledijo F. Pešec 14, Oj-
s4rež in Bervar 11, Stucl 10, Ce-
gler 5, Črepan 4, Brinovec ml. 3,
Zorko, Pertinač in Jazbec 2 ter
Prislan in Slamberger po 1 točko
itd.
regijsko
prvenstvo
Te dni se je pričelo regijsko
moštveno šahovsko prvenstvo
Celja na katerem sodelujejo šti-
ri ekipe. Zmagovalec si bo pri-
boril pravico sodelovanja v II.
republiški šahovski ligi. V tej
ligi že nastopata Velenje in
Slov. Konjice, medtem ko v I.
republiški ligi igrata Celje in
Žalec.
Odigrani sta že dve koli. Re-
zultati: Roga. Slatina - Šempe-
ter 3,5:2,5 Rogaška Slatina -
Šentjur 3,5:2,5, Šempeter - La-
ško 5:1 in Šentjur - Laško
5,5:0,5.
V	zadnjem kolu se bodo pome-
rili Rogaška Slatina - Laško in
Šempeter - Šentjur. Vrstni red
pred zadnjim kolom: Šentjur 8,
Šempeter 7,5, Rogaška Slatina 7
in Laško 1,5 točke.
J. K.
trojka v borbi za
drugo mesto
Regijsko kegljaško prvenstvo
Celja postaja vse bolj zanimivo.
V vodstvu so sicer premočno
kegljači Celja, toda ti so že člani
republiške lige in je zato tembolj
pomemben boj za drugo mesto,
ki prinaša ekipi pravico sodelo-
vanja v kvalifikacijah za uvrsti-
tev v najvišjo ligo.
Te dni so končali 11. in 12. ko-
lo. Toda rezultati niso dali nobe-
no prednost bilo kateri ekipi od
trojke, ki se bori za drugo mesto.
Tako imajo Hmezad, Ingrad in
Kovinar po 16 točk.
Rezultati 11. kola: Prebold
Radeče 4725:2643, Kovinar - Ko-
nus 5143:4995, Ingrad - Moste
5308:5059, Dobrna - Celje
5095:5494 in Šoštanj - Hmezad
5134:5295; 12. kolo: Radeče - Do-
brna 4944:4940, Celje - Šoštanj
5254:5192, Moste - Kovinar
4947:5330, Konus - Prebold
4940:4947 in Hmezad - Ingrad
preloženo na 17. 4.
Vrstni red po 12. kolu:
Celje 22, Hmezad 16 (1299 keg-
ljev), Ingrad 16(1194), Kovinar 16
(1149), Šoštanj 14, Prebold 12,
Dobrna in Konus 6, Papirničar
Radeče 4 in Moste 2 točki.
M. KUZMA
šentjur in mozirje
V drugi regijski kegljaški ligi
so odigrali 6. kolo. V vodstvu
sta moštvi Šentjurja in Mozirja.
Rezultati 6. kola: Obnova -
Obrtnik 4816:4892, EMO - Laško
4816:4944, Cinkarna - TOSP
4632:4468 in Mozirje - Savinja
4762:4519.
Vrstni red po 6. kolu:
Šentjur 10, Mozirje in Avto
Celje 8, Obnova, Laško, Cinkar-
na in Obrtnik 6, EMO 4, TOSP 2,
Savinja in CE-KA brez točk.
Med posamezniki je najboljši
Alojz Vodeb iz Šentjurja 851
pred Kranjcem (Obrtnik) 846,
Leškom (EMO 844 podrtih keg-
ljev v povprečju na vse na-
stope).
J. KUZMA
albin planinc med
šahisti pionirji
Zelo marljiva šahovska sekcija
v osnovni šoli I. celjske čete je
pripravila simultanko, na kateri
je nastopil slovenski šahovski
velemojster Albin Planine. Na-
stopa se je udeležilo 24 šahistov
pionirjev in pionirk, za katere je
bil to velik šahovski dogodek. Po
zanimivem srečanju je Albin Pla-
nine zmgal 22 in pol : 1 in pol.
Trije mladi šahisti Metka Cvel-
fer, Sergeja Cokan in Janko
Cvelfer so uspeli remizirati.
REPUBLIŠKI SESTANEK V CELJU
Atletsko društvo Kladivar je pripravilo meddruštveni otvoritveni
republiški atletski miting na katerem je sodelovalo preko 150 atletov
in atletinj iz 11. klubov Slovenije. Hladno vreme je sicer ponagajalo
vsem nastopajočim, toda kljub temu smo videli nekaj zanimivih in
izenačenih nastopov, zlasti v tekih na kratke in srednje proge.
Od Celjanov so solidno uvrstitev dosegli Edi Kolar v hoji na 5 km,
Franci Gaber z zmago v teku na 300 metrov in solidnim rezultatom
35,63 ter srednjeprogaši Stojan Plahutnik, Franc Guzej, Darko Žič-
kar in Aleksander Cmok. Od atletinj moramo omeniti »veteranko«
Metodo Kastelic, ki je zmagala v metu diska 39,00, dvojno zmago
Jazbinškove v kopju 37,80 in krogli 11,58, Babičevo, ki je bila naj-
boljša na 1000 m in Mojco Četino v tekih na kratke proge. Drugo
mesto pa je osvojila tudi Babovičeva.
Na mitingu so imeli velik uspeh tudi velenjski atleti. V teku na
3000 m je zmagal Miklavžina, Popetru je bil najboljši na 1000 m,
medtem ko je Režek zmagal v skoku v daljavo!
Tekmovanje je pokazalo, da je tokrat nastopila številna mlada
skupina atletov in atletinj rojenih v letih od 1964 do 1967 in med
njimi je potrebno iskati bodoče nosilce atletike v Celju in Titovem
Velenju ter republiki.
J. KUZMA
TUDI TRETJA LIGA KONČANA
Na celjskem strelišču je bilo izvedeno zadnje kolo v III. občinski
ligi z zračno puško. Za končno uvrstitev se je upoštevalo le najboljših
sedem rezultatov med posamezniki in ekipami. Vrstni red ekip:
»Kovinar« II., »Frankolovo« I , »Žična«, »Celje« IV., »Metka«, »Cin-
karna«, »Franc Steklič« II., »Frankolovo« II., »Celje« V., »Etol«,
»Franc Steklič« III., »Prevoz« in »Tone Tomšič«. Najboljša deseto-
rica med posamezniki: Rafko Gorenšek 1198, Valter Podjavoršek
1198, Hilda Slogar 1190, Vlado Bogdanovič 1185, Ivan Čretnik 1181,
Ivan Krajnc 1176, Srečko Žnidar 1166, Jovo Savič 1165, Branko
Seme 1160 in Igor Drstvenšek 1158 krogov.
USPEH ROBERTA DOBOVIČNIKA
Najboljše celjske pionirke in pionirji so se v Kamniku udeležili
prvenstva Slovenije z zračno puško. Na tem tekmovanju je lep uspeh
dosegel Robi Dobovičnik, ki se je z rezultatom 170 krogov uvrstil na
4. mesto in hkrati izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu.
Med pionirkami je od naših treh zastopnic zadovoljila le Katja Klo-
kočovnik, ki se je z rezultatom 152 krogov uvrstila med prvo deseio-
rico in le za štiri kroge zaostala za normo, ki bi ji zagotovila možnost
za nastop na prvenstvu Jugoslavije v Gornjem Milanovcu.
PREMOČ CELJANOV
Na strelišču v Celju je bilo regijsko tekmovanje z zračno puško, na
katerem so nastopile po dve najboljši ekipi iz občin Žalec, Laško in
Celje. Tekmovanje je imelo selekcijski značaj, ker se bo izmed 96
ekip iz raznih slovenskih mest in krajev udeležilo enotne republiške
lige le 12 najboljših ekip iz predtekmovanj. Na tekmovanju v Celju so
z veliko premočjo zmagali tekmovalci strelske družine »CELJE«, ki
so nastreljali kar 1482 krogov, torej rezultat, ki je za 19 krogov boljši
od njihovega uradnega državnega rekorda. Sledijo: -Kovinar« -
Store 1450, Žarko Kveder - Griže 1418, »Alojz Kerše« - Laško 1368
krogov itd. Najboljši posamezniki: Ervin Seršen 376, kar je izenačen
državni rekord. Tone Jager 372, Jože Jeram 370, Ivan Kočevar 367,
Franc Kotnik - Griže 367, Vili Dečman 364, Marjan Dobovičnik 364,
Franc Hočevar 361, Rudi Kotnik - Griže 360 krogov itd. Ekipi Celja,
kakor tudi Kovinarja, sta se skoraj zagotovo uvrstili med najboljših
12 slovenskih ekip. N	T. J.
II. zvezna liga: velenjskemu Rudarju ne gre in ne gre. Doma
je znova izgubil in sicer proti Leotarju iz Trebinja 1:0. Na
lestvici je zadnji, v prihodnjem kolu pa gostuje pri enem izmed
kandidatov za prvo mesto Spartaku v Subotici, ki je na tretjem
mestu. Malo možnosti!
Republiška liga: po treh remijih in eni tesni zmagi v spomla-
danskem delu so nogometaši Smartnega visoko zmagali v
Ptuju 5:2. Strelci: Kopušar dvakrat ter po enkrat Prašnikar,
Bemeršič in Frangeš (avtogol). Na lestvici je Šmartno drugo za
Mariborom, v prihodnjem kolu pa igra doma proti Nafti, ki je
osma. Ali pomeni zadnja zmaga preporod Šmartčanov ali
samo »muho enodnevnico«? Upajmo, da prvo.
Republiška liga - vzhod: vodeči Kladivar je doživel poraz v
Mariboru proti Kovinarju 2:0, Elkroj je remiziral s Pragerskim
1:1, Steklar pa je doma izgubil proti zadnjeuvrščenim Breži-
cam 1:0. Kljub porazu vodi Kladivar, Elkroj je tretji in Steklar
peti. Prihodnje kolo: Elkroj gostuje pri Fužinarju na Ravnah,
mali lokalni derbi pa bo v Celju med Kladivarjem in Steklar-
jem. Kladivar mora zmagati, če si noče pokvariti možnosti za
prvo mesto in vrnitev v enotno republiško ligo. Čaka jih ob-
novljeno igrišče na Skalni kleti, tudi igro imajo vedno boljšo,
torej... Samo naprej!	T. VRABL
ŠPORTNE NOVICE IZ LAŠKEGA
MALI NOGOMET - 10. kolo
laške občinske lige: I. liga: Ga-
laksija: Rečica 3:3, Gren : Vrhovo
5:3, Reka : Partizan 4:4. JLA :
Tim 3:3 in Cosmos : Disco 40 1:3.
Vodi Galaksija s 16. točkami
pred Grenom 13, sledijo pa Parti-
zan in JLA 12, Tim 10, Cosmos 9,
Rečica in Vrhovo 8, Reka 7 in
Disco 40 5 točk. V soboto, vil.
kolu, se bodo srečali: Gren - Par-
tizan, Rečica - Tim, Reka - Co-
smos, Vrhovo - JLA in Disco 40
- Galaksija.
KOŠARKA - V prijateljski ko-
šarkarski tekmi so laški Old boy-
si premagali mlade člane Zlato-
roga 82:76 (40:36). Old boys: Firm
21, Pfajfer 14. Zupan 25, Rem-
škar 13, Pajk 9 in mladi: Zalokar
15, Senjug 18, Zdolšek 17, Lučič
12 in Deželak 14.
NAMIZNI TENIS - Rezultati
občinskega ekipnega prvenstva
v namiznem tenisu za osnovne
organizacije sindikata in športna
društva. Osnovne organizacije
sindikata: Podlog - VCMR 2:0,
Tim I" - Zdravilišče Laško 2:0,
Tim II - Prevzgojni dom 2:0 Ru-
dnik Laško - Prevzgojni dom I
0:2, SIS - Kora 2:0 in Pivovarna I
- Pivovarna II 2:0; polfinale:
Podlog - Tim I 2:0, Tim II -
Prevzgojni dom I 2:1 in Pivovar-
na I - SIS 2:1; finale: Podlog -
Pivovarna I 2:0, Tim II - Pivovar-
na I 2:0 in Podlog - Tim II 2:1.
Končni vrstni red: 1. Podlog
(Hrapot. Petek, Knapič) 2. Tim
II, 3. Pivovarna I. in športna
društva: Partizan Rimske Topli-
ce - SD Rod Radeče 2:0. Mala I -
Mala II 2:0; Rod - Mala II 2:0 in
Partizan - Mala I 2:0.
Vrstni red: 1. Partizan Rimske
Toplice 2. Mala I. 3. ŠD Rod Ra-
deče 4. Mala II. Tekmovanje je
odlično organiziral TVD Partizan
Rimske Toplice v telovadnici
osnovne šole Antona Aškerca.
Podobnih tekmovanj si ljubitelji
namiznega tenisa še želijo.
ZLATOROGOV POKAL NA
ROGLI
Tekmovanje je v celoti zelo le-
po uspelo, nekaj favoritov pa je
moralo v sneg zaradi »predrzne«
vožnje. Tekmovanje je pripravil
prizadevni Smučarski klub Zla-
torog Laško.
Rezultati:
pionirke: 1. Božena Sadar. 2.
Nataša Pušnik. 3. Irina Stanič.
pionirji: 1. Gregor Lapornik. 2
Tomaž Pfajfer. 3. Janez Setina.
mladinke: 1. Maja Košar. 2. Ur
ška Križnik. 3. Julija Karlatec.
mladinci: 1. Zoran Blatnik. 2.
Bernard Vrbovšek. 3. Matija Ve-
likonja.
veteranke: 1. Slavica Kolšek.
2. Marjana Sadar. 3. Tončka Pfaj-
fer.
veterani: 1. Ivan Pečnik. 2 Ju-
re Križnik. 3. Franc Pfajfer
st. člani: 1. Vitko Kolšek. 2.
Andrej Sadar. 3. Dušan Aškerc.
članice: 1. Nevenka Pečnik. 2
Anka Stopnišek. 3. Sabina Blat-
nik in
člani: 1. Robi Karlatec. 2. Dra
go Pajk. 3. Zdenko Vrbovšek
JOŠKO KOKOTEC
(
LUDVIK KAČIČ
REKORDER
j
Republiško kegljaško tek-
movanje se nadaljuje in v
zadnjih dneh so tudi kegljači
in kegljavke Celja dosegle
nov uspeh. Osvojili so 6 točk.
Moška vrsta je v soboto doma
premagala ekipo Triglava iz
Kranja s 5422:5378.
CELJE: Kačič 981 (nov re-
kord kegljišča), Urh 887, To-
mažič 902, Kompan 894, Na-
reks 933 in Sivka 925.
Ženska vrsta Celja je dose-
gla še boljši rezultat. Kar v
dveh srečanjih so Celjanke
osvojile točke. Najprej so
premagale Triglav 2558:2451,
dan pozneje pa v gosteh še
Kamnik 2430:2356.
Uspeh proti Triglavu so do-
segle: Seško 448, Ludvik 409,
Gobec 446, Pečovnik 413,
Lesjak 425 in Bajde 417.
V prihodnjih dneh bo žen-
ska ekipa Celja nastopila v
zaostali tekmi proti Ljubljani
in v zadnjem kolu proti Kon-
struktorju. Moška vrsta pa se
bo pomerila še proti Čardi v
gosteh in Konstruktorju do-
ma v Celju.
1	JK J
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
! ŽIVLJENJE OB
MINERALNEM VRELCU
Pri Hedviki Ferk iz Ivanjševec vre mineralna voda
na dan kar na domačem dvorišču
Sonce je že nagnjeno v
pozno popoldne, ko topi
nos bele kampanjole ne-
nadoma zavije levo, s ce-
ste in za vogal hiše, ter
obstane.
Tik pred njimi, ki se ko-
bacajo iz vozila, je vod-
njak - majhen, vendar pa
lepši kot tisti, kakršne je
videti po poljih okoli Ra-
denc. Mnogokotnik z le-
senimi stebri in nekdaj
zeleno, zdaj od dežja in
vetrov posivelo streho z
okraskom. Pod streho be-
tonirana tla z valjem na
sredini.
Iz valja nič ne teče vo-
da. Na spodnji strani vod-
njaka, tako, da je skoraj
ni videti, kleči dekle, ob
sebi ima torbo. Tam, pri
tleh, v tenkem curku pri-
teka slatina na dan. Dekle
napolni steklenico, pa
drugo in tretjo, zloži vse
skupaj v torbo in odide,
majčkeno sključena od
teže, ki jo vleče k tlom,
čez dvorišče ter nazadnje
izgine za hišo.
Levo od vodnjaka, tam,
koder je šlo dekle, je dol-
ga zbita miza in klopi na
obeh straneh - vse lepo v
senci pod krošnjo dreve-
sa, kakor se spodobi.
Zenica s svetlo ruto na
glavi se prismeji iz nizke,
razpotegnjene panonske
hiše, pozdravi najprej in-
ženirja iz Radenske (poz-
nata se), potem si začne z
drobnimi, šegavimi očes-
ci ogledovati ostale.
»Ste prišli?« vpraša ta-
ko naravno, kot da so že
zdavnaj dogovorjeni za
obisk, čeprav oni še pred
petimi minutami niti ve-
deli niso ne zanjo ne za
njeno prijazno hiško z
vodnjakom.
Spočetka kar presliši,
ko jo vprašajo za kozarec:
kakor da se jih hoče naj-
prej nagledati; kot da ča-
ka, da bodo kaj povedali,
popotniki. Potem, še ve-
dno nasmejana, ukaže
fantu, ki se drži pri vratih,
naj prinese kozarec.
Kakor bi bili ne vem
kako žejni, planejo k cur-
ku, ki v presledkih udarja
iz cevke in se izgublja čez
zjedeni, od slatinskega
raztopljenega železa por-
javeli beton naprej v
strugo.
MINERALNI
STUDENCI
Hedvika Ferkova iz
Ivanjševec je najbrž res
edina, ki ima mineralni
vrelec prav doma, na dvo-
rišču.
Ni pa edina, ki si lahko
vsak trenutek privošči
požirek slatine. Po vsej
ščavniški dolini so pose-
jani številni naravni vrel-
ci osvežilne vode, po ka-
tero prihajajo - na mope-
dih in kolesih, z avtomo-
bili in peš - okoličani in
jo natakajo v steklenice,
pletenke in plastične roč-
ke ter jo odnašajo domov.
Mineralna voda je tod
nekaj tako običajnega kot
zrak. Od pamtiveka jo pi-
jejo (menda obstoje viri,
ki pričajo, da so jo pili že
v rimskih časih), povrhu
pa imajo še to srečo, da
jim je ni treba piti same:
okrog in okrog se širijo
gorice, v katerih zori
grozdje za dobro vino...
Okrog petindvajset
kvadratnih kilometrov
meri območje ob Muri in
Sčavnici, ki skriva globo-
ko v svojih plasteh mine-
ralno vodo. Poleg narav-
nih izvirov je tudi nekaj
vrtin, ki jih je izvrtalo po-
djetje Radenska, pa jih še
ne izkorišča, ker je zaen-
krat še dovolj zalog v Ra-
dencih. Nekatere od teh
vrtin so prav tako na vo-
ljo prebivalcem, ki živijo
po bližnjih vaseh - če so
seveda pripravljeni skr-
beti zanje, da ostanejo či-
ste.
Človek bi dejal, da so še
na najslabšem tisti, ki ži-
vijo prav v Radencih -
kovačeva kobila je zmeraj
bosa! - ker se tamkajšnji
vrelci pretakajo v stekle-
nice in izginjajo v svet. Pa
ni tako hudo: že za trg pri-
pravljeno mineralno vo-
do v steklenicah, ki jih
kontrola izloči, ker so
preveč polne (lahko bi jih
pri prevozu razneslo) ali
premalo (kupci bi se pri-
toževali) nalite, daje Ra-
denska domačinom za-
stonj - samo steklenice
morajo vrniti. In tako po-
nuja vhod v boračevsko
polnilnico podobno sliko
kot vaški izviri: zaboji
steklenic na kolesih, mo-
torjih, v avtomobilih.
SLATINA GOSPODA
KIRBIŠA
Vrnimo se v Ivanj-
ševce!
Za tem mirnim dvori-
ščem, ki dremlje v popol-
danskem soncu, za skopi-
mi besedami bivše gostil-
ničarke Hedvike, se skri-
va pravcata zgodovina.
Hedvika se je še v prejš-
njem stoletju rodila star-
šem, ki so bili najemniki
nekega gospoda Kirbiša
iz Murske Sobote. Ta je
imel v Ivanjševcih vrelec,
iz katerega je natakal sla-
tino v steklenice (še da-
nes je v lopi zraven hiše
videti betonirano luknjo,
v katero se spuščajo stop-
nice: tod so delali polnilci
Vsak teden je zvrhano
otovorjen voz odpeljal le-
sene zaboje, v katerih so
bile zložene s slamo zava-
rovane steklenice, v Mur-
sko Soboto, od koder jih
je gospod Kirbiš poslal
naprej v svet.
Kirbiš je imel poleg
vrelca v okolici Ivanjšev-
cev tudi vinograde in ta-
ko si je - podjeten, kakor
je bil - omislil zraven pol-
nilnice še gostilno. To so
imeli v najemu Hedvikini
starši in pozneje Hedvika
sama.
Po prvi vojni je Kirbiš
umrl in njegovo bogatijo
so - kakor se rado zgodi -
raznesli potomci in dedi-
či. Vrelec in gostilno je -
tudi to se pogosto dogaja
- k svojemu dokupil dr.
Šarič, lastnik zdravilišča
v Radencih. Ta je gospo-
daril tod do vojne, ko so
prišli Nemci in ga posta-
vili samo še za upravitelja
prejšnjega imetja, po letu
1945 pa je bilo vse skupaj
podržavljeno.
Hedviki je ostala hišica.
V njej je imela še nekaj
časa privatno trgovinico,
vendar so ji leta osemin-
štiridesetega tudi to pre-
povedali. Nekaj let je
imela v najemu gostilno v
bližnji Negovi, potem se
je vrnila v Ivanjševce.
In tu živi še danes - v
hiši z vrelcem, ki ni niko-
garšnji in je vseh. Družbe
ji ne manjka. Vaščani pri-
hajajo ob vsaki uri, nalije-
jo slatine, poklepetajo z
njo ali pa tudi ne, in jo
spet pustijo samo.
Najlepše je poleti. Te-
daj prihajajo od blizu in
daleč, avtomobili se
ustavljajo za njeno hišo,
obiskovalci vlečejo iz prt-
ljažnikov in z zadnjih se-
dežev zaboje s praznimi
steklenicami; medtem ko
jih otroci polnijo s slati-
no, moški in ženske že
posedejo v senco in po-
stavijo na mizo vino, ki so
ga pripeljali s seboj. Me-
šajo ga s slatino, počasi
pijejo in se menijo, otroci,
ki so medtem že napolnili
in zamašili steklenice, pa
preganjajo purane po
dvorišču.
Kdo ji ne bi zavidal ta-
ke jeseni življenja?
Hedvika Ferk iz Ivanjševec
Mineralni vrelec na kmečkem dvorišču
Komisija za delovna razmerja pri
OGP »REMONT«
Celje, Oblakova 32
VABI
k sodelovanju in objavlja prosta dela, oz. naloge:
1.	AVTOMEHANIK (1 KV delavec)
- vzdrževalec vozil v avtoparku
pogoj: končana ustrezna poklicna šola, vozniško do-
voljenje »C« kat., 3 leta delovnih izkušenj
2.	STAVBNI KLJUČAVNIČAR (1 KV
delavec)
pogoj: končana ustrezna poklicna šola 3 leta delov-
nih izkušenj
3.	VEČ ZIDARJEV IN TESARJEV (KV ali PK
delavci)
pogoj: končana ustrezna poklicna šola ali vsaj priuči-
tev v stroki
4.	VEČ GRADBENIH DELAVCEV (NK
delavci)
pogoj: starost nad 16 let, fizična in zdravstvena spo-
sobnost
Delo se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim
časom, s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela.
S stanovanji ne razpolagamo!
Prijave sprejema kadrovska služba do zasedbe ome-
njenih opravil.
GOP »OBNOVA« CELJE
Delavski svet TOZD Obrtna dela
razpisuje
dela in naloge
1. individualnega poslovodnega organa
TOZD Obrtna dola
Za opravljanje navedenih del je lahko imenovan dela-
vec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje
še naslednje pogoje:
-	da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali organi-
zacijske smeri in 3 leta izkušenj na ustreznih delih ali
-	da ima srednješolsko izobrazbo gradbene smeri s
strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj na
ustreznih delih
Delavski svet TOZD Montaža
razpisuje
dela in naloge
1. individualnega poslovodnega organa
TOZD Montaža
-	višješolska izobrazba tehnične strojne ali organiza-
cijske smeri in 3 leta delovnih izkušeni na ustreznih
delih ali
-	srednješolska izobrazba strojne tehnične smeri in 5
let delovnih izkušenj na ustreznih delih
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje
dela in naloge dolavcev s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	vodenje tehnično - komercialnega
sektorja
-	visokošolska izobrazba gradbene ali komercialne
smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali
-	višješolska izobrazba gradbene ali komercialne
smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	z delom pridobljena delovna zmožnost
2.	vodenje finančno - računovodskega
sektorja
-	visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta
delovnih izkušenj
-	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 le'
delovnih izkušenj
Kandidati za prevzem vseh razpisanih del in nalog
izdelajo prediog o načinu realizacije razvojnega pro-j
grama TOZD oziroma delovno organizacijo in v njem
opredelijo svojo vlogo. Vsem kandidatom so podatki
o delu, poslovanju in razvoju TOZD oziroma delovne
organizacije na voljo v tajništvu delovne organizacije
V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politik'
v občini Celje se za vsa razpisana dela in naloge
zahtevajo še naslednji pogoji:
-	širša družbeno - politična aktivnost
-	moralne in politične kvalitete
-	ustvarjalnost in sposobnost vodenja in organiza-
cije
Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolni®'
vanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslo^'
:GOP »OBNOVA« CELJE, Lava II.,-št. 1., 63000 Celje,5
pripisom »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati - obveščeni v 8. dneh Pc
imenovanju.
15 - 15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 25
ZARJA PETROVČE

Potrebujejo kvalificirane delavce
Delovna organizacija
Zarja iz Petrovč praznuje
letos dvajsetletnico ob-
stoja. Po letu 1960 se je v
žalski občini močno ra-
zmahnila obrtna dejav-
nost. Nastajale so majhne
obrtne delavnice, ki so za-
poslovale v povprečju
največ šest delavcev. To-
da že leta 1961 so se poja-
vile težnje po združitvi
vseh obrti v enoten cen-
ter, zato so februarja 1962.
leta ustanovili obrtni cen-
ter Zarja Žalec z nekateri-
mi enotami združenega
dela. Takrat so se v Zarji
ukvarjali s ključavničar-
stvom, pleskarstvom,
čevljarstvom, dimnikar-
stvom, steklarstvom,
električarstvom, fotore-
klamnim centrom, kolar-
stvom, mizarstvom, pe-
čarstvom in krojaštvom.
Vse enote so poslovale na
meji donosnosti, ali pa ce-
lo z izgubo. Velika je bila
tudi fluktuacija delavcev
zaradi neurejenih delov-
nih pogojev in slabih
osebnih dohodkov. Tudi
kadrovsko so bili zelo sla-
bo zasedeni, težko pa je
bilo usklajevati mnogo-
krat nasprotujoče si inte-
rese obrtnih dejavnosti.
Po mnenju mnogih bo-
dočnost Zarje ni bila rož-
nata.
Postopoma so posa-
mezne obrti izumirale,
obdržale pa so se le eko-
nomsko najmočnejše, ki
so kasneje bile tudi nosil-
ci novega rojstva te de-
lovne organizacije. Spoz-
nanje, da le enotni cilji in
združena sredstva zago-
tavljajo Zarji sprejemlji-
vejšo prihodnost, se je ka-
lilo skozi vse zadnje de-
setletje.
S potekom srednjeroč-
nega programa razvoja od
leta 1975 do 1980 so bili
uresničeni vsi predvideni
cilji izgradnje ter zlasti
prenosa vseh proizvod-
nih dejavnosti na indu-
strijski kompleks v Pe-
trovče. S tem si je mlad
industrijski kolektiv, ki
danes zaposluje okrog
270 delavcev, pridobil vse
pogoje za razvoj. In ni
ovire, ki bi napredek zavi-
rala tudi v bodoče.
PESTER
PROIZVODNI
PROGRAM
Delovno organizacijo
Zarja Petrovče sestavlja-
jo danes TOZD Lesna in-
dustrija, TOZD Modna
konfekcija, TOZD Kovi-
nooprema in TOZD Ple-
skarstvo ter seveda de-
lovna skupnost skupnih
služb. V TOZD Lesna in-
dustrija proizvajajo pre-
delne stene, trgovinsko in
hotelsko opremo ter
dnevne sobe. V TOZD
Modna konfekcija pa mo-
ške, ženske, fantovske in
otroške hlače. Proizvod-
nja zajema tako klasične
kroje, še zlasti pohvalno
pa je to, da gredo Zarjini
krojači v korak s svetov-
no modo in danes lahko v
Zarji zadovoljijo okus še
tako zahtevnega mladega
človeka. V TOZD Kovi-
nooprema izdelujejo težje
kovinske konstrukcije,
opremo za betonarne ter
posipalce za sol. TOZD
Pleskarstvo je nosilec
zaključnih del v gradbe-
ništvu. Prav ta pestra de-
javnost in bogata paleta
proizvodov daje delav-
cem Zarje tudi večjo so-
cialno varnost, saj lahko
proizvodnjo usmerjajo v
tiste dejavnosti, ki so v
določenem trenutku na
tržišču še posebej zani-
mive.
USPEŠNO LETO
1981
Z lanskoletnimi gospo-
darskimi rezultati so v
Zarji zadovoljni. Skoraj
na vseh področjih so ure-
sničili zastavljene cilje.
Tako je prihodek znašal
280 milijonov dinarjev,
dohodek 120, čisti doho-
dek pa 79 milijonov di-
narjev. Akumulacija je
znašala 25 milijonov di-
narjev in je bila kar za
petnajst milijonov večja
kot leta 1980. Se smelejši
so načrti za letošnje leto.
Prihodek naj bi znašal
376 milijonov dinarjev,
dohodek 162, čisti doho-
dek 109 in akumulacija
osemintrideset milijonov
dinarjev. Čeprav se po-
javljajo nekatere težave
pri oskrbi s surovinami in
repromaterialom, pa bo-
do zastavljene cilje naj-
verjetneje dosegli.
IZVOZ - TO JE
POTREBA
Tudi v Zarji se zavedajo
nujnosti izvoza. Poleg ta-
ko imenovanega Ion po-
sla z Zahodnimi Nemci,
je treba omeniti čisti
izvoz konfekcijskih izdel-
kov v ČSSR, lesna indu-
strija pa bo izvozila precej
sedežnih garnitur v Fran-
cijo. Še več lesnih izdel-
kov bi lahko izvozili, če bi
jim uspelo dokončati na-
ložbo v kotlovnico, kjer
bi lahko les po posebnem
postopku ustrezno osu-
šili.
SODELOVANJE Z
ZAVODOM ZA
PRODUKTIVNOST
DELA
Veliko pozornost na-
menjajo v Zarji sodelova-
nju z zavodom za produk
tivnost dela iz Ljubljane.
Ta namreč proučuje mož-
nosti in pogoje za ustano-
vitev posebne temeljne
organizacije združenega
dela Trženje, tako da bi
bolj prišlo do izraza sode-
lovanje z nekaterimi obrt-
niki, pri tem pa seveda ne
gre prezreti proučevanj o
reorganizaciji znotraj de-
lovne organizacije.
ZARJA JE
POVEZANA S
KRAJEM
Zadnje čase je sodelova-
nje s krajevno skupnostjo
v Petrovčah izredno pe-
stro. Omeniti velja pripra-
vo planov v krajevni
skupnosti. Iz tega izhaja,
da skupaj s KS obravna-
vajo vprašanja v zvezi z
zaposlovanjem, izgradnjo
infrastrukture in druge-
ga. Zarja je sofinancirala
modernizacijo ceste skozi
Petrovče, opremila pro-
store za delo krajevne
skupnosti ter sodelovala
pri reševanju stanovanj-
skih vprašanj. S finančni-
mi sredstvi pa pomaga tu-
di društvom in organiza-
cijam v kraju.
V zvezi z zaposlova-
njem velja omeniti tudi
to, da si v Zarji želijo še
več delavcev iz same pe-
trovške skupnosti. Anali-
za je namreč pokazala, da
je še vedno izredno veliko
krajanov, ki se vozijo na
delo v druge kraje žalske
občine, pa tudi v sosednji
občini Celje in Titovo Ve-
lenje. Glede na to. da so
potrebe po kvalificiranih
kadrih, tudi ni nobenih
težav pri novem zaposlo-
vanju.
SPREMEMBA
IMENA FIRME
In še ena zanimivost, ki
prihaja iz petrovške Zar-
je. Lani so s temeljnega
sodišča v Celju, celjske
enote, prejeli sklep o vpi-
su spremembe firme v so-
dni register. Po novem se
delovna organizacija ime-
nuje »Zarja«, industrija
lesnih, kovinskih in kon-
fekcijskih proizvodov ter
storitvene dejavnosti v
gradbeništvu, n. sol. o. s
sedežem v Petrovčah.
Izurjene roke Zarjinih šivilj so kos vsaki nalogi.
V mizarski delavnici nastajajo izdelki tudi za izvoz.
Tu nastajajo ženske, moške, otroške in fantovske hlače klasičnih krojev, pa tudi
najmodernejših, ki osvajajo mladi svet.
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
ZAVAROVALNA
SKUPNOST
»TRIGLAV
OBMOČNA
SKUPNOST CELJE
OPOZARJA LASTNIKE
TRAKTORJEV!
Novi republiški zakon o
varnosti v cestnem prome-
tu, ki je začel veljati 20. fe-
bruarja, obvezuje lastnike
oziroma uporabnike trak-
torjev, da jih zavarujejo za
avtomobilsko odgovornost.
S sklenitvijo tega zavarova-
nja dobi zavarovanec po-
kritje za škodo, katero pov-
zroči s svojim vozilom na
tujih osebah ali stvareh. V
primeru, da zavarovanje ne
bo sklenjeno do 20. avgu-
sta, bo zavarovalnica od ta-
krat naprej oškodovancu,
kateremu bo povzročena
škoda z nezavarovanim
traktorjem kljub temu zave-
zana plačati odškodnino,
to pa nato izterjati od pov-
zročitelja škode.
Zavarovanja se sklenejo za
registrirane traktorje, kot
že do sedaj, ob registraciji.
Za kmetijske traktorje se
zavarovanja lahko sklenejo
na vseh predstavništvih Za-
varovalne skupnosti Tri-
glav, oziroma na krajih, kjer
se bodo vršili tehnični pre-
gledi traktorjev.
Istočasno Zavarovalnica
TRIGLAV tudi priporoča
vsem, ki še nimajo sklenje-
nega kasko zavarovanja
traktorja, da ga čim hitreje
zavarujejo. Tako si zavaru-
jejo svoje premoženje za
škode, ki so ravno pri tej
vrsti vozil pogoste.
»SIGMA« ŽALEC
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
DSSS
VABI
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
1. PROJEKTANT I.
POGOJI: višješolska izobrazba strojne smeri z 3-letni-
mi delovnimi izkušnjami iz področja projektiranja
strojnih instalacij
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD ZABUKOVICA
VABI
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
1.	VODOVODNI MONTER PRI SESTAVI
RAZVODOV
2.	KLJUČAVNIČAR PRI IZDELAVI
KALUPOV
POGOJI: Pod 1 in 2 se zahteva ustrezna poklicna šola
z dvoletnimi delovnimi izkušnjami
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VRANSKO
PONOVNO VABI
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in
nalog
1. 2 KLJUČAVNIČARJA
POGOJI: poklicna šola ključavničarske smeri z dvo-
letnimi izkušnjami
Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev
čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod-
ke Sigme Žalec
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore,
zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet-
ne zveze do temeljnih organizacij.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v roku 10 dni po objavi
na naslov: SIGMA ŽALEC - kadrovska služba, Pečni-
kova 1, 63310 Žalec
kovinotehna
TOZD Tehnična trgovina
Prodajna enota
PRODAJNI CENTER Hudima
VSE NA ENEM
MESTU
Koncem decembra leta
1980 smo v Celju postali
bogatejši za sodobno tr-
govino, ki smo jo dobili
na Hudinji. To je PRO-
DAJNI CENTER. Gre za
trgovino, kjer je možno
na enem mestu dobiti do-
mala vse za gradnjo hiše
ali adaptacijo stanovanja
oz. drugih bivalnih objek-
tov. Upravičeno se po-
hvalijo, da imajo široko
paleto vsega potrebnega,
žal pa se še vedno zgodi,
da kakšne stvari trenutno
zmanjka, ker so pač s pre-
skrbo velike težave na ce-
lotnem jugoslovanskem
trgu.
PRODAJNI CENTER
na Hudinji ima več pre-
dnosti pred drugimi to-
vrstnimi objekti, kjer tudi
prodajajo gradbeni mate-
rial:
•	pred PRODAJNIM
CENTROM je velik par-
kirni prostor,
•	do PRODAJNEGA
CENTRA se je možno pri-
peljati z osebnimi ah to-
vornimi vozili pa tudi z
lokalnim avtobusom,
•	odpiralni čas je non-
stop od ponedeljka do
petka od 7. do 19. ure in
ob sobotah od 7. do 12.
ure,
•	v PRODAJNEM
CENTRU kupcu nudijo
določena navodila, dajejo
pa tudi ustne informacije
in po telefonu 23-184 ali
25-510, interno 008!
ŠTIRJE ODDELKI
V PRODAJNEM CEN-
TRU, ki meri 1500 kva-
dratnih metrov in je v
njem zaposlenih 12 delav-
cev, imajo trenutno štiri
oddelke:
-	oddelek gradbenega
materiala,
-	oddelek vodovodne
in toplovodne inštalacije
ter sanitarne keramike,
-	oddelek elektroinšta-
lacije in
-	oddelek barvnih in
črnih kovin ter okovja!
ODDELEK
GRADBENEGA
MATERIALA
Na njem je možno dobi-
ti ves osnovni gradbeni
material, cement, apno,
maltit, opečne izdelke,
kritine, stavbno pohištvo,
termo in hidroizolacijo!
ODDELEK
VODOVODNE
INŠTALACIJE
Tu je možno kupiti fi-
tinge, armature, cevi za
dotok in odtok vode, cen-
tralne peči, radiatorje in
avtomatiko! Pri sanitarni
keramiki imajo vse vrste
talnih in stenskih ploščic
ter kopalniško opremo!
ODDELEK
ELEKTRO-
INŠTALACIJE
Stikalna tehnika, vo-
dniki in ves osnovni ma-
terial!
ODDELEK BARVNIH
IN ČRNIH KOVIN
Pločevine, trakovi, pro-
fili, žice in ostalo, kar sodi
zraven!
NASVETI KUPCEM
V PRODAJNEM CEN-
TRU na Hudinji si priza-
devajo, da bi kupcem v
vseh pogledih ugodili.
Zato so pripravljeni tudi
dajati enostavnejše na-
svete, kar kupcu olajša
delo pri nakupu!
TU JE CENEJE
V PRODAJNEM CEN-
TRU so marže nižje kot v
podobnih drugih trgovi-
nah z gradbenim materia-
lom, to pa zato, ker je tu
možno kupovati le za več-
je zneske!
NAČRTI
Že zdaj ugotavljajo, da
imajo premalo prostora
in zato načrtujejo razširi-
tev. Kdaj bo do tega priš-
lo, zaenkrat še ni znano!
KUPCI IZ VSE
SLOVENIJE
PRODAJNI CENTER
na Hudinji se. vse bolj
uveljavlja tudi v sloven-
skem prostoru, saj priha-
jajo kupci iz vseh krajev
naše republike. Sloves o
vseh prednostih te trgovi-
ne se je hitro razširil. V
PRODAJNEM CENTRU
obljubljajo, da se bodo tu-
di v prihodnje trudili v
vsakem pogledu ugoditi
željam in potrebam kup-
cev, ki so pri njih vedno
dobrodošli.
Torej, če boste gradili
hišo ali obnavljali stano-
vanjski ali podoben ob-
jekt, naj vas pot obvezno
zanese tudi v PRODAJNI
CENTER!
-|5 - 15. april 1982
J____
NOVI TEDNIK - stran 27
Za delavce tovarne EMO, za de-
lovne ljudi in občane šentjurske
občine, delavce GIP Ingrad, za bo-
doče delavce Tovarne energetske
opreme Šentjur, pomeni 24. april
veliko delovno zmago, s katerimi
bodo skupaj počastili 27. april, dan
OF in 1. maj, praznik dela. »
Tovarna energetske opreme
Šentjur bo pričela s svojim obrato-
vanjem.
Kako je tovarna nastajala, kakš-
nega pomena je, kaj bodo delavci
proizvajali, o tem lahko berete v
pričujočih vrsticah.
Tovarna energetske opreme v se-
stavi DO EMO je bila načrtovana že
nekaj let nazaj tako, da je bil prvotni
elaborat za izgradnjo TEO izdelan
leta 1978 in je predvideval izgradnjo
tovarne kot prizidek k sedanji tovar-
ni radiatorjev v Celju. Splet okoli-
ščin je narekoval, da je bilo potreb-
no menjati lokacijo (možnost nadalj-
njega razvoja, prostorska omejitev,
financiranje) - Tako je bilo od več
možnih lokacij predvidenih na manj
razvitem območju, izbrana lokacija
v šentjurski občini. Zato je bilo tre-
ba prilagoditi investicijski elaborat
in projektno dokumentacijo za
gradbene razmere v dode^eni loka-
ciji industrijske cone v Šentjurju.
To je bilo izdelano leta 1979 in pred-
računska vrednost je znašala
445,645.000 din.
Predračunska vrednost se je bi-
stveno povečala z oziroma na prvot-
no predvideno v Celju in sicer iz
dveh razlogov. Dodeljena lokacija ni
bila pripravljena in komunalno ure-
jena in drugič zaradi nekoliko ob-
sežnejše gradnje in potrebe po gra-
ditvi aneksa, zaradi oddaljenosti od
matične tovarne. Pri pokrivanju fi-
nančne konstrukcije je bilo obilo te-
žav, ker nastopajo poleg investitorja
EMO Celje, kot sovlagateljice tudi
druge DO, s katerimi je bilo potreb-
no uskladiti predračunsko vrednost
programa in končno pripraviti sa-
moupravni sporazum, katerega so
sprejele vse DO, ki sovlagajo v iz-
gradnjo TEO. Nazadnje je bilo po-
trebno program uskladiti tudi s
Splošno banko Celje in združeno
banko Ljubljansko banko Ljublja-
na. Spričo tako obsežnih priprav je
prišlo do časovne zamaknitve začet-
ka izgradnje in zaradi tega tudi do
Podražitev in spremembe uvoznega
dela opreme tako, da je bila ob za-
četku izgradnje predračunska vre-
dnost 465,518.000 din, od tega
344,518.000 din za osnovna sredstva.
Izgradnja je bila pričeta septembra
1980, predviden rok izgradnje pa je
bil 17,5 mesecev.
2e pri samem začetku odkrivanja
terena so se pokazali precej slabši
sloji zemlje, kot je pokazala prvotna
raziskava terena, zaradi česar je bilo
treba poglobiti izkop celotnega po-
dročja tovarne za 1 m, s tem pa po-
večati tamponsko nasutje tudi za
1 m, poleg tega pa je Geološki zavod
Slovenije zahteval tudi vgraditev
filc folije preko celotnega gradbišča.
Vse to je podaljšalo rok izgradnje in
povečalo gradbeno ceno, seveda pa
je tak način gradnje bil potreben, saj
so velike točkovne obremenitve po
celi površini predvidene bodoče to-
varne. Kljub vsem težavam in spričo
obilice jesenskega deževja v letu
1980 je ostal rok izgradnje v dogo-
vorjenih okvirih in ta obsežna in za-
htevna investicija je tik pred otvori-
tvijo.
Zaradi stabilizacije in zmanjšanja
investicij v letu 1981 je prišla tudi ta
investicija ponovno v preverjanje
posebne republiške komisije, katera
je v skladu s sprejetimi načeli odo-
bravala nadaljevanje ali pa ustavitev
izgradnje. Spričo tega, da je ta inve-
sticija sodila med prednostne inve-
sticije tekočega srednjeročnega
planskega aobdobja in da je bila v
republiški resoluciji za leto 1981, je
republiška komisija septembra lani
dala soglasje k nadaljevanju in do-
končanju te gradnje.
V tem času je ponovno prišlo do
podražitev, kljub skrbno pripravlje-
nim projektom in vsem v že naprej
predvidenim rezervam, tako da je
bilo ponovno potrebno iskati fi-
nančne vire za pokritje podražitev
do konca izgradnje. Predvidene po-
dražitve do konca izgradnje so zna-
šale 128,426.000 din. Tudi ta sred-
stva so bila zagotovljena delno tudi
na račun obrtnih sredstev, tako da je
končna predračunska vrednost ob-
jekta 534,949.000 din.
Proizvodni program obsega proiz-
vodnjo energetske opreme in sicer:
toplovodne kotle, vrelovodne kotle,
trovlečne dimno cevne kotle za izgo-
revanje lesnih odpadkov, trovlečne
dimno cevne kotle za izgorevanje le-
snih odpadkov, trovlečne dimno
cevne na plin, kotli na trda goriva,
kotli na bio in ostale odpadke, ter-
mokontejnerske kotlarne, mini
energane, priprave vode za velike in
manjše enote, dimno cevne naprave
ter razne naprave za shrambo, skla-
diščenje in ostalo manipulacijo
energetskih plinov in tekočin. Kot-
lovske enote se bodo proizvajale v
velikosti od 100 kW do 50 MW.
Velikost objekta v sedanji fazi iz-
gradnje je 6300 m2, medtem ko so
vsi infrastrukturni objekti grajeni in
imajo kapaciteto za povečanje proiz-
vodnje skoraj za 100%. Celoten pri-
hodek, ki bi ga naj ustvarjalo 354
zaposlenih, znaša po cenah iz leta
1980 1.100,000.000 din. Seveda je to
prihodek, ko bo tovarna v polnem
obratovanju. 2e v kratkem pa bo
začela s poskusnim obratovanjem.
Tovarna bo zaposlovala 354 delav-
cev raznih poklicev, predvsem kva-
lificirane, visoko kvalificirane ter vi-
soko strokovne delavce, katere bo
potrebno še pridobiti in jih priučiti
za precej zahtevna dela na področju
toplotne tehnike, saj vemo, da je to-
plotna energija v današnjem času
izredno pomemben vir energije, za-
to zahteva poleg že klasičnega zna-
nja iz tega področja mnogo novih
teoretskih spoznanj ne samo iz po-
dročja toplotne energije, pač pa iz
niza drugih področij; predvsem bio-
logije, svetlobe, elektrike itd., tako
da je veliko možnosti za nova spoz-
nanja in nove vključitve v področje
dela, katera se do sedaj na našem
.območju niso obravnavala. Še v le-
tošnjem letu bo nova tovarna do za-
četka poskusnega obratovanja in po
njem sprejela 152 delavcev pred-
vsem iz področja šentjurske občine
in bližnje okolice. Zato pričakuje-
mo, da vsi tisti, ki imajo ali čutijo
veselje do izpopolnjevanja na tem
področju, da se vključijo in z nami
nadaljujejo skupno pot in skrbijo za
širitev te dejavnosti.
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. a prirej.
CVETLIČARNA MILKE ZAGOŽEN IZ CELJA
LEPO CVETJE SE SAMO PONUJA
Ob rezanem cvetju je bogata tudi izbira lončnic
~ Milko Zagožen je le ve-
lika ljubezen do cvetja
pripeljala do tega, da je
na Mariborski cesti v Ce-
lju odprla cvetličarno.
Kar tako ji je lepega dne
rekla prijateljica: Se ti ne
zdi, Milka, da bi morala
delati z rožami, ko pa jih
imaš tako rada! Milka je
pričela o tem razmišljati
in kmalu se je odločila.
Na Mariborski cesti 45 v
Celju je odprla svojo cvet-
ličarno.
»Nikdar mi ni bilo žal,
da sem to storila,« pravi
sedaj, po štirih letih, Mil-
ka Zagožen. »Kajti ljube-
zen do cvetja je v meni še
vedno globoka, kljub te-
mu, da sem vsak dan med
rožami. Pravzaprav me še
bolj žene, da se dodatno
izobražujem, da veliko
berem, se seznanjam s
cvetjem in načinom nje-
govega gojenja, aranžira-
nja. Pred kratkim sem
uspešno opravila preiz-
kus znanja iz cvetličarske
stroke, tako da imam tudi
s strani Obrtnega združe-
nja v rokah dokaz, da ob-
vladam stroko, v kateri
delam.«
V cvetličarni Milke Za-
gožen je ponudba cvetja v
vseh letnih časih dokaj
pestra. Seveda velikokrat
odvisna od dobavitelja, to
je celjske Agrarije, pri ka-
teri nabavlja Milka naj-
večji del rezanega cvetja.
Vendar pa se Milka trudi,
da bi kupcem vedno
ustregla in jim ponudila
največjo možno izbiro
cvetja, zato je krog doba-
viteljev razširila in s tem
povečala možnosti za do-
bro in kakovostno izbiro
cvetja.
In kaj vse ponuja kup-
cem Milka Zagožen v svo-
ji cvetličarni?
I/, šopka rezanega cvet-
ja je mogoče izbirati med
nagelji, vrtnicami, gerbe-
rami, lilijami, anturiumi,
tulipani, narcisami, lrisi,
med gladiolami, alstru-
merijami, frezijami in or-
hidejami. Lepa je tudi po-
nudba drobnega, sezon-
skega cvetja, pa tudi
drobnega zelenja, kot je
mimoza, asparagus, pra-
prot ali plomozus.
Kar zadeva lončnice,
lahko kupec izbira med
kakimi štiridesetimi sor-
tami, ponudba pa je odvi-
sna od tega, kakšna jt po-
nudba lončnic v vrtnari-
jah. Naj naštejemo nekaj
vrst lončnic, ki jih je moč
kupiti v cvetličarni Milke
Zagožen: azaleja,. ach-
meia, drevo življenja, pal-
me, difennbahije, drece-
na in vrsta drugih. V cvet-
ličarni urejajo z lončnica-
mi tudi cvetoč na korita
za delovne organizacije
ali pa tudi za posamez-
nike.
Iz cvetja, ki ga ponuja v
svoji cvetličarni, izdeluje
Milka Zagožen aranžmaje
vseh vrst in oblik. Naj-
večkrat zahtevajo kupci
predvsem šopke in pri se-
stavljanju cvetja vanje je
še kako pomembno to, da
zna cvetličarka svetovati
in aranžirati. Kajti vsi do-
bro vemo, kako pomemb-
no je pri cvetličnem šop-
ku, da je sestavljen i/, rož,
ki se ujemajo v barvi in
obliki. Ko že pišemo o
šopkih, le še to, da je mo-
goče v cvetličarni Milko
Zagožen naročiti tudi po-
ročne šopke. No, veliko
naročil v zvezi z rezanim
cvetjem prihaja tudi za
namizne ikebane ali sten-
ske aranžmaje, zelo veli-
ko naročil pa je tudi za
izdelavo vencev iz rezane-
ga cvetja. Po dogovoru z
naročniki dostavlja cvet-
ličarka vence tudi v mrli-
ško vežo.
Pravzparav je mogoče v
cvetličarni Milke Zago-
žen kupiti še marsikaj:
vrsto aranžmajev iz suhe-
ga cvetja, cvetlično zem-
ljo, cvetna gnojila, cvet-
lične lončke, vnekaj drob-
nih okraskov, sveče. Si-
cer pa: bogato in lepo
cvetje se v cvetličarni
Milke Zagožen na Mari-
borski cesti 45 v Celju sa-
mo od sebe ponuja ...
vitanje
ZATOČIŠČE MIRU ZA SMUČARJE, LOVCE...
Stoletna tradicija gostilne Jerneja Kuzmana
Malo je gostiln, ki bi se
lahko ponašale s tako bo-
gato tradicijo in s takšno
prilagojenostjo potrebam
današnjih gostov, kot je
gostilna Jerneja Kuzma-
na v Vitanju. V stavbi, ki
so ji v zadnjem času no-
tranjost zares okusno ure-
dili, je bila gostilna že
pred 104 leti. Danes o pre-
teklosti priča mogočno zi-
dovje, ki v svojem obje-
mu varuje veselje, pesem
in skrbi in oprema v eni
izmed treh sob za goste,
oprema, za katero so se
zaradi lepote izdelave in
častitljive starosti zani-
mali tudi muzeji. Pa je
ostala pri hiši, saj gospo-
dar zna ceniti vse, kar je
lepo, staro in zanimivo.
Lepo število gostov lah-
ko sprejmejo pri Kuzma-
nu - skupno kar 110 ljudi.
Poleg točilnice, kjer je
mesta za 30 gostov, imajo
še zanimivo urejeno po-
sebno sobo, kjer se lahko
zbere družba petdesetih,
in posebno sobo za dvaj-
setorico. Ta manjša po-
sebna soba se ob sobotah
spremeni v disco, ki je
odprt od 20-24 ure. Lep je
tudi vrt s plesno ploskvi-
jo. Dandanes, ko tudi go-
stincem marsikje ni več
mar želja gostov, je še po-
sebej pomembno, da pri
Kuzmanu pravzaprav
sploh nimajo zapiralnega
časa. Gostilna je odprta
takorekoč vedno in men-
da je ni družbe, ki bi jo
gospodar naganjal skozi
vrata zaradi potrebe po
počitku. Zaključene
družbe - pa naj bodo to
ohceti, srečanja društev
ali sodelavcev tu resnično
najdejo pravo gostoljub-
je. Poleg gospodarja za to
poskrbijo še njegova žena
Vilma, sin Jernej z bogato
kuharsko prakso, snaha
Marta, ki se je izučila za
natakarico in še Ivanka
Kotnik. Vsi skupaj si zna-
jo razdeliti čas in delo, ta-
ko da goste vedno priča-
ka spočito osebje, polna
klet in bogato založene
shrambe.
Tudi za goste, ki žele
preživeti noč ali kar cel
dopust v prijetnem kraju,
je preskrbljeno. V gostil-
ni imajo tri sobe z osmimi
ležišči, v njih pa zaenkrat
prenočuje več tujcev kot
domačih gostov. Najpo-
gosteje so to lovci, ki pri-
hajajo v bogata okoliška
lovišča ali pa smučarji, ki
jim Pohorje in Paški Koz-
jak, pa tudi sami okoliški
griči zagotavljajo najra-
zličnejše smučarsko vese-
lje. Vitanje je. tudi za vse,
ki si žele miru, sprehodov
in izletov, pravi kraj. Tu
je Stari grad iz 12. stolet-
ja, zanimive freske v
cerkvi iz XIV. in XV. sto-
letja, blizu je grad Lin-
dek, pa izvir Hudinje.
Številni spomeniki spo-
minjajo na slavni pohod
XIV. divizije na Štajer-
sko. Vsa bogata zgodovi-
na kraja in lepote okolice
se tako ali drugače odra-
žajo tudi pri Kuzmano-
vih. Da bi jih približali še
številnejšim gostom, ra-
zmišljajo o navezavi sti-
kov z delovno organizaci-
jo Izletnik, ki bi bili zani-
mivi zlasti za smučarje.
Lačni in žejni popotni-
ki, slučajni obiskovalci,
stalni gostje in zaključene
družbe najdejo v stari do-
mači gostilni tudi pravo
domačo hrano in seveda
tudi vina. Poskusiti velja
hišno specialiteto Ku-
zman zrezek, pa domače
klobase - različne vrste
prekajenega mesa, daleč
je znana domača kisla ju-
ha s svinjskim želodcem,
tudi golaž ni od muh, na-
redijo pa seveda tudi vse
po naročilu. Ker skoraj
vse, kar ponujajo, pride-
lajo in priredijo doma, ste
lahko prepričani, da od
hiše ne boste odšli lačni
in žejni.
Pa še nekaj je pri Ku-
zmanovih zanimivo - go-
spodar Jernej. Že samo
njegove družbenopolitič-
ne funkcije so zgovorne:
je član izvršnega sveta
občine Slovenske Konji-
ce, predsednik komisije
za razvoj malega gospo-
darstva v občini, predsed-
nik sekcije za gostinstvo
v Obrtnem združenju in
član republiške sekcije za
gostinstvo. Ob tem pa je
tudi za pogovor vedno
pripravljen - in veliko ve
povedati.
V lepo urejeni posebni sobi, ki sprejme 50 gostov, so
se tokrat za spremembo usedli domači: sin Jernej,
snaha Marga, žena Vilma in gospodar Jernej Ku-
zman.
Že pred 104. leti je bila na tem mestu v Vitanju gostilna, kjer gospodarijo
Kuzmanovi.
15. april 1982
NOVI TEDNIK - stran 29
flŽILEC VLOŽIL OBTOŽNICO
UTAJE VELENJSKEGA OBRTNIKA
l3riko Meh se je zagovarjal le v začetku preiskave
J obtožnica, ki jo je pred nedavnim
Ljl velenjski javni tožilec, bremeni
Letnega zasebnega zidarja Janka
ileha Podkraja pri Titovem Velenju
jVčne utaje in utaje drugih družbe-
na jate v. V letu 1980 naj bi namreč
^njsko upravo za družbene prihod-
l, in nekatere sise oškodoval za
'^28.548 dinarjev.
i Janko Meh naj bi v tem letu popravil
Ijčun - potem ko ga je registriral na
aVčni upravi - tako da je znesku
54.OOO dinarjev dodal še eno ničlo,
kjačun je potem izstavil slovenjegraški
Urtno-nabavni prodajni zadrugi, ki je
Lesek izplačala. Glede popravljenega
[ačuna je dal strokovno mnenje tudi
Lubliški sekretariat za notranje za-
Le. Tudi njegovi strokovnjaki meni-
ji da je bil na računu sprva znesek
[54.OOO dinarjev, kasneje pa je nekdo
Lkaj radiral (verjetno piko) in za štiri-
La napisal še eno ničlo. V prid dejstvu,
jaje račun popravljen, govori tudi do-
jisana ničla, ki ne stoji na pravem me-
tu.
Janko Meh si je v istem letu tudi
manjšal plačilo davščin s tem, ko je
ivakrat prikazal gostinski račun za de-
avce, ki so delali na gradbišču v Pazi-
ju, kot stroške. S tem se je izognil
javčni napovedi v višini 574.581 dinar-
k
poleg .tega v prvih šestih mesecih
980 ni 'prijavil za 1,357.917 dinarjev
isebnih dohodkov pri njem in njegovi
ženi zaposlenih delavcev. V tem pri-
meru je oškodoval sise za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, otroško var-
stvo in zdravstveno zavarovanje za
skupaj 311.000 dinarjev.
Janko Meh ima zidarsko obrt, njego-
va žena Ema Meh pa obrt za gradbeno
mehanizacijo. Dejansko pa se je dogo-
varjal in sklepal pogodbe s poslovnimi
partnerji sam. Opravljal je tudi vsa
druga dela, njegova žena pa je oprav-
ljala le administrativne posle in to izk-
ljučno po njegovih navodilih. Z ženo
tudi ni imel nobene pogodbe o medse-
bojnem sodelovanju.
Tudi glede delavcev nista ločila, kdo
je pri komu zaposlen, ampak sta delala
enotne plačilne liste. Dohodek sta si
delila na polovico.
Kot je povedal Janko Meh v preiska-
vi, njegova žena dejansko ni opravljala
obrti. Ker pa v dosedanjem postopku
ni obremenjeval žene, tožilec sklepa,
da je davčne in druge utaje načrtoval
sam in jih tudi izvedel, vsi indici pa
kažejo na naklepno ravnanje.
Sicer pa se je Janko Meh zagovarjal
le v začetku preiskave za prispevke, ki
jih je zatajil sisom. Menil je, da v tem
primeru ne gre za utajo, saj je delav-
cem nakazoval le akontacije osebnih
dohodkov, obračune pa so sestavljali
kasneje. Ko je javni tožilec vložil še
druga dva zahtevka za preiskavo, je
Janko Meh, ki so ga lani priprli, odklo-
nil zagovor v skladu z Zakonom o ka-
zenskem postopku.
Glede višine utaj pa izvedenec fi-
nančne stroke ugotavlja, da je lahko v
tem primeru sestavil samo informativ-
ni izračun. Točno višino zneska, za ka-
terega je oškodoval upravo za družbe-
ne prihodke in sise, bo lahko ugotovil
kasneje, ko bodo znane vse postavke,
ki se v davčni napovedi upoštevajo kot
stroški in se odbijajo od skupno pri-
javljenega osebnega dohodka. V" vsa-
kem primeru pa znesek 7,028.548 di-
narjev - ne bo bistveno drugačen, še
posebej ne toliko, da bi vplival na ce-
lotno kazensko zadevo ali pravno kva-
lifikacijo kaznivega dejanja. Izvedenec
tudi poudarja, da izračun temelji na
predpostavki, da sta obdolženec in
njegova žena Ema Meh opravljala obrt
vsak do ene polovice.
V obtožnici javni tožilec iz Titovega
Velenja tudi predlaga, da bi v primeru
obsodilne sodbe (če bi ga senat spoz-
nal za krivega) obdolžencu zaplenili
premoženje in tako poravnali precejš-
njo škodo, ki jo je povzročil družbi.
Prav tako meni, da so podani vsi razlo-
gi, da Janku Mehu, ki je tudi državljan
Zvezne republike Nemčije podaljšajo
pripor. Ima namreč tudi potni list ie
države, za katerega še sedaj niso ugo-
tovili, kje ga hrani. Glede na težo kaz-
nivega dejanja je povsem verjetno, da
bi se hotel izogniti kazenskemu po-
stopku in zbežati v tujino.
SREČKO SROT
prevrnil se je s
|$ste
I Voznik osebnega avtomo-
bila BRANKO VODlSEK.
m, iz Skrnice pri Dobju se je
peljal iz Celja proti Šentjur-
ju. Ko je pripeljal v blagi de-
sni ovinek v Prožinski vasi,
ga je zaradi neprimerne hi-
trosti začelo zanašati. Zape-
ljal je na levo stran ceste in
se prevrnil. Voznik Vodišek
si je poškodoval hrbtenico.
od skal ga je
odbilo proti reki
Na zožen del cestišča med
Zidanim mostom in Rimski-
mi Toplicami, v kraju Veliko
Sirje, je pripeljal prehitro
voznik osebnega avtomobila
LJUBOMIR KOSTACEVIC,
iz Celja. Z levim delom
vozila je zadel ob skalno
Sttoto, zato ga je obrnilo za
"M in zaneslo po strmini
Pf°ti Savinji. Voznik se je
težje poškodoval, njegov so-
potnik pa ni ranjen. Škode
zdravstveni dom
Dežurstvo med tednom:
Pomožni zdravnik od 14. do
20. ure, glavni zdravnik od 15.
do 6. ure naslednjega dne. Ob
Nedeljah je dežurstvo od 12.
Ure do naslednjega dne do 6.
Ure zjutraj, ob praznikih pa
7. ure do naslednjega dne
do 6. ure zjutraj.
lekarne celje
bo sobote, 17. aprila do 12.
Ure je dežurna Nova lekarna
na Tomšičevem trgu, nato
Phčne z dežurstvom lekarna
center v Stanetovi ulici.
t*govine
. v tednu od 12. do 17. aprila
p dežurna samopostrežba
CENTER v Stanetovi ulici
dan do 20. ure. V tednu
19- do 24. aprila pa bo de-
samopostrežba RIM-
f.. DVOR v Zidanškovi
Uhci>
na vozilu je za 40.000 dinar-
jev.
zavijanje v
križišču
Skozi križišče Kersnikove
in Dečkove ceste v Celju je
vozil voznik osebnega avto-
mobila MILAN KOŠIR, 53,
iz Celja, in sicer naravnost,
po tem, ko je pripeljal po
Kersnikovi. Nasproti pa je
vozil DRAGUTIN KOVAČ,
43, iz Ivanič grada, ki je v
križišču zavijal v levo in zato
izsiljeval prednost Koširju.
Pri čelnem trčenju se je težje
poškodoval voznik Kovač,
lažje pa njegov 10-letni sin.
neosvetljena
vprega
Na lokalni cesti med Dole-
njo in Kaplo vasjo je moto-
rist JOŽE RAJSP, 23, iz Sen-
truperta dohitel neosvetlje-
no vprego. Zaletel se je v voz
in padel ter se težje poškodo-
val.
CELJE
Rodilo se je: 24 dečkov in 28
deklic.
CELJE
Poročilo se je 7 parov, od teh
FUNKEL Franc in TUTlC Anki-
ca, oba iz Celja, CONC Zvonko iz
Celja in KAMENSEK Jožica iz
Dobriše vasi.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročila sta se dva para.
CELJE
Umrli so: VERDEV Marija, 89,
Razdelj, KMETEC Marija, 47, Ce-
lje, VERDEV Ivan, 35, Kapla vas,'
TURK Marija, 75, Pristava pri
Šmarju, KRENClC Majda, 61,
Sevnica, OPALK Franc, 59, Ce-
lje, PUŠNIK Franc, 50, Celje,
MASTNAK Marija, 78, Vojnik,
KOLETO Pavel, 56, Orehovo pri
Sevnici, JESENKO Stanislava,
61, Šentjur pri Celju, UDUC Ma-
rija, 78, Belovo, KAMENŠEK
Marija, 62, Slovenske Konjice,
POVŠE Jožefa 84, Vrh pri Bošta-
nju, DVORŠAK Stanislava, 70,
Kozje.
LAŠKO - KRAJEVNI URAD
RADEČE
Umrli so: TOMAŽIN Srečko,
Goreljce, SKUBIC Barbara, Go-
reljce, TITOVŠEK Slavko, Mo-
čilno, KOŽAR Leopold, Vrhovo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: KROFL Lucija, 84,
Zagorje, Plevnik Jožefa, 87, Sla-
ke, POLJŠAK Anton, 81, Hru-
šovje, DROZG Franc, 62, Kristan
vrh, KUKOVIC Marija, 78, So-
dna vas, TURK Eva, 86, Zg. Tin-
sko.
steklina na preži
SE PREVIDNOST!
Nedosledni lastniki psov.
Po nekaj več kot dveh le-
tih, kar so odkrili prve pri-
mere stekline na Celjskem,
je ta nevarna nalezljiva bole-
zen nekoliko pojenjala. Ven-
dar pa veterinarji poudarja-
jo, da nevarnost še zdaleč ni
minila, saj se bolezen pojav-
lja v valih, vsakih nekaj let.
Letos so največ s steklino
okuženih živali (lisic) odkrili
oziroma pobili v laški občini.
Na ljubljanski Biotehniški
fakulteti so pregledali deset
lisic s tega omobčja in kar
polovica jih je bila okužena s
steklino. Nekaj primerov so
odkrili tudi v celjski občini
pod Grmado. V Zvodnem so
pri Kovaču pobili s steklino
okuženo lisico, ki je prej ob-
grizla nekaj psov, pri Habja-
nu v Zagradu pa steklo
mačko.
V	velenjski, mozirski in
žalski občini je trenutno za-
tišje. Kaže, da so lovci uspeš-
no razredčili lisičji zarod in
se steklina ne širi več.
V	vseh občinah še vedno
velja kontumac za pse, ki pa
ga žal mnogi ne upoštevajo.
Celjski konjač ima zato še
vedno precej dela z lovlje-
njem potepuških psov, žal
pa nekateri občani ne upo-
števajo oziroma nočejo razu-
meti, da je njegovo delo po-
trebno, če hočemo pred ste-
klino obvarovati ljudi. Tako
so mu pred dnevi neznanci s
kamenjem razbili okna na
hiši, občinski stražnik, ki
spremlja konjača pri delu, pa
je dobil grozilno pismo.
Poleg psov so nevarne tudi
potepuške mačke, vse več pa
je takšnih, ki so okužene s
steklino.
Sicer pa veterinarji ugo-
tavljajo, da se že poznajo sa-
dovi preventivnega dela v
zadnjih dveh letih in da lju-
dje ravnajo bolj previdno s
poginulimi živalmi oziroma
tistimi, ki se obnašajo nena-
ravno. Da pa kljub številnim
primerom stekline ni prišlo
do smrtnih primerov pri lju-
deh, gre precejšnja zasluga
veterinarjem in zdravstveni
službi na Celjskem.
S. SROT
cankarjev dom ljubljana
V	mali dvorani Cankarjevega doma bo v ponedeljek, 19. in v
torek, 20. aprila ob 18. in 20. uri retrospektiva filmov Františka
Capa.
V	istih dneh pa bo v mali dvorani Cankarjevega doma v
Ljubljani gostovalo Lutkovno gledališče J. Pengov z igrico
Daneta Zajca: Petelin se sestavi. Predstavi bosta ob 9. in 11.
uri.
V	sredo, 21. aprila bo v mali dvorani koncert mariborskega
komornega orkestra pod vodstvom Jaroslava Bilika s sloven-
skim programom. V soboto, 24. aprila ob 19.30 uri pa bo
gostovalo Eksperimentalno gledališče »Kazalište pokret i ma-
ska« iz Sarajeva s predstavama Nekdo je ubil pesem in Izpo-
ved gospodične Leopoldine, ki se na različne načine ukvarjata
s funkcijo maske in gibanja v gledališču.
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah
pa tudi popoldne od 14. do 17. ure, zaprt pa je ob ponedeljkih.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa bo v
ponedeljek, 19. aprila ob 18. uri otvoritev retrospektivne raz-
stave olj člana Društva likovnih amaterjev iz Celja, Franca
Klemna. Razstava, ki bo odprta v počastitev dneva OF, bo
odprta do 30. aprila.
pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko-
valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, rim-
ski lapidarij in stalno arheološko zbirko.
likovni salon celje
V	Likovnem salonu v Celju je od 9. aprila odprta razstava
risb in plakatov Radovana Jenka. Razstava bo odprta do 23.
aprila.
razstavni salon rogaška slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z občin-
sko kulturno skupnostjo in turističnim društvom iz Rogaške
Slatine pripravila razstavo z naslovom Kulturni spomeniki na
Kozjanskem. Razstava, posvečena 9. kongresu ZKS in 12.
kongres ZKJ, je odprta v Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina.
šempeter v savinjski dolini
V	Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi-
stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem področju
z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola s po-
membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak
dan od 8. do 18. ure.
avla razvojnega centra
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava olj in grafik
akademskega slikarja Jožeta Šubica. Razstava bo odprta do 20.
aprila.
knjižnica edvarda kardelja
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev
90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ razstavo »Josip Broz Tito - ob 90-letnici roj-
stva«. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem
trgu, odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
zdravilišče dobrna
V	avli hotela na Dobrni je v teh dneh odprta prodajna
razstava slik in grafik akademskega slikarja in kiparja Antona
Hermana iz Titovega Velenja. Razstava bo odprta do 20. aprila.
kino vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo v nedeljo, 18. aprila ob 10. uri
za matinejsko predstavo predvajali ameriški risani film Tom in
Jerry - večna tekmeca. V popoldanskem času pa bosta dve
predstavi, ob 17. in 19.30 uri. Predvajali bodo ameriški pusto-
lovski film Hooper - super kaskader.
kulturni dom vojnik
V	kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 17. aprila gosto-
vala dramska skupina iz Braslovč s komedijo: Enajsta zapoved
ali nikoli ne zataji svoje žene, ki jo je režirala Anica Brišnik.
Predstava bo ob 19.30 uri.
dom kulture zreče
Jutri, v petek, 16. aprila ob 19. uri bo v domu kulture v
Zrečah javna radijska oddaja, ki jo pripravlja uredništvo No-
vega tednika in Radia Celje. Nastopili bodo pevec Ivo Mojzer,
ansambli Vokali, Comet, moški pevski zbor Svoboda iz Zreč,
humorist in še kdo.
dvorana golovec
V	avli dvorane Golovec bo jutri, v petek, 16. aprila ob 19. uri
koncert ansambla Pomaranča, ki ga organizira Center za klub-
sko dejavnost iz Celja.
kino šmarje
V	kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo danes ob 20. uri
predvajali ameriški zgodovinski spektakel Ben Hur za četrt-
kov filmski abonma in izven, jutri bo predstava prav tako ob
20. uri. Predvajali bodo ameriško komedijo Ali je pilot v le-
talu? V soboto, 17. aprila bo na sporedu ameriška glasbeno
plesna komedija Xanadu, v nedeljo. 18. aprila ameriški pusto-
lovski film Mož iz San Fernanda, v sredo, 21. aprila ob 20. uri
pa bo na sporedu ameriška komedija Vsi smo bili hipiji.
zdravilišče rogaška slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri, v
petek, 16. aprila ob 19. uri občinska revija odraslih pevskih
zborov. Revija je posvečena obletnicama smrti dr. Franceta in
Borisa Kidriča.
kulturni center titovo velenje
V	razstavnem prostoru Kulturnega centra v Titovem Vele-
nju je v teh dneh odprta razstava slikarke Dore Plestenjak.
slovensko ljudsko gledališče
celje
Sreda, 21. aprila ob 9.30 in 11.30: Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? Gostovanje v Šentjurju.
vi. kozjanski kulturni teden
Program VI. kozjanskega kulturnega tedna podrobneje na
kulturni strani.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 15 - 15. april 1982
15- 15. april 1982
jL---
NOVI TEDNIK - stran 31
KAJ VEŠ O PROMETU?
Pod tem naslovom je bilo v soboto dopoldne v Šempetru
občinsko tekmovanje, ki se ga je udelefžilo 72 učencev od 6.
do 8. razreda osnovnih šol občine Žalec. Tekmovanje so
odlično pripravili. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu občine Žalec, ZŠAM Žalec in drugi.
Ekipno je pri učencih (5-6 razred) zmagala ekipa Braslovč,
ki je zbrala 2167 točk, sledi Polzela 2082, Griže 2032 točk itd.
pri starejših (7-8. razred) prav tako ekipa Braslovč z 2235
točk, sledi Šempeter 2145, Griže 2135 točk itd. Med posa-
mezniki je pri mlajših zmagal Primož Kuder (OŠ Polzela)
740 točk, sledi Sandi Fužir (OŠ Braslovče) 735, Marko Jelen
(OŠ Braslovče) 717 točk, itd. Pri starejših je posamezno
zmagal Marjan Pustoslemšek (OŠ Braslovče) 750 točk, sledi
Jani Jager (745), Marjan Rak (740 točk) (vsi Braslovče).
Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja.
T. TAVČAR
POMLADANSKI KROS V T. VELENJU
Tudi v Titovem Velenju so v Mestnem parku pripravili
spomladanski kros, ki sta ga organizirala ZTKO in AK Vele-
nje. Medtem, ko je bila izredno dobra udeležba pri cicibanih
in nižjih letnih osnovnih šol pa tega ne moremo trditi za
višje letnike osnovnih šol, še posebej pa ne za srednješolce.
Ti so domala popolnoma zanemarili kros, to prijetno obliko
športne rekreacije v naravi. Čudi tudi slab odnos višjih
letnikov osnovnih šol.
Kje so za to vzroki in kdo je za slabo udeležbo kriv? S
takšnim odnosom do atletike ne moremo pričakovati novih
kadrov za atletske klube, takšen odnos pa tudi negativno
vpliva na samo kondicijsko pripravljenost mladih. Za sled-
njo pa vemo, kako je za slehernega potrebna.
Morda pa so bile za takšno udeležbo premajhne tudi ani-
macijske priprave? Kdo ve?
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
ZVEZNI TRENING V CELJU
V organizaciji AMZ Slovenije in v izvedbi članov športne kom«
pri ADM Slander v Celju, je bilo preteklo soboto in nedeljo zbra
preko petdeset tekmovalcev v kartingu iz dvanajstih avto-motoi
štev iz vse države na zveznem treningu. Prvi dan je bil nartien
teoretičnemu delu, predvsem izobraževanju tekmovalcev, sodni]
in organizatorjev tekmovanj v kartingu.
Drugi dan, v nedeljo so se zbrali na avtopoligonu v Ljubečni.j
je bil trening vseh tekmovalcev. Poleg najboljših Živca, Mesai
Pepela, LaVričeve in drugih, je bilo opaziti tudi vrsto novih mlai
tekmovalcev.
Člani republiške in zvezne tekmovalne komisije pa so se zbrali
seji na kateri so obravnavali med drugim tudi dopolnitve pravi
tekmovanju v kartingu. Tako bomo lahko že na prvi letošnji dii
katera bo 25. tega meseca v Celju in bo štela za osvojitev naslov
republiških prvakov za leto 1982, videli kako so tekmovalci in
nizatorji pripravljeni za letošnjo sezono .	F. GABI
Ker so bili vašča-
ni sila prijazni, smo jim po-
nudili nekaj naše slivovke -
oni pa nam vino, tako se je iz
tega razvila prava vesolica,
na kateri seveda ni manjkalo
pesmi od one: Još ni jedan
Zagorec nije prodal vina...
pa do Slovenc Slovenca va-
bi, če se ti pit ne gabi...
Piše:
ERNEST REČNIK
Dolgo smo se zabavali, saj
je bila izredno lepa mesečna
junijska noč - nazadnje smo
le legli. Dva pod šotor na čol-
nu za stražo, drugi štirje pa v
senene kopice, ki so bile na
bližnjem pokošenem travni-
ku. Minil je prvi dan našega
zanimivega potovanja...
OD VARAŽDINA PROTI
OSIJEKU
Po dobro prespani noči v
senenih plastih smo si zju-
traj zavreli mleka, ki snno si
ga kupili pri vaščanih Šte-
fanca in spekli veliko ponvo
jajc - bili smo mladi ljudje in
smo imeli čudovit apetit.
Temeljito smo očistili
čoln, ki po pOplavi prejšnje-
ga dne ni kazal najbolj pri-
kupnega lica ter nadaljevali
z vožnjo. Reka ni bila prav
nič več nevarna, saj se je v
ravnini umirila - pa tudi mi
srno že postali mojstri vesla-
nja in krmarjenja. Pri Legra-
du, kraju, ki zaključuje Me-
djimurje, se izteka v Dravo
Mura in od tam naprej je levi
breg madžarski, desni pa ju-
goslovanski vse do Baranje
pred Osijekom.
Nismo se še vozili dolgo po
sotočju Mure z Dravo, ko nas
je z desne obale z rezkim
žvižgom piščalke klical naš
obmejni stražar - takrat so to
službo opravljali zeleno uni-
formirani delavci finančna
kontrole. Zaveslali smo proti
bregu, kjer nas je stražar le-
gitimiral. Povedali smo mu,
da smo člani Sokola, ki se
peljemo na izlet v Beograd -
izredno nas je bil vesel, saj je
bil tudi on član nekega so-
kolskega društva v Podravi-
ni in je bil namenjen tudi na
izlet, seveda z vlakom. Tok
Drave postaja v spodnjem
delu vse počasnejši, zato
smo morali krepko vleči ve-
sla, če smo hoteli kam priti.
Pred Barčem, to je mad-
žarskim mestom na levem
bregu reke smo naleteli na
naše slovenske splavarje ali
flosarje, ki so pravkar spe-
njali šest splavov, ki jih je
potem naprej vlekel parni
vlačilec. Prisrčno smo se po-
zdravili z njimi, saj so bili to
naši Pohorci iz Brezna, Rib-
nice in Lovrenca, ki so pelja-
li velik tovor lesa za nekega
lesnega trgovca iz Vuzenice
v Smederevo.
Te flosarske idile danes se-
veda ni več, nehala se je že
med vojno, ko so Nemci pri-
čeli z gradnjo HE Mariborski
otok. Drava je bila takrat še
tako čista, da smo njeno vo-
do uporabljali za kuho. Zaje-
li smo vedro vode ter jo pu-
stili stati tako dolgo, da je
drobna mivka sedla na dno,
voda nad njo pa se je očistila.
Srečali smo tudi izpiralce
zlata, ki so stali do kolen v
vodi in z lopatami metali pe-
sek na nekaka dolga in raz-
širjena korita. Izplen zlata v
obliki majhnih zlatih zrnc je
bil sila skromen, vendar je
bilo to delo v času velike go-
spodarske krize in s tem v
zvezi z brezposelnostjo le
možnost skromnega za-
služka.
Naša celotna posadka se je
od časa do časa ukvarjala tu-
di z ribolovom. Bogdan in
Luci sta bila najuspešnejša,
■ ker sta bila najbolj potrpež-
ljiva. Ob jutrih smo snemali
ribe tudi iz trnkov, ki so jih
tamkajšnji ribiči nastavljali
čez noč - moram reči," da
smo na ta način prišli do ne-
kaj zelo lepih rib - seveda ne
na čisto pošten način.
MED NAŠIMI V NURNBERGU (2)
NA TUJEM NI SI SO V!
ali kako se vzdržuje slovensko društvo
Tisti večer, ko je papirni-
čarski pevski zbor prispel na
gostovanje k našim zdom-
cem v Niirnberg, se je marsi-
kaj zgodilo, kar bi bilo vre-
dno napisati. Na primer to,
da je na večerji pri Ježu bil
navzoč župan Oberasbacha,
svoje dni sam zborovski pe-
vec, da je bil tam tudi kon-
zul, Beno Kirbiš z ženo, da je
naš konzul v tem mestu ro-
jak iz Slovenskih Konjic, da
so si izmenjali spominska
darila in listine, da smo jedli
kot las tanke rezance na juhi,
kot jih pri nas delajo samo še
stare mame...
Vendar je bilo najpo-
membnejše doživetje nekaj
drugega. Ker se tisti večer
nismo imeli kam dati, so nas
nekateri člani odbora slo-
venskega društva »SIMON
JENKO« odpeljali v poslov-
no stavbo velenjskega »Go-
renja«, ki ima tam skladišče
za prodajo v tem delu Nem-
čije in svoje servisne službe.
Ko smo prišli tja, je že po
hodniku prijetno dišalo, kot
bi bili v mesarskem obratu
ali na kolinah. Nekaj članov
društva, predvsem člani se-
danjega društvenega vod-
stva, je ravno končalo izdela-
vo kranjskih klobas in krva-
P/ŠE:
JURE KRAŠOVEC
vic. Nakupili so mesa, za-
čimb in podobnega, ter nare-
dili slovenske specialitete,
čeravno v Niirnbergu ravno
prehrambena industrija in
obrt nista za odmet, pa naj
gre za mesne izdelke ali za
svetovno znano pecivo - za
medenjake/
Zakaj?
Zato, ker so na ta način, ko
so za družabni večer nasled-
njega dne pripravili klobase,
ustvarili precejšnjo vre-
dnost, izraženo v razliki med
stroški in prodajno ceno, ki
so jo nastavili na zapozneli
proslavi dneva žena. Navse-
zadnje so gostom, pevcem in
nekaterim drugim, postregli
zastonj. Vino, kupljeno »an
gros« je bilo iz Brežic, ki ga
na Bavarskem razprodaja
nekdanji zastopnik, zdaj
lastnik zasebne trgovine z vi-
nom.
Slovensko kulturno-šport-
no društvo »Simon Jenko«
je eno tistih v ZRN, ki nima
pokrovitelja. Sicer so ob
ustanovitvi poslali prijazna
in vljudna pisma mnogim
občinam, iz katerih je po več
članov, vendar niti od ene ni-
so dobili odgovora. Tako si
društvo pomaga, kakor pač
more in pravkar dokončuje-
jo klubske prostore, kjer se
bodo lahko nemoteno dobi-
vali ob vsaki priložnosti.
Društvo, ki mu v tem man-
datu predseduje Karel To-
polnikar, tajnikuje pa Maj
Podlesnikova, ima celo vr
prizadevnih članov, ki |
skrbijo za društveno akl
nost in aktivo v blaga:
Imajo moško in žensko k
ljaško sekcijo, delajo izle
rečejo jim društvena vand
nja v naravo, v načrtu im:
mešani pevski zbor, skrt
za to, da otroci imajo dop
nilni pouk v slovenščini,
cer pa prirejajo srečanja
vseh večjih praznikih, kot
Slovenski kulturni prazr
Dan žena, prvi maj in pi
nik OF, kot je dan mlado
Dan republike, seveda pa
di Novoletno praznoval
pustovanje in še kaj. Član
na v društvu je 2 DM na i
sec, kar seveda ni dov
Navsezadnje stanejo ni
mnine prostorov, tudi i
beniki, ki jim podkurijo
te, niso zastonj in tako m(
jo poskrbeti, da jim tud
čim drugim kane kaj v 1
gajno.
To so, na primer, razl<
da je vsako srečanje hk
tudi zabava. Pa ne, da bi I
odveč, kajti zabave so r
zdomci ob trdem delu, živ
nju v tuji sredini, hudo
trebni. Tako pogosto se
morejo dobivati, da bi in
enkrat resno prireditev, t
veselice; nikdar pa nirt
zabave, da bi hkrati ne in
tudi ustreznega vzroka,'
praznik, kakšno tekmova
ali kaj podobnega.
Na prireditvi v Niirnbe
so nastopili otroci, ki obis
jejo dopolnilni pouk v •
venščini. Njihova učitelj
Manica Šerbinekova je pc
dala, da so vse narodne n
sešile mame na svoje s
ške.
Tako je to na tujem, '
društva za svojim hrbtom
majo SIS-ov in pokrov
ljev!
(Prihodnjič: Niirnberg, nf
jen Olimp nacistih
raj ha.)
Otroci iz Erlangena so nastopili mamicam za praznik. V ozadju pevski zbor iz Jagnjenice
pri Radečah.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec'
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni"
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij3
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mit)3
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisi
ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cen8
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105