NAŠ ČASOP LETO XXI, ST. 207 PO LOKALNIH VOLITVAH NA VRHNIKI IN V BOROVNICI DECEMBER 1994 ODŠTEVANJE ZA NOVA ŠTIRI LETA Izvoljena dva župana, oba v prvem krogu: Vinko Tomšič (Vrhnika) in Andrej Ocepek (Borovnica). Občinski svetniki so se že sešli na prvih sejah — V Borovnici predsednik sveta Anton Krač, na Vrhniki so zahtevali odlog /mamo dve novi občini, imamo dva nova župana in imamo dva nova občinska sveta. Kaj zdaj? Brez dvoma je to uvod v veliko odgovornost, ki jo imajo ti ljudje, da nam bo dobro v domačem kraju. Predvolilna kampanja je minila, bilo je veliko obljub, zdaj je prav, da pregledamo, katere so uresničljive in jih tudi uresničimo. Drugače bomo razočarani nad tem, kar smo dobili in nad tem, kar smo izvolili. Življenje bo teklo, kakor si ga bomo uredili sami. To pa pomeni na krajevni ravni vsaj nekaj osnovnih načel, ki se jih morajo naši izvoljenci držati, da bodo delali za splošni blagor. Prvi seji občinskih svetov kažeta, da še zmeraj prevladuje tista nesrečna žilica, ki nam ne da miru, da ne bi svojega političnega nasprotnika spravili v kot in ga onemogočili. Takšni smo. Verjetno neradi priznamo, da smo se v dolgih letih življenja v skupni veliki državi navadili nečesa, kar nam ni v prid. Slovenci smo dolga leta služili Dunaju, potem pa Beogradu. In za brate smo imeli ljudi, ki so dolga stoletja prinašali okoli državo, ki jim ni bila mati, temveč mačeha. Kolikor bolj smo se prepirali, lepši so se nam zdeli naši spori in spopadi. Kako danes, ko imamo lastno državo in ne nazadnje svojo občino, razmišljati državljansko, ne pa strankarsko in egoistično po načelu: naj tudi sosedu koza crkne, če je meni crknila. Navaditi se bomo morali skupaj razmišljati za skupno blaginje in za medsebojno pomoč, ne glede na to, kje živimo, kakšnega prepričanja smo in kako nam v življenju kaže. Dolga leta smo živeli v prepričanju, da mora državljan prelisičiti oblast, ki ni popolnoma njegova, in ne nazadnje je bilo tako, da smo v prejšnjem sistemu takoj opazili luknje v zakoniki Zakoni so bili, kakršni so bili, toda državljan je iznašel protisredstvo proti učinkom zakonov povsod, kjer le mogel in skoraj prej, preden je bil zakon sprejet. Dandanes imamo svojo državo in naposled tudi svojo občino: Kakorkoli se bomo obrnili, vselej si bomo zdaj sami pisali svojo usodo, ali kakor bi rekel vrhniški pisatelj Cankar, narod si bo sodbo pisal sam. Ali pa po ljudsko: kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Obilno sneženje pravzaprav je že dober preskus nove lokalne uprave: če bo sneg splužen in bodo ceste posute, deluje, če ne bodo, ne deluje. Na notranjih straneh so objavljeni podatki, kako smo volili in koga smo izvolili. Marsikdo bo z zanimanjem prebiral številke, ki podkrepljujejo našo odločitev. Zdaj imajo tisti, ki smo jim izrazili zaupanje, štiri leta časa, da pokažejo svoje sposobnosti. Na prvih sejah občinskih svetov tako na Vrhniki kot v Borovnici je bilo že čutiti, da hočejo nekateri kar tako iz prepričanja preglasovati druge. Ali se že na začetku skupnega dela za krajevno stvar oglaša za Slovence tako tipična strankarska zavist ali nazorski razhod. Ne bo dobro, če se bo to pokazalo ob konkretnih vprašanjih delovanja občin. Veliko preveč neznank je in veliko preveč odprtih vprašanj, da bi tako ravnali. Najti bo treba posluh tudi za drugače mislečega, če bo imel koristen predlog za kraj. Toliko o tem, kako je videti lokalno samoupravo v naših krajih. Nobena stranka, še tako dobromisleča, nima monopola nad ljudmi in tudi ne zaslug za blaginjo, kajti nepreklicno so minili časi, ko je peščica ljudi razmišljala za vse. To naj bo tudi misel uredništva in voščilo ob praznikih in za novo leto. T0NE JA!sjEŽIČ Vrhniški svetniki na prvi seji občinskega sveta. Od leve proti desni so: Igor Novljan, Richard Beuer-man, dr. Primož Rust Alojz Suhadolc, Anton Jesenko, Helena dr. Rozmane, Franc Jelovšek, Antonija Marija /vab, Anton Škof, Zmago Solina, Tomislav Grom, Jože Rus, Andrej Šebenik, Helena prof. dr. Hren Vencelj, Tomaž Mesec, Peter Mauser, Brane Jereb, Herman Bole, Miro Vonča, Tomaž Grom, Vinko Bizjak, Jurij Petrač in župan Vinko Tomšič, (manjkata Leon Gostiša in Miroslav Brumat) mm Že na prvi seji svetnikov nove borovniške občine so novi svetniki pokazali veliko zagnanosti in delavnosti. Od leve proti desni so: Marjan Kržič, Anton Kržič, Slavko Turšič, Franc Volek, Jože Zorman, župan Andrej Ocepek, Franc Drašler, Jože Petrovčič, Peter Bezek, Maja Makovec Brenčič, Anton Palčič, Bojan Čebela in Anton Debevec (manjka Franc Kavčnik) Prvo vrhniško silvestrovanje na prostem Turistično društvo »Blagajana« in hotel Mantova Vas vabita na veselo silvestrovanje na prostem. Na ploščadi pred Man-tovo nas bo na silvestr-sko noč, od 22. ure pa do jutranjih ur zabaval ansambel »NASMEH«. Za bogato ponudbo hrane in pijače na stojnicah bodo poskrbeli v hotelu Mantova. Da nam bo vsem slovo od starega in prihod novega leta lepši, bomo ta trenutek popestrili z ognjemetom ter novoletno čestitko gospoda Vinka Tomšiča — vrhniškega župana. PRISRČNO VABLJENI Vsak delavnik od 8. do 19. ure ob sobotah od 7. do 11. ure-Informacije o izdelkih in storitvah, ki bi jih želeli pred nakupom ali naročilu storitve v Sloveniji 7T Ti 090 2441 • Minuta pogovora 12 SIT Srečno 1995 Srečni in veseli obrazi otrok nam naj bodo kažipot v prihodnost ter v leto 1995. Naučimo se od njih biti preprosti, pošteni in prijateljski. Brez zlih misli in sovraštva med seboj, živeti v tem našem prelepem delu nemirne Evrope. Spoštujmo drug drugega, saj ima vsak pravico živeti dostojno življenje, pač kakor sije načrtoval svojo življenjsko pot, odnosno kakor si je postlal svojo posteljo. S temi mislimi nazdravimo v NOVO LETO 1995, tudi s presenečenjem našega barmana Aleša: Praznična presenečenja Megleni december, tekanje po trgovinah in kupovanje daril pustijo na človeku določene posledice: fizično in psihično utrujenost... Da le te odpravimo, si pripravimo napitek, ki nam bo pregnal težke misli in nam olepšal preostanek dneva oziroma ur v letu 1994. Z likerjem PEACHER CREME, pripravimo lahko ohlajenega z veliko ledu in dodatk i sadja, lahko ga kombinirano k raznim vrstam sladoleda ali pa pripravljamo kol sestavni del mešane pijače: Zimski sen 2/4PEACHER CREAM 1/4 VODKA SMIRNOFF 1/4 SLADKE SMETANE Dekoriramo in postrežemo v pecljatem kozarcu s slamico. Ker je narava v zadnjih letih neradodarna s snegom, naj ta napitek sneg nadomesti. Za poživitev pa dekorativno prižgemo še iskrice. Ne želim Vas navajati na alkohol, želim si da bi alkohol uživali in pili v pravih količinah, v pravih oblikah in načinih, če pa Vas bo družba zapeljala in Vam bo novoletni "maček« pokvaril preostale ure praznikov, pa Vam priporočam: 40 g vodke SMIRNOFF 60 g paradižnikovega soka sok ene limone poper, sol, tabasco, Worcestershire omaka po lastni presoji in okusu. Ker naj bi ta pijača delovala kot zdravilo, jo spijemo na hitro in razmišljamo p bolj pametnem pričakovanju najdaljše noči. Na koncu pa, kljub raznim težavam v letu 1994, želimo vsem občanom obeh novih občin Vrhnike in Borovnice vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. »Neznani« otroci s slike, barman Aleš in uredništvo Našega časopisa Za vas smo pripravili nekaj izvlečkov iz zakona o lokalni samoupravi, predvsem, kakšne so pristojnosti novih občin KATERE ORGANE NAJ BI NOVA OBČINA IMELA? K), ORGANI OBČINE so občinski svet, župan ter po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor. OBČINSKI SVET je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet: 1. sprejema statut občine, 2. sprejema odloke in druge občinske akte, 3. sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, 4. sprejema občinski proračun in zaključni račun, 5. daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, 6. voli in razrešuje enega ali več podžupanov, 7. voli in razrešuje člane občinskih odborov, 8. nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave 9. daje mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino, odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, 11. odloča o drugih zadevah, kijih določa zakon in statut občine Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov. OBČINSKI ODBOR, občinski svet ga lahko ustanovi ali pa tudi ne. Občinski odbor je sestavljen iz članov sveta in iz občanov. Občinski svet lahko poveri občinskemu odboru posamezne zadeve iz svoje pristojnosti. Odločitev o prenosu pristojnosti sprejme svet z dvotretjinsko dvečino navzočih članov. Občinski odbor kot izvršilni organ občinskega sveta lahko: — predlaga občinskemu svetu sprejem odločitve iz njegove pristojnosti, — nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, — nadzoruje delovanje občinskih javnih služb, — sprejema pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti. NADZORNI ODBOR je obvezni organ občine: — opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, — nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, — nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora NE morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 1. 2. ŽUPAN — predstavlja in zastopa občino. 3. — skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov — zadržati mora izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora, razloge za zadržanje odločitve mora navesti na seji organa, kije sprejel odločitev, če se odločitev sveta oz. odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oz. neprimernost take odločitve — v primeru izrednih razmer, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe, te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Občinski svet ali zbor občanov lahko odloči, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. PRISTOJNOSTI OBČINE SO: I. NA PODROČJU NORMATIVNEGA UREJANJA 1. sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte 2. sprejema občinski proračun 3. sprejema načrt razvoja občine in zaključni račun 4' sprejema prostorske plane 5. predpisuje lokalne davke 6. ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti 7. ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine 8. ureja javni red v občini 9. ureja delovanje občinske uprave 10. ureja občinske javne službe 11. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena 12. ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine 13. določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine 14. sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja II. POSPEŠUJE 1. službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene invalide in ostarele 2. vzgojno, izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost 3. razvoj športa in rekreacije III. NA PODROČJU UPRAVLJANJA 1. upravlja občinsko premoženje 2. upravlja lokalne javne službe 3. vodi javna in druga podjetja 4. upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro 5. upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi IV. S SVOJIMI SREDSTVI I. gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost, gradi komunalne objekte in naprave, gradi stanovanja za socialno ogrožene, zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, • zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave. V. VZDRŽUJE 1. lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine 2. vodovodne in energetske komunalne objekte VI. S SVOJIMI UKREPI 1. spodbuja gospodarski razvoj občine 2. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč 3. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov VII. ZAGOTAVLJA IN ORGANIZIRA 1. komunalno redarstveno službo 2. pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč 3. požarno varnost 4. opravljanje pokopališke in pogrebne službe 5. nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami 6. izvensodno poravnavo sporov VIII. PRIDOBIVA IN RAZPOLAGA 1. z vsemi vrstami premoženja 2. pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine IX. SKLEPA 1. pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o uporabi javnega dobra, o koncesijah. i, vol i VC kandidati »Pa smo dobili tisto, kar smo hoteli oziroma kar smo volili!« je rekel marsikateri in se oddahnil, da ni bilo potrebno še enkrat na volišče, za drugi krog. Res je, za nami so druge demokratične volitve, ki so nekako še bolj utrdile posamezne stranke. Sedaj se delajo analize, bolj ali manj uspešnih rezultatov kandidatnih list, shodov in predstavitev strank je konec. Vendar pa imajo vse stranke velike dolgove do svojih volivcev, saj bo potrebno čim-preje uresničevati svoje programske naloge in obljube. Rezultati volitev so predočeni v nadaljnjih vrsticah časopisa, in sicer za obe občini Vrhnika in Borovnica, za vse volilne enote (po dve v vsaki občini) ter tudi po posameznih voliščih, da se vidi, kako smo volili v svojih bivalnih okoljih. Volitve na 4. decembra so potekale dokaj normalno, le na vo- Gasilsko društvo Breg-Pako vabi po dolgih letih prekinitve 31. decembra 1994 ob 20. uri spet na VESELO SILVESTROVANJE v obnovljenem GASILSKEM DOMU na BREGU. Sodelovanje so obljubili domači godci. Hrano prinesite s seboj, za pijačo bomo poskrbeli. Vabljeni tudi fsti, ki boste pričakali novo leto doma, po polnoči pa bi radi voščili sosedom. Skupaj bomo nazdravili in se potem veselili dolgo v prvi novoletni dan 1995. Prav je, da nekaj dni prej svojo udeležbo napoveste upravniku doma. Vabljeni! GD BREG-PAKO NAS ČASOPIS DECEMBER 1994 3 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VRHNIKA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 2/2-021-01/94 Datum: 6. 12. 1994 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) objavlja občinska volilna komisija naslednje POROČILO o izidu glasovanja na volitvah dne 4. 12. 1994 v občini Vrhnika I. IZVOLJENI ŽUPAN Vincencij Tomšič, roj. 17. 10. 1939, Vrhnika, Idrijska c. 23, z 58,36% glasov II. IZVOLJENI SVETNIKI 1. Rus Jožef, roj. 2. 9. 1994, Jurnovše 7, Vrhnika (SKD) 2. Sebenik Andrej, roj. 13. 1. 1955, Prečna pot 9, Vrhnika (SKD) 3. Helana dr. Rozmane, roj. 26. 3. 1945, Verd 8, Vrhnika (SKD) 4. Bizjak Vinko, roj. 3. 12. 1955, Kopališka 4, Vrhnika (SKD) 5. Jereb Frančišek, roj. 10. 5. 1950, Smrečje 5, Vrhnika (SKD) Vonča Miroslav, roj. 13. 11. 1955, Bevke 133, Vrhnika (SKD) Petrač Jurij, roj. 16. 8. 1948, Drenov Grič 142, Vrhnika (SKD) Helena prof. dr. Hren Vencelj, roj. 13. 4. 1939, Sinja Gorica 108, Vrhnika (SKD) Beuermann Richard, roj. 20. 4. 1954, Raskovec 11, Vrhnika (LDS) Novljan Igor, roj. 22. 2. 1940, Kačurjeva 5, Vrhnika (LDS) Rus Primož, roj. 22. 4. 1961, Ob potoku 31, Vrhnika (LDS) Grom Tomislav, roj. 20. 12. 1954, Stara Vrhnika 90, Vrhnika (LDS) Jelovšek Franc, roj. 6. 5. 1948, Drenov Grič 152, Vrhnika (LDS) 6. 7. 9. 10. .3. pri 14. Suhadolc Alojz, roj. 8. 4. 1943, Ob potoku 31, Vrhnika (SDSS) 15. Zmago Solina, roj. 15. 11. 1958, Krožna pot 8 A, Vrhnika (SDSS) 16. Mauser Peter, roj. 9. 3. 1956, Dragomer, Mirna pot 3, Brezovica Ljubljani (SDSS) 17. Mesec Tomaž, roj. 13. 12. 1946, Stara Vrhnika 18, Vrhnika (SDSS) 18. Škof Anton, roj. 24. 5. 1954, Verd 167, Vrhnika (SLS) 19. Jesenko Anton, roj. 2. 7. 1954, Gradišče 18 B, Vrhnika (SLS) 20. Gostiša Leon, roj. 31. 3. 1961, Blatna Brezovica 62, Vrhnika (SLS) 21. Grom Tomaž, roj. 13.9. 1928, Kopališka 11, Vrhnika (Zdr. lista soc. dem.) 22. Bole Herman, roj. 27. 5. 1937, Sternenova 25, Vrhnika (Zdr. lista soc. dem.) 23. Brumat Miroslav, roj. 20. 6. 1944, Log, C. Dolomitskega odreda 33, Brezovica pri Ljubljani (Zdr. lista soc. dem.) 24. Antonija Marija Žvab, roj. 7. 3. 1944, Drenov Grič 76, Vrhnika (Zeleni SI.) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UDELEŽBA NA VOLIŠČIH VOL. IME VOLIŠČA VOLIVCEV GL. SKUPAJ %UD. 1 CANKARJEV DOM 538 359 66.73 r2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE IUV 551 299 54.26 h 3 OŠ IVAN CANKAR 667 396 59.37 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 416 268 64.42 1 5 HOTEL MANTOVA, CANKARJEV TRG 6 552 378 68.48 6 ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJA 11 658 416 63.22 7 DOM UPOKOJENCEV, VRHNIKA 1018 681 66.90 8 WO - ENOTA HRIB 616 421 68.34 17 GOSTILNA NA POKOJIŠČU 75 48 64.00 18 GASILSKI DOM VERD 735, 445 60.54 19 GASILSKI DOM VERD 672 434 64.58 20 GASILSKI DOM DRAGOMER 1472 845 57.40 21 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI 898 479 53.34 22 GASILSKI DOM DRENOV GRIČ 681 408 59.91 23 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 460 339 73.70 24 KULTURNI DOM BEVKE 496 362 72.98 25 GASILSKI DOM PODLIPA 384 329 85.68 26 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 313 247 78.91 27 DOM KS SINJA GORICA 310 235 75.81 28 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 248 180 72.58 29 BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 195 167 85.64 901 GLASOVANJE PO POŠTI 0 25 0.00 911 GLASOVANJE PO POŠTI 0 12 0.00 912 GLASOVANJE PO POŠTI 0 12 0.00 991 PREDČASNO GLASOVANJE - I. VOLILNA ENOTA 0 25 0.00 992 PREDČASNO GLASOVANJE - II. V. ENOTA 0 16 0.00 999 PREDČASNO GLASOVANJE 0 41 0.00 SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 11955 skupaj glasovalo 7867 volivcev procent udeležbe v občini: 65.81 REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET PO VOLIŠČIH VOLILNA ENOTA: 1 1. Slovenska ljudska stranka — SLS 2. Slovenski krščanski demokrati — SKD 3. Demokrati Slovenije — DS 4. Združena lista socialnih demokratov 5. Slovenska nacionalna desnica — SND 6. Zeleni Slovenije 7. Slovenska nacionalna stranka — SNS 8. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS 9. Liberalna demokracija Slovenije — LDS VOLIŠČE: 1 CANKARJEV DOM oddanih gl.: 359 L: 17(5.6%) 2.: 86(28.4%) 3. 4.: 69(22.8%) 5.: 3(1.0%) 6. 7.: 7(2.3%) 8.: 40(13.2%) 9. nevelj. gl.: 56 12(4.0%) 13(4.3%) 56(18.5%) VOLIŠČE: 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE IUV oddanih gl.: 299 nevelj. gl.: 52 L: 34(13.8%) 2.: 45(18.2%) 3.: 10(4.0%) 4.: 30(12.1%) 5.: 4(1.6%) 6.: 32(13.0%) 7.: 9(3.6%) 8.: 28(11.3%) 9.: 55 (22.3%) VOLIŠČE: 3 OŠ IVAN CANKAR oddanih gl: 396 1.: 27(7.7%) 2.: 64(18.2%) 3 4.: 62(17.6%) 5.: 4(1.1%) 6 7.: 7(2.0%) 8.: 45(12.8%) 9 nevelj. gl.: 44 16 (4.5%) 25 (7.1%) 102 (29.0%) VOLIŠČE: 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI oddanih gl.: 268 nevelj. gL 22 21(8.5%) 2. 42(17.1%) 5. 8(3.3%) 8. 35(14.2%) 3. 3(1.2%) 6. 21(8.5%) 9. 14(5.7%) 16 (6.5%) 86 (35.0%) VOLIŠČE: 5 HOTEL MANTOVA, CANKARJEV TRG 6 oddanih gl.: 378 nevelj. gl.: 42 19 (5.7%) 44(13.1%) 9 (2.7%) 2: 5.: 111(33.0%) 3 (0.9%) 49(14.6%) 10 (3.0%) 20 (6.0%) 71(21.1%) VOLIŠČE: 6 ZAVOD ZA GOZDOVE, VRTNARIJA 11 oddanih gl.: 416 nevelj. gl.: 42 46(12.3%) 34(9.1%) 16(4.3%) 60(16.0%) 10 (2.7%) 56 (9.9%) 26 (7.1 24 (6.4%) 102 (27.3%) VOLIŠČE: 7 DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA oddanih gl.: 681 82(13.8%) 82(13.8%) 10(1.7%) 160(26.9%) 16(2.7%) 59 (9.9%) VOLIŠČE: 8 VVO - ENOTA HRIB oddanih gl: 421 45(12.6%) 2. 24(6.7%) 5. 12(3.4) 8. 112(31.4%) 3. 8(2.2%) 6. 42(11.8) 9. VOLIŠČE: 18 GASILSKI DOM VERD oddanih gl.: 445 52(12.9%) 2. 39(9.7%) 5. 19(4.7%) 8. 73(18.1%) 3, 10(2.5%) 6. 55(13.6%) 9, VOLIŠČE: 19 GASILSKI DOM VERD oddanih gl: 434 1(24.3%) 2. 29(7.9%) 5. 12(3.3%) 8. 88 (24.0%) 3. 5(1.4%) 6, 52(14.2%) 9, nevelj. gl.: 86 23 (3.9%) 45 (7.6%) 118(19.8%) nevelj. gl.: 64 10(2.8%) 26 (7.3%) 78 (21.8%) nevelj. gl.: 42 20 (5.0%) 43(10.7%) 92 (22.8%) nevelj. gl.: 67 4(1.1%) 22 (6.0%) 66(18.0%) VOLIŠČE: 911 GLASOVANJE PO POŠTI oddanih gl.: 12 2. 5. 0(0.0%) 0(0.0%) 0(0.0%) 4(50.0%) 0(0.0%) 1 (12.5%) nevelj. gl.: 4 0(0.0%) 1 (12.5%) 2(25.0%) VOLIŠČE: 991 PREDČASNO GLASOVANJE - I. VOLILNA ENOTA oddanih gl.: 25 2(8.3%) 1 (4.2%) 0(0.0%) 7 (29.2%) 0(0.0%) 8 (33.3%) nevelj. gl.: 1 0(0.0%) 3(12.5%) 3(12.5%) VOLILNA ENOTA: 2 1. Združena lista socialnih demokratov 2. Liberalna demokracija Slovenije — LDS 3. Zeleni Slovenije 4. Slovenski krščanski demokrati — SKD 5. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS 6. Slovenska nacionalna stranka — SNS 7. Demokrati Slovenije — DS 8. Slovenska ljudska stranka — SLS VOLIŠČE: 17 GOSTILNA NA POKOJIŠČU oddanih gl.: 48 0(0.0 10(21.3%) 1(2.1%) 1(2.1%) 3 (6.4%) 26 (55.3%) nevelj. gl.: 3.: 0 (0.09 6.: 6(12.89 VOLIŠČE: 20 GASILSKI DOM DRAGOMER oddanih gl.: 844 nevelj. gl.: 60 1.: 111(14.2%) 2.: 138(17.6%) 3.: " 53(6.8%) 4.: 170(21.7%) 5.: 193(24.6%) 6.: 25(3.2%) 7.: 27(3.4%) 8.: 67(8.5%) VOLIŠČE: 21 GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI oddanih gl.: 479 nevelj. gl.: 53 L: 58(13.6%) 2.: 72(16.9%) 3.: 32(7.5%) 4.: 110(25.8%) 5.: 78(18.3%) 6.: 18(4.2%) 7.: 9(2.1%) 8.: 49(11.5%) VOLIŠČE: 22 GASILSKI DOM DRENOV GRIC oddanih gl.: 408 nevelj. gl 28 (7.7%) 108 (29.5%) 8(2.2%) 68(18.6%) 59(16.1%) 68 (18.6%) 3.: 6.: 42 13 (3.6%) 14 (3.8%) VOLIŠČE: 23 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA oddanih gl.: 339 nevelj. gl.: 26 L: 58(18.5%) 2.: 55(17.6%) 3.: 11(3.5%) 4.: 118(37.7%) 5.: 47(15.0%) 6.: 7(2.2%) 7.: 4(1.3%) 8.: 13(4.2%) VOLIŠČE: 24 KULTURNI DOM BEVKE oddanih gl.,: 362 2. 5. i (2.4%) 248 (73.8%) 8 (2.4%) 15 (4.5%) 20(6.0%) 8 (2.4%) nevelj. gl.: 26 3.: 14(4.2%) 6.: 15 (4.5%) VOLIŠČE: 25 GASILSKI DOM PODLIPA oddanih gl.: 329 2. 5. 4 (3.0%; 154 (51.3%) 6 (2.0%) 18(6.0%) 32(10.7%) 66 (22.0%) nevelj. gl.: 29 8 (2.7%) 7(2.3) VOLIŠČE: 26 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA oddanih gl.: 247 2, 5 5 (2.3%) 99 (45.4%) 4(1.8%) 12(5.5%) 32(14.7%) 31 (14.2%) VOLIŠČE: 27 DOM KS SINJA GORICA oddanih gl.: 235 2. 5. 18(8.6%) 55 (26.3%) 8 (3.8%) 48 (23.0%) 28 (13.4%) 29(13.9%) nevelj. gl.: 29 30(13.8%) 5(2.3%) nevelj. gl.: 26 10(4.8%) 13(6.2%) VOLIŠČE: 28 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA oddanih gl.: 180 nevelj. gl.: 22 1.: 15(9.5%) 2.: 27(17.1%) 3.: 21(13.3%) 4.: 39(24.7%) 5.: 15(9.5%) 6.: 6(3.8%) 7.: 4(2.5%) 8.: 31(19.6%) VOLIŠČE: 29 BIVŠA SOLA ZAPLANA oddanih gl.: 167 L: 6(3.8%) 2.: 31(19.6%) 3.: 4.: 57 (36.1%) 5.: 19(12.0%) 6.: 7.: 3(1.9%) 8.: 38 (24.1%) VOLIŠČE: 912 GLASOVANJE PO POŠTI oddanih gl.: 12 2.: 5.: 3(42.9%) 4(57.1%) 0 (0.0%) 0(0.0%) 0 (0.0%) 0 (0.0%) 3.: 6.: nevelj. gl.: 9 3(1.9%) 1 (0,6%) nevelj. gl.: 5 0 (0.0%) 0 (0.0%) VOLIŠČE: 992 PREDČASNO GLASOVANJE - II V. ENOTA oddanih gl.: 16 nevelj. gl.: 0 L: 5(31.3%) 2.: 1(6.3%) 3.: 1(6.3%) 4.: 2(12.5%) 5.: 4(25.0%) 6.: 0(0.0%) 7.: 1(6.3%) 8.: 2(12.5%) REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 862 12.4% 2. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2019 29.1% 3. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 228 3.3% 6. DEMOKRATI SLOVENIJE 780 11.2% 9. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 66 0.9% 5. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 466 6.7% 8. ZELENI SLOVENIJE 226 3.3% 7. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 986 14.2% 1. SDSS-SOCIALDEMOKRATSKASTRANKA SLOVENIJE 1317 18.9% 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 6950 : SKUPAJ SEZNAM SKUPNIH PREFERENČNIH GLASOV KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET vol. enota: 1 št. liste: 1 ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA št. glasov 1 ANTON SKOF 2 ANTON JESENKO 3 VERONIKA HABE 4 GABRIJEL HLADNIK 5 AMALIJA ZALAR 6 JANEZ KERN 7 JOŽE DRENIK 8 JOŽETURK 9 JOŽE ŠUŠTERŠIČ 10 MARKO FURLAN 11 JANEZDRAŠLER 12 VINKO ROŽMANC 13 ANTON JURJEVČIČ 19 16 19 48 12 1 6 5 vol. enota: 1 št. liste: 2 ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI št. glasov 1 JOŽEF RUS 5 2 ANDREJ ŠEBENIK 32 3 HELENA DR. ROŽMANC 66 4 VINKO BIZJAK 8 5 MOJCA OBLAK 18 6 JURIJ ZIMŠEK 6 7 STANISLAV KNAPIČ 18 8 JANEZ STRŽINAR 15 9 ELIZABETA SMODIŠ 1 10 IVANKA VOLJČ 9 11 VINCENCIJ NAGODE 3 12 PAVEL ROŽMANEC 14 13 ANGELO PENKO 3 vol. enota: 1 št. liste: 3 ime liste: DEMOKRATI SLOVENIJE 1 JOŽE HORVAT 2 ANDREJ JURIJ GRAMPOVČAN 3 SAMO MAČEK 4NIKONIKOLČIČ št. glasov 14 4 4 7 5 VIKTOR SLADIC 6 VASILIJA MAČEK 7 GABRIJEL MIHEVC vol. enota: 1 št. liste: 4 ime liste: ZDRUŽENA KRATOV LISTA SOCIALNIH DEMO- 1 TOMAŽ GROM 2 HERMAN BOLE 3 EVA WEISSBACHER BARETIČ 4 GORAZD MAURI 5 MIRA ŠINKOVEC 6 RADO GANTAR 7 JANEZ OBID 8 SLAVKO PUZIGAČA 9 VOJKO JERINA 10 MIROSLAVA ŽIVKOVIČ PERŠIN 11 JANEZ PEČAR 12 ČEDOMIR VUGA 13 FRANC PASETTA št. glasov 19 19 4 17 4 8 1 0 4 2 1 0 K) vol. enota: 1 št. liste: 5 ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA št. glasov 1 DUŠAN BREŠKA 3 2 MILIVOJ GERZEVIČ 3 3 EDVARD SENJUR' 1 4 ROBERT LAMPE 7 vol. enota: 1 št. liste: 6 ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1 MARJAN VEZJAK 2 BOJAN GABROVŠEK 3 JERNEJ MRZELJ 4 TEREZIJA OBLAK 5 FRANCTURK 6 ANDREJ SMREKAR 7 FRANC GORENC 8 ZDRAVKO BRICELJ 9 MATJAŽ KOROŠEC 10BLAŽDOBROVOLJC 11 EDVARD ROŽMANC 12 IVAN OBLAK 13 KLEMEN JERINA št. glasov 12 7 1 3 1 14 2 1 ■ .''.'3 2 2 3 4 vol. enota: 1 št. liste: 7 ime liste: SLOVENSKA -SNS NACIONALNA STRANKA 1 IVAN GRUBIC 2 STANISLAV PETROVIČ 3 IRENA PETROVIČ 4 BOŠTJAN GUTNIK št. glasov 0 1 0 10 vol. enota: 1 št. liste: 8 ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE št. glasov 27 5 13 16 7 4 1 ALOJZ SUHADOLC 2 ZMAGO SOLINA 3 UROŠ GRUDEN 4 PAVEL CASERMAN 5 LEOPOLD TORKAR 6 IRENA OTRIN 7 MILOGOJ DOMINKO 8 MARIJA DOBROVOLJC 9 DRAGO GROM 10 SIMON BRADEŠKO 11 MARJAN CELARC 12 FRANČIŠEK PETKOVŠEK 13 SLAVKO BLAŽIČ 11 2 4 13 5 2 vol. enota: 1 št. liste: 9 ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE št. glasov 1 RICHARD BEUERMANN 18 2 IGOR NOVLJAN 30 3 PRIMOŽ RUS 58 4 RONKO GOSTIŠA 20 5 JANEZ CERK 3 6 JANEZ PETRIČ 5 7 BOJAN KUKEC 10 8 JANKO VIDMAR 8 9 URBAN ŽIROVNIK 20 10 ZORAN LONČAR 8 11 ANDREJ MATTIAS 6 12 BOJAN ŠČUKOVT 6 13 LADO PAHOR 6 vol. enota: 2 št. liste: 1 ime liste: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV št. glasov 1 MIROSLAV BRUMAT 8 2 FRANC PETKOVŠEK 35 3 BRANKO ŠEFRAN 1 4 LJUDMILA VELKAVRH PLEVNIK 0 5 JANEZ DONIK 16 6 MARKO MARJAN BIRTIČ 0 7 IDA KAČIČ 2 8 ZORICA POPOVIČ 1 9 ŠTEFAN KRANJEC 1 10 MATEJ DOBČNIK 2 vol. enota: 2 št. liste: 2 ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE št. glasov 1 TOMISLAV GROM 5 2 FRANC JELOVŠEK 15 3 JELKO OREL 21 4 BOJAN ZADRAVEC 10 5 BOJAN VIDMAR 12 6 ALOJZIJ BOLČINA 3 7 MIROSLAV GRUDEN 6 8 CIRIL KRAŠOVEC 7 6 JANEZ UMEK 7 JURIJ OBREZA 5 16 vol. enota: 2 št. liste: 3 ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1 ANTONIJA MARIJA ŽVAB 2 BOJAN PETROVČIČ 3 EMILIJA LAVRENČIČ 4 DANICA JEZBINŠEK 5 JANEZ FURLAN št. glasov 10 10 10 3 vol. enota: 2 št. liste: 4 ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI št. glasov: 1 FRANČIŠEK JEREB 40 2 MIROSLAV VONČA 150 3 JURIJ PETRAČ 8 4 HELENA PROF. DR. HREN-VENCE 21 5 DUŠAN OGRIN 16 6 JOŽEF ČUDEN 19 7 LEOPOLD RUS 7 8 MIROSLAV NOVAK 18 9 FRANČIŠEK BOZOVIČAR 17 10 JOŽEF ŽITKO 2 11 FRANC LUKAN 2 vol. enota: 2 št. liste: 5 ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE št. glasov: 1 PETER MAUSAR 14 2 TOMAŽ MESEC 12 3 MIRKO JERINA 6 4 ROBERT MALOVRH 3 5 MIRJANA ČELEC 9 6 FRANC UMEK 6 7 SILVO JAZBAR 1 8 KAROL MARJAN BAJC 4 9 JOŽEF MALOVRH 7 10 MATJAŽ POŽAR 2 11 JANKO GABERŠČIK 10 vol. enota: 2 št. liste: 6 ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS št. glasov 1 SABINA SLIVŠEK CELARC 0 2 MARKO CELARC 1 3 SREČKO GREGORKA 10 vol. enota: 2 št. liste: 7 ime liste: DEMOKRATI SLOVENIJE 1 MATJAŽ KUŠAR 2 MARJAN KRIŽAJ 3 GREGOR MIKLIČ 4 MILAN SELAN št. glasov 2 3 2 5 vol. enota: 2 št. liste: 8 ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA št. glasov 1 LEON GOSTIŠA 14 2 ALBIN NOVAK 14 3 MARKO DEBEVEC 15 4 STANKOJERAJ 8 5 FRANČIŠEK JAZBAR 1 6 FRANČIŠKA MRZLIKAR 3 7 JOŽEF KRAPEŽ 10 8 ANTON PRAZNIK 7 9 JANEZ OGRIN 1 10 PAVEL BRADEŠKO 4 11 ŠTEFAN GUTNIK 3 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih gl.: 7802 neveljavnih gl.: 616 veljav, gl.: 7186 kandidat št. glasov % glasov 1. MILAN SELAN 2. PETER PETKOVŠEK 3. IGOR NOVLJAN 4. ERVIN GREGORKA 5. VINCENCIJ TOMŠIČ 743 932 1023 294 4194 10.34% 12.97% 14.24% 4.09% 58.36% REZULTATI GLASOVANJA ZA ZUPANA PO VOLIŠČIH VOL. ODD. NEV. 1. SELAN 2. PETKO 3. NOVLJ 4. GREGO 5. TOMŠI 1 359 31 26 68 54 7 173 2 299 40 26 59 47 11 116 3 396 27 47 96 69 6 151 4 268 15 27 39 71 11 105 5 378 24 38 40 53 6 217 6 416 31 72 18 69 36 190 7 681 48 60 61 109 19 384 8 421 35 31 39 44 11 261 17 48 0 0 4 0 3 41 18 445 27 49 42 105 23 199 19 434 54 34 39 54 15 238 20 845 65 137 145 110 38 350 21 479 55 65 72 57 15 215 22 408 36 23 37 47 13 252 23 339 16 23 47 31 10 212 24 362 25 18 25 25 9 260 25 329 17 10 28 15 8 251 26 247 26 9 16 7 10 179 27 235 13 14 26 31 20 131 28 180 12 17 14 17 18 102 29 167 7 8 10 4 4 134 901 25 10 1 3 1 1 9 999 41 2 8 4 3 0 24 Usek božične praznike in uspešno 1995. leto! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA BOROVNICA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 2/2-021-01/94 Datum: 6. 12. 1994 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) objavlja občinska volilna komisija naslednje POROČILO o izidu glasovanja na volitvah dne 4. 12. 1994 v občini Borovnica I. IZVOLJENI ZUPAN Andrej Ocepek, roj. 28. 11. 1942, Borovnica, Mejačeva 3, s 57,72% glasov II. IZVOLJENI SVETNIKI 1. Anton Kržič, roj. 21. 4. 1937, Borovnica, Ulica bratov Mivšek 25 (SKD) 2. FRANC KAVČNIK, roj. 12. 10. 1945 Borovnica, Pot v Jele 20 (SKD) 3. Frančišek Volek, roj. 26. 3. 1942 Borovnica, Dol 102 (SKD) 4. Anton Debevec, roj. 27. 4. 1945, Borovnica, Brezovica 2 (SKD) 5. Maja Makovec Brenčič, roj. 27. 5. 1969, Borovnica, Rimska c. 51 (LDS) 6. Peter Bezek, roj. 16. 6. 1963, Borovnica, C. pod goro 38 (LDS) 7. Bojan Čebela, roj. 28. 3. 1955, Borovnica, Laze 9 A (LDS) UDELEŽBA NA VOLIŠČIH 8. Frančišek Drašler, roj. 27. 7. 1937, Borovnica, Ljubljanska 19 (Zdr. lista soc. dem.) 9. Jože Petrovčič, roj. 11.2. 1951, Borovnica, Brezovica 48 (Zdr. lista soc. dem.) 10. Anton Palčič, roj. 21. 12. 1957, Borovnica, Pot v Jele 5 (SLS) 11. Marjan Kržič, roj. 5. 2. 1960, Borovnica, Pako 31 (SLS) 12. Jože Zorman, roj. 16. 12. 1960, Borovnica, Paplerjeva 10 (SNS) 13. Slavko Turšič, roj. 24. 5. 1960, Borovnica, Dražica 12 (SDSS) OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOL. IME VOLIŠČA 9 GASILSKI DOM BOROVNICA 10 TVD PARTIZAN 11 KRAJEVNA SKUPNOST 12 OSNOVNA ŠOLA 13 GD BREG 14 ŽITKO FRANC DOL 15 ŽITO MLIN BISTRA 16 GD BREZOVICA 901 PO POŠTI ZA ŽUPANA 912 SVET PO POŠTI 991 SVET PREDČASNO 999 PREDČASNO ZA ŽUPANA SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 2733 REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET PO VOLIŠČIH Volilna enota I in II: 1. Slovenski krščanski demokrati, Narodni demokrati Slovenije 2. Slovenska nacionalna stranka — SNS 3. Socialdemokratska stranka Slovenije — SDSS 4. Združena lista socialnih demokratov 5. SLS — Slovenska ljudska stranka 6. LDS — Liberalna demokracija Slovenije VOLILNA ENOTA: VOLIŠČE: 9 GASILSKI DOM BOROVNICA oddanih gl.: 231 L: 37(18.5%) 2.: 4.: 45(22.5%) 5.: 20(10.0%) 3.: 15(7.5%) 6.: VOLIŠČE: 10 TVD PARTIZAN oddanih gl.: 373 L: 83(26.3%) 2.: 22(7.0%) 3.: 4.: 68(21.5%) 5.: 14(4.4%) 6.: VOLIŠČE: 11 KRAJEVNA SKUPNOST oddanih gl.: 166 L: 38(26.0%) 2.: 15(10.3%) 3.: 4.: 24(16.4%) 5.: 28(19.2%) 6.: VOLIŠČE: 12 OSNOVNA ŠOLA oddanih gl.: 182 L: 71(45.8%) 2.: 21(13.5%) 3.: 4.: 16(10.3%) 5.: 18(11.6%) 6.: nevelj. gl.: 31 12(6.0%) 71 (35.5%) nevelj. gl.: 57 35(11.1%) 94(29.7%) nevelj. gl.: 20 18(12.3%) 23(15.8%) nevelj. gl.: 27 8 (5.2%) 21 (13.5%) VOLIVCEV GL. SKUPAJ %UD. 331 231 69.79 659 373 56.60 217 166 76.50 303 182 60.07 320 209 65.31 454 276 60.79 43 25 58.14 406 277 68.23 0 5 0.00 0 5 0.00 0 3 0.00 0 3 0.00 skupaj glasovalo 1755 volivcev procent udeležbe v občini: 64.22 VOLIŠČE: 991 SVET PREDČASNO oddanih gl.: 3 L: 0(0.0%) 2.: 4.: 1(33.3%) 5.: 1(33.3%) 3.: 0(0.0%) 6.: VOLILNA ENOTA: 2 VOLIŠČE: 13 GD BREG oddanih gl.: 209 1.: 46 (27.5%) 2.: 14(8.4%) 4.: 28(16.8%) 5.: 30(18.0%) VOLIŠČE: 14 ŽITKO FRANC DOL oddanih gl.: 276 L: 56(24.1%) 2.: 22(9.5%) 3.: 4.: 52(22.4%) 5.: 25(10.8%) 6.: VOLIŠČE: 15 ŽITO MLIN BISTRA oddanih gl.: 25 L: 5(29.4%) 2.: 3(17.6%) 3.: 4.: 3(17.6%) 5.: 3(17.6%) 6.: VOLIŠČE: 16 GD BREZOVICA oddanih gl.: 277 1.: 83(37.7%) 2.: 24(10.9%) 3.: 4.: 23(10.5%) 5.: 56(25.5%) 6.: VOLIŠČE: 912 SVET PO POŠTI oddanih gl.: 5 L: 1(25.0%) 2.: 0(0.0%) 3.: 4.: 1(25.0%) 5.: 0(0.0%) 6.: nevelj. gl.: 0 1 (33.3%) 0 (0.0%) nevelj. gl.: 42 14(8.4%) 35 (21.0%) nevelj. gl.: 44 20(8.6%) 57 (24.6%) nevelj. gl.: 8 0(0.0%) 3(17.6%) nevelj. gl.: 57 15(6.8%) 19(8.6%) nevelj. gl.: 1 1 (25.0%) 1 (25.0%) REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 420 28.8% 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, NARODNI DEMOKRATI 142 9.7% 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 124 8.5% 3. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 261 17.9% 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 189 12.9% 5. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 324 22.2% 6. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1460 : SKUPAJ SEZNAM SKUPNIH PREFERENČNIH GLASOV KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET vol. enota: 1 št. liste: 1 ime liste: SLOVENSKI KRŠČANSKI MOKRATI, NARODNI DEMOKRATI DE- 1 ANTON KRŽIČ št. glasov 17 2 FRANC KAVČNIK 9 3 ANTON HREN 1 4 FRANC ZORC 2 5 IVANA PELKO 1 6 EDVARD BREGAR 12 7 STANISLAV NOVAČAN 12 k a vol. enota: 1 št. liste: 2 ime liste: SLOVENSKA STRANKA-SNS 1 JOŽE ZORMAN 2 ANTON PRISTAVEC 3 MATJAŽ GARIN 4 BOŽO SRNELJ 5 PRIMOŽ BERUS 6 MATJAŽ HRIBAR 7 FRANC STRAŽIŠAR NACIONALNA št. glasov 4 9 0 3 2 5 0 vol. enota: 1 št. liste: 3 ime liste: SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE št. glasov 1 TONE DEBEVEC 4 2 MARJAN PETERNEL 3 vol. enota: 1 št. liste: 4 ime liste: ZDRUŽENA DEMOKRATOV 1 FRANČIŠEK DRAŠLER 2 MATJAŽ OCEPEK 3 BORIS BRENČIČ 4 SIMON JERIČ 5 TEREZIJA MENCIN 6 ANDREJ OCEPEK 7 REMIGU BEDEN LISTA SOCIALNIH št. glasov 7 12 3 5 7 5 2 vol. enota: 1 št. liste: 5 ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 ANTON PALČIČ 2 JANEZ ŽITKO 3 MARIJA SUHADOLNIK 4 CIRIL CERK 5 CIRIL KOS 6 ANTON PRISTAVEC 7 JANEZ DEBEVEC št. glasov 4 vol. enota: 1 št. liste: 6 ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 MAJA MAKOVEC BRENČIČ 2 PETER BEZEK 3 JOŽE JEREB 4 IGOR DEBEVEC 5 HAZIM FRLJAK št. glasov 12 3 7 6 12 vol. enota: 2 št. liste: 1 ime liste: SLOVENSKI MOKRATI - SKD 1 FRANČIŠEK VOLEK 2 ANTON DEBEVEC 3 JOŽE WALLNER 4 ALOJZIJ PEZDIR KRŠČANSKI DE- 5 IVAN PETROVČIČ 6 PETER SVETE vol. enota: 2 št. liste: 2 ime liste: SLOVENSKA STRANKA - SNS 1 JUDITA HROVAT 2 BOJAN KAJNC 3 JERNEJ ŠVIGELJ 4 DARKO SKUBIC 13 NACIONALNA št. glasov 6 2 0 0 vol. enota: 2 št. liste: 3 ime liste: SDSS — STRANKA SLOVENIJE 1 SLAVKO TURŠIČ vol. enota: 2 št. liste: 4 ime liste: ZDRUŽENA DEMOKRATOV SOCIALDEMOKRATSKA št. glasov 1 LISTA SOCIALNIH 1 JOŽE PETROVCIC 2 ANTON GARIN 3 JANEZ POČKAJ 4 MARIJA VOLK 5 FRANČIŠEK ŠKRBEC 6 NEVENKA STEVANOVSKI vol. enota: 2 št. liste: 5 ime liste: SLS - SLOVENSKA STRANKA 1 MARJAN KRŽIČ 2 VINKO KOŠIR 3 EDO WALLNF.R 4 FRANČIŠEK DEBEVEC 5 FRANČIŠEK PRISTAVEC 6 JANEZ HROVATIN št. glasov 3 11 4 9 4 2 LJUDSKA št. glasov 10 vol. enota: 2 št. liste: 6 ime liste: LDS — CIJA SLOVENIJE 1 BOJAN ČEBELA 2 MARKO VITAS 3 MARJAN MOLEK 4 DUŠAN VULETA LIBERALNA DEMOKRA- št. glasov 15 1 3 4 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih gl.: 1747 neveljavnih gl.: 250 veljav, gl.: 1497 kandidat št. glasov % glasov 1. ANDREJ OCEPEK 2. ANTON ČEPON 3. TONE DEBEVEC 864 57.72% 466 31.13% 167 11.16% REZULTATI GLASOVANJA ZA ZUPANA PO VOLIŠČIH VOL. ODD. NEV. 1. OCEPE 2. ČEPON 3. DEBEV 9 231 26 158 33 14 10 373 45 217 71 40 11 166 15 86 40 25 12 182 30 64 72 16 13 209 37 92 71 9 14 276 38 151 62 25 15 25 6 5 8 6 16 277 52 86 108 31 901 5 1 2 1 1 999 3 0 3 0 0 Sprejem za poveljstva enot slovenske vojske na Vrhniki Zdajšnji oziroma tudi že bivši župan Vrhnike Vinko Tomšič je pripravil sprejem za vsa poveljstva vojaških enot, ki so nastanjena v vrhniški občini, Oddelek za obrambo in za poveljstvo 53. območnega štaba TO Vrhnika-Loga- tec. Vsi prisotni so ocenili, da je sodelovanje med občino in vsemi enotami slovenske vojske na Vrhniki izjemno in korektno, za kar ima največ zaslug župan. Vojaki si bodo še bolj prizadevali za večkratno ali stalno obliko povezo- vanja s krajani in občani. Prav pri tem vidijo, v neposrednih stikih, da ljudje počasi spreminjajo odnos do slovenske vojske. Vsi pa bodo storili vse, da bi že v letu 1995 tankovski poligon preselili daleč od naselij in hiš. S. S. PRISEGLA ŽE 10. GENERACIJA VOJAKOV Nimamo se česa sramovati V petek, 2. decembra, je v 530. učnem centru slovenske vojske na Vrhniki prisegla že 10. generacija mladih fantov, ki so tako postali vojaki slovenske vojske. Poleg številnih staršev, deklet, prijateljev in gostov je vse navzoče pozdravil prvi poveljnik učnega centra Tone Turk, kije med drugim poudaril: »Kar nekaj generacij slovenskih vojakov je v preteklih dveh letih stalo na tem mestu in priseglo slovenski vojski in s tem slo- Se posebej težko je na vojaškem. Embargo na uvoz orožja in opreme še vedno velja, v neposredni bližini so vojna žarišča, želeli bi veliko več, kot finančno zmoremo, in še in še. Verjetno ste kmalu opazili, koliko imamo orožja in opreme, ki je po osamosvojitveni vojni ostalo od JA. Popravili smo ga, obnovili, uredili in še kako nam služi. A v nečem smo bili še posebno uspešni. Obnovili in preuredili smo vojašnice, jih naredili prijetnejše za bivanje, jih polepša- lo dobro poznam razmere tukaj v vojašnici in še bolje kader, ki vodi, organizira in izvaja vojaško usposabljanje. Lahko vam mirno zagotovim, da z vašimi fanti delajo strokovno usposobljeni, delovno zagnani in motivirani podčastniki in častniki, ki dobro vedo, kaj hočejo. Vaši sinovi se bodo tukaj veliko naučili, predvsem pa, kako preživeti, kako obvarovati sebe in svoje najbližje v vojni, za katero pa si resnično upamo, da je na naših Mladi vojak Peter Kavčič iz Male Ligojne podpisuje svečano prisego. Poveljnik učnega centra Peter Palčič izroča ameriški vojaški delegaciji spominsko darilo. venski državi. Verjetno je večino navdajal podoben občutek, kot danes vas, mladi vojaki. Prišli ste v novo okolje, na nov način življenja in dela. Marsikdo se je v dneh, kar ste tu, v vojašnici, že srečal z občutkom tesnobe, mogoče celo z občutkom strahu, bojazni pred nečem novim, neznanim. A prepričan sem, da taki občutki niso trajali dolgo. Natrpan urnik dela, novi prijatelji, privajanje na vojaški način življenja, številne novosti, obiski dekleta, staršev, prijateljev so vse tesnobne občutke izničili ali vsaj omilili. Sedaj vam je že jasno, kaj je vojaški način življenja, kaj je slovenska vojska, kaj in kako je potrebno delati, da bo čas vojaškega usposabljanja kar se da hitro minil. Tako kot je samostojna slovenska država še mlada, je mlada tudi naša slovenska vojska. Trnova je pot uveljavljanja pri sosedih, v Evropi, v svetu, v politiki, v gospodarstvu in na drugih področjih. li in vsaj poskušali narediti v skladu z našo, slovensko tradicijo. Upamo in želimo, da bo tudi za nas, vojake, v prihodnje bolje, da bomo dobili najsodobnejšo opremo, ki jo uporabljajo armade zahodnih držav in se bo slovenski vojak tudi po tem lahko kosal z drugimi. Pri svojem delu na GŠ sem imel priložnost spoznati delo nekaterih tujih armad. Veliko sodobne opreme in orožja sem videl, seznanili so me z najsodobnejšimi vojašnicami, vadišči in strelišči, s pogoji življenja in dela vojakov. Pogovarjal sem se z mnogimi vojaki, podčastniki in častniki. Ko primerjam tamkajšnje razmere in tu pri nas, lahko zanesljivo rečem: »Nimamo se česa sramovati!« Spoštovani starši! Poslali ste svojega sina v enega največjih in po oceni mnogih, enega najboljših učnih centrov slovenske vojske. Skoraj dve leti sem delal v tem učnem centru. Ze- tleh nikoli več ne bo. Storili bomo vse, da vrnemo vaše fante domov zdrave, a obogatene s številnimi življenjskimi izkušnjami in z novimi znanji. Vse to bodo še kako potrebovali v nadaljnjem življenju.« Po svečanem nagovoru je zapel oktet Raskovec, nakar je sledila svečana prisega. Nato je mladim vojakom spregovoril sedanji poveljnik učnega centra Peter Palčič in nazadnje še župan Vrhnike Vinko Tomšič. Po svečanosti so mladi vojaki odpeljali svoje starše, dekleta in prijatelje v svoje bivalne prostore . Vs; gostje, častniki in podčastniki pa so se zbrali v jedilnici učnega centra, kjer je poveljnik Peter Palčič izročil ameriški vojaški delegaciji spominke na vrhniški učni center. Eden prvih vojakov učnega centra, znani skakalec na smučeh in državni reprezentant Samo Gostiša, pa je prejel knjigo o Vrhniki. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite pripravil sprejem Zaščita in reševanje je eden od temeljnih ciljev in nalog, da se ubranimo naravnih in drugih nesreč, ki lahko nastanejo v vsakem trenutku in času. V takih primerih je treba vedno najprej pomagati ljudem, živalim, zaščititi razno premoženje ter ohraniti kulturno dediščino in naše neposredno okolje. Za take naloge pa morajo biti usposobljeni ljudje, ki hočejo pomagati sočloveku ali neznanemu prijatelju. Taki ljudje so skoraj ne- Sprejem poveljnikov enot slovenske vojske, ki so stacionirane v občini, pri županu Vinku Tomšiču. Kratko, delovno in predvsem družabno srečanje organizatorjev in strokovnjakov iz področja zaščite, pred naravnimi in drugimi nesrečami; vidni, vendar organizacijsko in akcijsko usposobljeni, da v vsakem trenutku prihitijo ter izkažejo svojo človekoljubno pomoč in strokovno znanje. Ljudje, ki so organizirani v civilni zaščiti ter v raznih humanitarnih in strokovnih organizacijah, so tudi v naši občini. Ob koncu leta so jih povabili na srečanje, ki ga je pripravil občinski štab civilne zaščite. Poveljnik ^Z Janez Donik seje ob tem vsem prisotnim zahvalil za nesebično pomoč, ki so jo nudili vse leto Vrhniki, Borovnici in drugim KS ob raznih letošnjih nesrečah. Glede na novi zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami bo potrebna reorganizacija predvsem zaradi spremenjene lokalne samouprave (dve občini). Vendar pa naloge in cilji civilne zaščite ter humanitarnih organizacij ne bi smeli biti okrnjeni. S. S. DECEMBER 1994 NAS ČASOPIS VINKO TOMŠIČ, VRHNIŠKI ŽUPAN Po štirih letih naj se nas ljudje spominjajo po tem, kaj bomo naredili, in ne po tem, kako smo se prepirali Vinka Tomšiča, kije bil med petimi kandidati z veliko večino izvoljen za vrhniškega župana, ni treba posebej predstavljati. Visoki in že sivolasi domačin z vrhniškimi predniki je med Vrhničani priljubljen in so ga imeli že doslej priložnost srečati ob različnih priložnostih kot predsednika vrhniške občinske skupščine dosedanjega sklica, potem ko je po nekaj manj kot dveletnem delu v vrhniškem izvršnem svetu in po nagli obolelosti prejšnjega predsednika zasedel predsedniški stolček, kot se reče, vendar je res, daje vodil občinsko skupščino, na tisti stol za župansko mizo na občini pa se doslej še ni vsedel, kar vedo povedati na občini, ker je uradoval kar za malo mizico v županski sobi in kar tam sprejemal obiskovalce. Menda se bo zdaj že usedel za pravo županovo mizo, ker je bil izvoljen z večino glasov in mu tisti sedež pripada. Pač pa velja za njegov predsedniški mandat v občinski skupščini, da je znal kot le malokdo povezovati različne poglede novih in starih ljudi v občinski politiki in umirjati vrhniške prepire, zato je zdaj med ljudmi precej priljubljen, tako med različnimi društvi, med obrtniki, pri katerih je dejaven, pri gasilcih, za katere si je vselej utrgal čas, med kulturniki, za katerih dejavnost se je zelo zanimal. Morda je bilo tudi marsikaj, kar bi bilo v drugačnih razmerah kritično in pri drugih ljudeh afera, z modrostjo premagano tako, da ni trpelo dobro ime ljudi in da so tudi na občini marsikaj, ne pa vsega, premislili bolj temeljito. Že doslej pa se je Vinko Tomšič zelo zanimal tudi za dejavnosti v drugih krajih, ne le na Vrhniki, in k sreči je tudi županov tolar, ki so mu ga dali v upravljanje, rešil marsikatero finančno zagato v marsikateri krajevni skupnosti in marsikaterem društvu. Zdaj ste izvoljeni za pravega župana na Vrhniki, čeprav je občina nekoliko manjša kot prej. Kako gledate na svojo novo vlogo? »Če bi šlo vse po utečenem redu, kot je šlo doslej, in če ne bi prišlo do sprememb lokalne samouprave, ne bi bilo nobenih problemov. Ta strah pred delitvijo, predvsem finančnih sredstev, pa me nekoliko bega. Ljudje so se v tem času kar odvadili delitve denarja po prejšnjih sisih, in kot je videti, je izplen tega, kar je nastalo zaradi integralnega proračuna, ko je bilo denarja vendarle za polovico manj, dvakrat večji, se pravi, narejeno je dvakrat več kot prej. Kakšen pa bo ta procent po novem, se ne ve, bojim se, da bo še manjši. Manjši delež bo občina dobila od države. Po drugi strani pa si bomo morali poiskati svoje vire. Denarja se še dobi kar precej, vendar je na ta način, kot je bil do-sjej v uporabi, skoraj nedosegljiv. Želje občanov so pa kar precej velike, skoraj prevelike. Ker vem, kdo naj bil v občini tisti, ki naj bi nekatere stvari le poskušal premakniti, me je pa tega položaja nekoliko strah.« Vrhniška občina ima občinsko središče in vrsto krajev, ki so od tega središča oddaljeni. Zdaj je tukaj tudi Pokojišče, ki je nekako odcepljeno od Borovnice, kamor je doslej spadalo. Verjetno bo le treba gledati na celotno ozemlje, da se novi župan ali nova občinska uprava ubrani očitkov, češ da skrbi samo za tisto, kar se vidi z županstva? »Sodim, da bi se pri tem ne bi smelo nič bistveno spremeniti. Ta segment lokalne samouprave, namreč krajevne skupnosti, podpiram in trdim, da bi se morala tu krajevna samouprava še okrepiti, kajti taka pride do vsakega posameznega občana, ki je zainteresiran, da se nekaj pozitivnega v kraju naredi. Seveda je od posamezne krajevne skupnosti zelo odvisno in nekatere so bile že doslej zelo uspešne, poglejte nekatere vasi delajo zelo načrtno, vodovod, cesto, kanalizacijo, spet drugod pa po- skušajo že izgotovljenc projekte krčiti, odstopajo od načrtovanega, tam se pokažejo improvizacije, ki zadeve podražijo, pri ljudeh pa to naleti na nezadovoljstvo. Kaže torej, katere krajevne skupnosti so uspešne in katere neuspešne.« So torej uspešne in neuspešne krajevne skupnosti, toda Vrhnika ima tudi dobra in manj dobra društva, od športnih do kulturnih. Zdaj torej za stacionaren (hotelski) turizem, saj se ve, za katere goste se mi potegujemo. To so tisti, ki pridejo k nam za konec za nekaj ur, morda iz Ljubljane na čist zrak. Seveda pa bi si želeli vsaj eno restavracijo ali hotel višje kategorije za bolj zahtevne ljudi, kjer bi bili gostje tudi temu ustrezno postrežem. Seveda, tudi Bistra je naša.« No, zdaj se turistični okoliš razteza tudi na Pokojiško planoto, saj so se prebivalci tam odločili za vrhniško občino? »Pokojišče gledam kot krajevno skupnost, kije nujno potrebna občinske pomoči. Koliko se bodo tisti ljudje tam lahko sami angažirali , je vprašanje. Dejavnosti, ki so bile tam vir preživetja, so usahnile.« Vprašanje tudi denacionalizacija. Zelo počasi gre to vračanje. Ali se bo dalo kaj narediti? Ob novem letu Leto se poslavlja. Za nekatere bolj, za druge manj uspešno. Različno od tega, kakšne cilje sije kdo postavil na samem začetku. Še vedno velja: » Vsak je svoje sreče kovač!« Iskreno izražena želja sosedom, prijateljem in svojim najbližjim pa pomeni, da želimo srečo deliti še s kom drugim. Prav v teh dneh zaključujemo mednarodno leto, kije bilo posvečeno družini. V družini pa naj bi bili besedi ljubezen in sreča največkrat udejanjeni, saj jo najmlajši najbolj želijo. Spoznanje, da to ljubezen potrebujejo tudi duševno prizadeti je vodila starše, da so v teh predprazničnih dneh ustanovili društvo za mentalno prizadete. Vzgoja teh otrok pa je za vzgojitelje in starše darovanje samega sebe. Srčnost in ljubezen naj tudi nam pomaga premagati dni v prihodnjem letu. Iskrene želje vsem ob božiču in novem letu Vinko Tomšič so celo nekoliko živahna, kako bo naprej, kajti vsak začetek prinaša negotovost. Bo občina tak strah demantirala? »Kar se kulture tiče, imamo skupine, katerih nas ne sme biti prav nič sram. Ko sem hodil po drugih občinah, o teh naših skupinah govorijo prav spoštljivo, pa denimo o naši knjižnici in še o marsičem. Seveda je vprašanje, koliko denarja bo občina lahko še dajala za te stvari. Doslej mi ni bilo žal niti enega tolarja, ki je bil namenjen temu, kajti vem, daje to namenjeno mladim, in če jim ponudimo tak način za zapolnjevanje prostega časa, se ne bodo zadrževali pri drugih rečeh, ki pa so mogoče za mladino manj primerne.« Tudi z novimi prostori glasbene šole seje torej marsikaj spremenilo. »Vsekakor je projekt glasbene šole v prejšnjem mandatu tudi po tem, kako je bil izpeljan, zelo odmeven in bi rekel, neponovljiv. Če pogledamo nazaj, je šlo za posrečeno odločitev, in če bi ga namenili čemu drugemu, bi bil bržčas dom obsojen na propadanje. Seveda so še druge glasbene dejavnosti, ki so lepo utečene. So pa seveda poskusi, da bi razvili še kaj, da bi se mladi prepoznali kot domačini. Seveda so ob kulturnih še druge dejavnosti, na primer športne, ki se lepo razvijajo pa še kaj.« V izvršnem svetu na začetku ste se ukvarjali predvsem z gostinstvom in turizmom, nemara je ob industriji in kmetijstvu to tista panoga, ki naj Vrhniki tudi kaj prinese. Kako bi to izpeljali? »Predvsem mislim, da bo treba bolj aktivirati vrhniške gostince, kajti to naj bodo nosilci turizma. Vrhnika je blizu Ljubljane, ne gre ■■■..........■■■■•■■i...............i......■......................>.......»ti......umi j Vsem ljudem blage volje želimo globoko doživetje bo- j žičnih praznikov ter mir, prijateljstvo, veselje, upanje I ] in božji blagoslov v letu 1995. | Župnijska karitas Vrhnika : ■ ■■■•■■■•■•■amiiitiiitiiaiiitiaiiiiii »Bili so in so še personalni problemi, v tem času je tudi povpraševanje po pravnikih veliko, toda v tem primeru gre za ljudi, ki morajo poznati veliko stvari. Minilo je petdeset let in v tem času se je marsikaj zgodilo. Bili so taki časi, da pač niso gledali na mejnike, ko naj bi bilo vendar vse državno. Zato je šlo zelo po domače. Videli smo, da so na vpise v zemljiško knjigo kar pozabili kot na nepotrebne. Velik strokovnjak moraš biti, da v postopku vse poiščeš.« Na gospodarstvo sicer nova občina ne bo imela velikega vpliva, vsekakor pa bo občina močnejša, če bo njenemu gospodarstvu dobro šlo. »Vsaka občina ima interes, da se podjetja na njenem ozemlju dobro razvijajo, saj je navsezadnje občinski dohodek tudi povezan z uspešnostjo podjetja, pravzaprav s plačami, ki jih delavci dobijo. Kraj brez industrije bi bil na slabšem, občina če že materialno ne more veliko narediti, mora tisto, kar raste na njenih tleh, podpreti vsaj simbolično. Prepričan sem, da se bodo uspešno razvijale tudi take firme, kot je denimo Iskra Antene, kot je videti, so že iz najhujšega, pa Kovinarska itd. Je pa seveda problem, da so delavci v marsikaterem od teh podjetij že doživeli vrhunec storilnosti. Kot župan pa sem zainteresiran, da so okrog mene tudi ljudje iz teh tovarn, če nič drugega, da iz prve roke povedo ne le za uspehe, temveč tudi za težave. Za nekatere težave, toliko že vem, pogosto zvemo šele tedaj, ko je prepozno. Tuje nekaj stvari, kijih bomo morali še skupaj doreči, na primer o deponiji in odlagališču odpadkov. Po drugi strani pa se bomo o tem morali pogovarjati tudi z Borovničani, navezava je bila zelo dolga in bo še trajala. Če bi prišlo do kakšnih napetosti med obema občinama, bi bil zelo nesrečen.« Vrhnika ima še vedno veliko vojaščine. Včasih se je govorilo o demilitarizaciji. »Nova slovenska vojska se je kar dobro vklopila v kraj, tam je našlo zaposlitev več deset naših občanov pa tudi preskrba za vojsko poteka preko nekaterih podjetij v občini.« Blagovnica Loke na mestu stare Kovinarske je prav zadnji mesec mandata občinske skupščine dvigovala vročico. Zdaj so jo zgradili v višino. Ali je bil zaplet potreben? »Takrat, ko je bila stara Kovinarska prodana Loki, je bila zadeva dorečena do te mere, da bi bilo spreminjanje tega kompleksa nepošteno do Loke kot kupca. Vplivati bi se dalo, vendar občina tedaj ni imela toliko denarja, da bi razpisala natečaj za širši izbor projektov, ki bi bili res primerni za to mesto v središču Vrhnike. Ker je bilo vse prepuščeno investitorju, je pač Loka zrasla taka kot je. Kljub temu računam, da bodo Vrhničani zadovoljni z novo ponudbo. Je pa to izkušnja več, da v prihodnje ne nameravamo ničesar več prehitevati brez temeljitega razmisleka.« Tam blizu je tudi obrtna cona. »Oblikovana je zdaj toliko, da so tam ljudje, ki resno nastopajo.« j ZA NAS SKUPNI DOM —ZA VRHNIKO i : : • Le se korak in bomo v novem letu 1995. Nekaj časa bomo ■ : še razmišljali o preteklem obdobju. Uspehih in neuspehih. O : : načrtih in željah. Vsekakor puščamo za seboj živahno in pre- [ : lomno leto: nove občine, volitve... j • Krščanski demokrati stojimo pred svežimi in tršimi nalo- j • gami. Trudili se bomo ohraniti vaše zaupanje, ki ste nam ga j ■ vseskozi izkazovali, predvsem na zadnjih volitvah. Zavedamo j • se, da nas volilni rezultati obvezujejo v ustvarjanju in pri gra- • • ditvi našega skupnega doma —VRHNIKE. ■ Dragi volivci: HVALA za zaupanje! i Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika ......•.........Iltlld.........II.........Ilt>lllll,lll1.........„„,............ ■ Želimo Vam lepo doživetje božične skrivnosti : in zdravo, mirno in zadovoljno novo leto ¡995. \ Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam s svojim \ glasom na volitvah izkazali zaupanje. Novi župan Vrhnike Vinko Tomšič takoj potem, ko so bili znani rezultati, sprejema prve čestitke kar po telefonu. Podprlo ga je 58% volivcev Vrhnike, predlagali pa so ga vrhniški krščanski demokrati ob podpori še treh strank (SDSS, SLS in Zeleni). Kakšno bo prihodnje delo? »Ne moremo računati, da bomo v prihodnjem štiriletnem obdobju naredili več, kot bomo sposobni. Saj se približno ve, v kakšnih okvirih lahko delamo. Vrhnika v nov mandat vstopa brez kakšnih večjih dolgov, z izjemo dolga za čistilno napravo v Borovnici, ki pa je pomembna tudi za našo občino, ker je tam vodno zajetje tudi za Vrhniko. Očitki, da Vrhnika v teh štirih letih ni naredila čistilne naprave, je sicer upravičen, vendar je pomembnej- še, daje zaščiten vodni vir. Republiška je za vrhniško čistilno napravo že dvakrat obljubila polovico denarja, pa potem ni bilo nič.« Župana nadzira občinski svet. Kako naj bi to šlo, oziroma kakšna bodo razmerja v svetu? »Vsi bodo na koncu štiriletnega obdobja za svoje delo v svetu odgovarjali, in če bo tam le politični poudarek, ljudje tega ne bodo razumeli. Saj vsi občudujemo Je-lovškove slikarije pa nihče ne sprašuje, v kateri stranki je bil Jelovšek.« N.Č. i>-4 •!?•''<> i>"oW ^Lov\loy toXxU K Slovenska ljudska stranka \ Podružnica Vrhnika \ ■ ■■IMIlItllltlfMIM Zadnji člani vrhniškega Izvršnega sveta Pa je mimo — mandat namreč. Labodji spev Izvršnih svetov se je zavlekel kar do hladne zime, čeprav smo pred dobrimi štirimi leti pričakovali, da bomo končali v cvetočem maju. Vsi, ki ste v teh štirih letih in pol spremljali naše delo, nam pomagali, svetovali, opominjali in delali, ste lahko tudi ugotovili, kaj je bilo oz. kaj ni bilo narejenega. Sicer pa so nedavno tega bile zopet volitve, ki so pokazale, komu ste zaupali vodenje občine vnaprej. In po mojem osebnem mnenju izbira ni bila slaba. Rad bi se še enkrat zahvalil vsem, ki vam dobrobit občine toliko pomeni, da ste v teh zadnjih letih tudi kaj naredili. Brez vseh teh sodelavcev po vaseh in krajevnih skupnostih bi bilo delo Izvršnega sveta brez haska. Želim vam, da bi tudi v letu 1995, ki se nam z veliko naglico bliža, vaša pripravljenost in vaša pomoč pomagala, da bomo živeli še v lepšem in prijetnejšem kraju! Vili Granda ANDREJ OCEPEK, BOROVNIŠKI ŽUPAN Borovnica bo središče občine, toda tudi drugi kraji bodo imeli dovolj vpliva V Borovnici bo županoval Andrej Ocepek, kije prejel 57% glasov. Njega je kandidirala združena lista socialnih demokratov. Kaj so nam prinesle volitve? Kandidat Združene liste socialnih demokratov v Borovnici samostojni obrtnik Andrej Ocepek je že v prvem krogu lokalnih volitev nasproti svojima dvema tekmecema iz SKD in SDSS zbral več kot polovico glasov tistih volilcev, ki so prišli na borovniška volišča. Prišlo pa je nekaj nad 60 odstotkov volilcev. Zdaj je tako borovniški župan, ki bo moral zaorati ledino novih časov v lokalni samoupravi, čeprav sam prizna, da je bil iz različnih razlogov proti temu, da bi bila Borovnica občina. Mnogo lažje kot je volitve izvesti, jih je analizirati. A tudi analiza rezultatov ni od muh, saj kaj hitro lahko odkriješ, kaj si storil prav in kaj si zagrešil. Tako smo se v LDS Borovnica odločili, da našim članom, volilcem in simpatizerjem LDS, kakor vsem tistim, ki jih naše ideje in programi zanimajo, povemo tisto, kar jim običajno nihče ne —kako so volitve uspele in kaj rezultati teh volitev dejansko pomenijo. V Borovnici je stranka LDS dosegla tri mesta v -13-članskem občinskem svetu, uspela pa je tudi podpora županu, sicer predstavniku ZLSD, g. Andreju Ocepku, kije naš novoizvoljeni borovniški župan. Tako smo predstavniki LDS v borovniškem občinskem svetu v volilni enoti 1 (Borovnica center) prejeli 25,5% glasov, kar pomeni drugo mesto na listi strank, medtem ko smo v volilni enoti 2 (Borovnica okolica) dosegli 18% glasov. Tako smo dobili skupaj tri mesta v občinskem svetu. Naši svetniki so Peter BEZEK, Bojan ČEBELA in MAJA MA-KOVEC BRENČIČ. To so ljudje, odprti za vse ideje in predloge, ki so ali bodo v korist naše novona-stale občine in njenih občanov. Zato ne omahujte pri odločitvi o tem ali nam gre vaše pomisleke ali morda celo skrbi zaupati ali ne. Ravno nasprotno — v LDS-u bomo še kako veseli vaših vzpodbud, kritik, ocen. Čas za to je že pravšnji, kajti 15. 12. smo na prvi seji občinskega sveta le-tega že dokončno oblikovali in potrdili ter tako topili v prvo delovno obdobje ovonastale občine. Tega se v LDS ne bojimo, saj računamo na vašo podporo in voljo storiti kaj dobrega za boljši današnji in jutrišnji dan našega kraja in nas samih. To smo izpostavili že v našem predvolilnem programu, kije zastavljen realno in projektno ciljno. To pa niso zgolj več predvolilne obljube, pač pa nastala dejstva. Ker želimo leto 1994 zaključiti delovno in uspešno, bomo 26. 12. 1994 ob 19. uri pripravili predstavitev novoizvoljenih svetnikov in župana. Obenem bomo proslavili tudi Dan državnosti in zaključek starega leta, zato vas 26. 12. ob 20. uri vabimo v TVD Partizan, na dobrodelno zabavno prireditev, katere izkupiček bomo v celoti namenili za oživitev novih dejavnosti TVD Partizan. Ob tej priliki se vsem volilcem zahvaljujemo za izkazano podporo in vam želimo srečno, uspešno, predvsem pa zadovoljno prihajajoče leto 1995! LDS Borovnica Vendar je tudi res, da se je že dolgo ukvarjal z lokalno politiko, kar pomeni, da zanj delovno področje župana ne bo novo. Zaveda pa se, da je glede vsega, kar ga čaka, na tem novem začetku več neznank kot znank. Zato je v pogovoru za Naš časopis besede previdno odmerjal, kajti kot pravi, čas za velike besede je minil, zdaj se začenja čas streznitve in zavzetega dela, da bo opravičeno zaupanje volilcev, ki so ga postavili na župansko mesto. Občina bo na Paplerjevi Kje bo novi župan uradoval? Na prvi seji občinskega sveta je padla beseda tudi o tem, da bi morda poiskali novo hišo za občinsko zgradbo, torej ne te, v kateri jc zdaj krajevna skupnost. »Ogledal sem si vso hišo na Paplerjevi 22, kjer jc zdaj sedež krajevne skupnosti. Mislim, da bomo lahko prostore vsaj spočetka za silo tako uredili, da bo tam lahko tudi sedež občine. Podstrešje hiše še ni izkoriščeno, na njem pa je kar precej prostora. Precej bolj kritičen pa bo dostop do pisarn v višjih nadstropjih. Stopnišče je tako, da ga komaj zmore zdrav obiskovalec, starejši, še manj pa invalidi, pa po stopnicah skoraj ne morejo. To bo večji poseg v zgradbo. Nikakor se nimam namena skrivati pred občani, še zlasti ne v kakšni nedostopni pisarni. Vsekakor bomo nekaj obnavljali, toda ne preveč, da ne bo šlo preveč za stroške delovanja nove občine. Spodaj pa jc kar primerna soba za sestanke občinskega sveta, kjer so se doslej sestajali organi krajevne skupnosti. Del prostora bo ostalo tudi za delovanje krajevne skupnosti Borovnica, če se bodo ljudje po vaseh tako organizirali.« V nastopnem govoru pred občinskim svetom ste predlagali, da bi krajem v borovniški občini priporočili, naj se organizirajo kot krajevne skupnosti ali najmanj, kar je mogoče, da si postavijo vaške odbore. Gre za nekakšno decentralizacijo? »Mislim, da bo zelo smotrno, če bomo občino tako razdelili. Kljub temu, da je v občinskem svetu, kar je dobro, predstavnik skoraj vsakega kraja pri nas, je vendar drugače, če so kraji tudi samoorgani-zirani, kajti nihče ne more vedeti za vse potrebejaaja bolje kot prebivalci sami. Zupana morajo resda zanimati vse zadeve v občini, tisto skrito, kar si ljudje želijo, pa težko ugane, če sami tega ne povedo. Poglejte Pokojišče. V sedanjih razmerah se niso mogli samostojno odločati za to ali ono, ker niso imeli vaškega odbora, zdaj pa so postali celo krajevna skupnost, žal da v vrhniški občini. Po tem receptu bi lahko vse kraje organizirali tudi pri nas. Saj tudi v sosednji vrhniški občini ne bodo ukinjali krajevnih skupnosti na primer Blatne Brezovice, Bevk itd. Naša občina ni nič manj razčlenjena in v njej ni nič manj posebnih interesov posameznih krajev. Saj ponekod že imajo kar primerne prostore za sestanke in za najnujnejše uradovanje, denimo vsaj za arhiv, čeprav razmišljamo o tem, da bi za potrebe krajev imeli vsaj administrativno pomoč kar v hiši, kjer bo občina.« Županove urice bodo Ali boste imeli tako imenovane županove urice, se pravi, si boste vzeli čas za pogovore z občani? »To bom vsekakor imel. Čeprav me ljudje že zdaj srečujejo po Borovnici, si bom rezerviral čas tudi za taka srečanja, verjetno vsak teden kak dan ob koncu tedna, ob petkih na primer, se bom že še odločil, ko bom videl, kdaj bo ljudem najbolj prav. Zdaj je imel predsednik KS te pogovore ob torkih in je imel zmeraj veliko obiskov. Tudi če bo k meni kdo prišel samo na klepet ob kavi, bo dobrodošel.« Kako torej predlagate krajem? »Naj se čimprej ljudje sestanejo in se dogovorijo, kakšne bodo potrebe kraja v prihodnjem letu. Denimo, ali je še kje potreben asfalt, javna razsvetljava, kakšne druge stvarne in realno predstavljene krajevne potrebe itd. Potem bomo poskusili vse želje uvrstiti v program dela občine v prihodnjem letu, ko imamo na začetku sicer še opraviti s sprejemanjem občinskega statuta, ki ga moramo sprejeti tri mesece po prvi seji občinskega sveta, se pravi do 15. marca, ker nam tako predpisujejo roki, potem pa imamo še tri mesece, da postavimo vsa občinska telesa, kar pomeni, da naj bi vsaj za silo delovanje nove občine steklo do 15. junija 1995. Dotlej pa se bomo morali še veliko pogovarjati z Vrhniko, tam bo še vedno naše občinsko računovodstvo, šele po sprejetju statuta bomo lahko imeli to doma. Pri tem računam, da bomo lepo sodelovali z vrhniškim županom. Saj bomo tako ali še naprej povezani z Vrhniko, tako ali drugače.« Kako naj bi pravzaprav začeli delovati? »Najprej nameravamo poskrbeti, da bi dejstvo, da imamo novo občino, ljudi pač ne motilo preveč. Vsekakor bo življenje normalno teklo naprej oziroma prizadevali si bomo, da bi vse potekalo brez velikih pretresov za ljudi. Da bi torej to, da smo občina, ljudi ne prizadelo, čeprav je to novost.« No, vsaj nekaj novega se bo dogajalo? »Seveda, zdaj, ko bomo pripravljali statut, saj statutarno komisijo že imamo, vodi jo pravnik Andrej Petrovčič, v njej pa sta še Maja Makovec Brenčič in Jože Zorman, bomo ljudem predstavili v Našem časopisu, ta naj še kar izhaja, predlog statuta občine Borovnica, da bodo ljudje bolje ve- deli, kako si zamišljamo delovanje. Mislim, da bo to besedilo pripravljeno v kakšnih dveh mesecih. Imamo tudi mandatno-kadrovsko komisijo, ki smo jo izvolili na prvi seji občinskega sveta, vodi jo Slavko Turšič, in \ imamo začasno sekretarko občine , Slavko Grdina, da bo s te plati delo nemoteno potekalo in da bomo lahko uradovali. Na prvi seji sveta, na kateri je bil za predsednika občinskega sveta izvoljen Anton Kržič, za podpredsednika pa Marjan Kržič, je sicer bilo opaziti, da je ena skupina svetnikov z veliko večino prodirala s svojimi predlogi, vendar sem prepričan, da pri konkretnem delu in vprašanjih krajevnih potreb ne bodo toliko gledali, kdo kaj predlaga, ampak kaj kdo predlaga.« Društva naj cvetijo V Borovnici in okolici deluje precej društev, od športnih do kulturnih, tuje turistično društvo, tu so lovci, gasilci, planinci. Zdaj so nekako nervozni, saj je bila dosedanja dejavnost vpeljana, tudi denarje pritekal. »Občina v Borovnici tega ne bo zatrla, morda se bo marsikaj še bolje razvijalo. Za kulturna druš-i tva so problem prostori, morali j bomo najti prostore zanje. Prihodnje leto bo marsikatera pomembna obletnica, borovniški gasilci bodo praznovali I K), obletnico delovanja, kar je res lepa obletnica. Čimprej naj pregledajo, kakšne potrebe imajo, da jih uvrstimo v program za prihodnje leto. Težko bo namreč kaj večjega ukreniti, če se bo kdo v zadnjem trenutku spomnil, kaj prispevati za njegovo praznovanje, za redno dejavnost pa je tako ali tako nujen vsaj letni načrt.« Že dolgo ste samostojni obrtnik, se pravi, da morate precej gospodarsko razmišljati in preživeti. To pomeni tudi nov veter ali vsaj drugačen veter v občinski politiki do obrtnikov in podjetnikov? »V Borovnici se včasih zdi, kakor da ni pravega trga za storitve. Nimamo na primer čevljarja, nimamo avtomehanikov, ki bi začeli na svoje, marsičesa ni, kar je takem kraju drugod običajno. Če že ne moremo vplivati na davčno politiko, kije v državni pristojnosti, moramo takim dejavnostim vsaj omogočiti prostor, kjer bodo lahko delovale. Morda bo z načrto- vano preselitvijo nekaterih trgovin tudi na glavni borovniški ulici kaj več možnosti zanje. Kar se tega tiče, bom poskušal narediti vse, kar je mogoče, v okviru obrtnega združenja, ki mu predsedujem. Občina je za to tukaj, da poskuša poskrbeti za vse potrebe ljudi v kraju, tudi za redno preskrbo z vsem, kar je nujno za življenje. Rad bi pritegnil tudi večja podjetja, ki jih imamo, da bi bolje prispevala k razvoju kraja. Želim jim, da bi lepo uspevala, kar bo vsem v korist, zlasti še mladi občini. So pa seveda še druge stvari, delovati mora šola, zdravstvo, otroško varstvo na eni strani, na drugi strani pa komunalne dejavnosti. Veliko se imam še za razgledati, čeprav veliko stvari poznam iz preteklosti.« Nekatere borovniške teme so večne? »Poskušali bomo urediti marsikaj takega, kar je ostalo neuresničenega v dosedanjem svetu krajevne skupnosti. Ta je moral prositi za denar na Vrhniki, zdaj bomo nekaj dobili direktno sami, o marsičem, kar je bilo narejeno v preteklosti skupnega pa se bo treba pogovoriti z Vrhničani. Sicer pa bo delitvene bilance predpisoval poseben zakon na državni ravni, od nas pa bo odvisno, kako spretni bomo. Ne pričakujem, da bi to hitro teklo, čeprav je pri sosedih za župana človek, s katerim se je mogoče pogovarjati.« Veljajo vsi dosedanji občinski odloki. Kako hitro boste sprejemali nove? »Seveda, vsi odloki dosedanje vrhniške občine veljajo toliko časa, dokler ne bomo sprejeli svojih. Pravne praznine na tem področju torej ne bo.« Promet bomo naredili varen Vas kaj posebno muči? »Naše ceste. Nekaj za razsvetljavo je bilo že narejeno, da ponoči ni tako temno. Vendar so še hujši problem ozke ceste. K sreči na njih še ni hudih nesreč, vendar nesreča nikoli ne počiva. Prav rad bi videl, da bi otrokom vsaj do konca mandata poskrbeli za varno pot do šole.« Nastopili ste kot kandidat Združene liste, morali pa boste župa-novati prav vsem Borovničanom? »Res je, da te v vsakem primeru nekdo predlaga in mene je pač predlagala ta stranka. Vendar ljudje vedo, da sem s svojim dosedanjim delom predvsem pokazal, da mi je veliko do napredka vseh ljudi v Borovnici in seveda tudi do tega, da bi čim manj ljudi živelo na robu preživetja. Je pa seveda res, da mi je med čestitkami, ki sem jih prejel po izvolitvi, najbolj ljuba tista, ki mi jo je dan po volitvah poslal koprski župan Aurelio Juri. Brez dvoma pa si župansko vlogo predstavljam tako, da moram upoštevati vse prebivalce naše občine. Volilcem, ki so me izvolili, pa se za glasove in za izkazano zaupanje zahvaljujem.« Ob koncu še kakšna misel? »Začenjajo se prazniki, kmalu bo novo leto. Vsem prebivalcem v naši občini želim ob praznikih veliko veseja in sreče, vsekakor pa tudi srečo v prihodnjem letu.« N. Č. j PO VOLITVAH V BOROVNICI Imamo kar smo želeli, ali neželeli prav vsi. Smo nova občina. Po preštetih glasovih in zaupanju v delo naše stranke, smemo ponoviti: STOPIMO SKUPAJ ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE! Volilci, občani BOROVNICE, HVALA ZA ZAUPANJE! Hvala za vsak vaš glas! Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Borovnica , no 4 1885 |et 1995 % -i Vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 1995 vam želi Gasilsko društvo BOROVNICA PREDSTAVITEV MOVO IZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA OBČINE BOROVNICA Vabimo vse občane na predstavitev novo izvoljenega občinskega sveta in župana, ki bo v večnamenskem prostoru naše osnovne šole, 26.12.1994 ob 19.00 uri. PRIREDITEV ORGANIZIRA LDS BOROVNICA Po končani predstavitvi vas vabimo na dobrodelno zabavo v TVD Partizan Borovnica. VLJUDNO VABLJENI! VSTOPNINA: 700,00 SIT Izkupiček prireditve je namenjen oživitvi novih dejavnosti TVD Partizan. KOT V ZAČETKU VSAKEGA DECEMBRA Miklavž in Miklavžev sejem Praznične decembrske prireditve na Vrhniki so se pričele z. Miklavževim sejmom na Stari cesti in z Miklavževim sprevodom. Čeprav je bil čas zadnjih priprav in predstavitev strankarskih kandidatov za lokalne volitve, pa Miklavž ni bil pozabljen, saj so ga otroci pričakovali z največjim veseljem. Od 29. 11. do 5. 12. 1994 je bila Stara četa praznično razsvetljena in zasedena s številnimi stojnicami različnih artiklov. Prodajalci iz različnih krajev Slovenije so za- sedli skoraj vse pripravljene stoj- I niče, tako da jih je bilo okrog 50. Prve dni je bil obisk skromnejši, veliko obiskovalcev pa je bilo v soboto in nedeljo ter v ponedeljek (5. 12.), ko je bil Miklavžev sprevod. Največ ljudi se je ustavljalo pri domačih prodajalcih in izdelovalcih medice in domačega žganja ter ob stojnicah, kjer so prodajali sveže sadje. Otroci pa so z nestrpnostjo pričakovali Miklavžev sprevod, ki seje s svojim spremstvom peš napotil od cerkve svetega Le- Marsikateri otrok je bil vesel Miklavževega darila. (Foto: Markelj) Del Stare ceste s stojnicami Miklavževega sejma Pobesneli parkeljni brez Miklavža Naj vam opišem moje letošnje doživetje praznovanja Miklavža, ki pa ni bilo niti podobno temu običaju pred nekaj desetletji, kosem bil tudi sam udeležen v tem lepem in svetem sprevodu. Zdi se mi, da vsak Vrhničan ve, kje je Kurja vas. In sredi te vasi so se okrog 18. ur začeli zbirali »kur-jevaški« mladeniči. Seveda kot se spodobi za ta praznik, so zvonili in trobili na rogove pa tudi na kakšen frakcij. Do tu vse lepo in prav. Toda po štirih urah in pol seje pri moji hiši začel pravi pekel. Ti razgrajači so začeli razgrajati po vratih in ograjah stanovanja, kjer sta mirno spali moja hči in vnukinja. Ker pa mi starejši ljudje ne prenesemo nasilništva in mladostne objestnosti ob tako pozni uri, sem hotel tem nevzgojenim fantičem dopovedati, naj to počno vsak na svojem domu, če jim vse to starši dovolijo. Toda alkohol v njihovih glavah je naredil svoje. Iz zgornjega nastrop-ja se je po stopnicah zakadilo kakih šet razgrajaško navdahnjenih mla-deničev, nekateri sploh niso bili v tradicionalni opravi, kot se spodobi za miklavževanje, vendar oboroženi z verigami. Ko sem jih še nekajkrat opozoril, naj s takim razbijaš-tvom prenehajo, je nekdo izmed njih vdrl v mojo hišo. Seveda sem ga poskušal zadržati, takrat pa se je spravila nadme še ostala njegova druščina. Medtem ko sem jih miril, sem utrpel boleče telesne poškodbe. Vrh vsega pa imamo poškodovana dvoja vhodna vrata, seveda pa smo bili prikrajšani blaženega nočnega miru. Najbolj hudo pri vsem tem pa je to, da moje male vnukinje ne bodo nikoli več s takim radostnim pričakovanjem čakale, da jih obišče sv. Miklavž. Upam, da bodo starši teh nede-budnežev nekoliko premislili in vsa malo lepše poučili svoje otroke. Janez Lazar, Notranjska 22, Vrhnika narta, po Stari cesti do Gostilne Turšič ter nato po Ulici 6. maja v Cankarjev dom. Tam je Miklavževo spremstvo pripravilo kratek program, sam Miklavž pa je pridnim otrokom razdelil darila. Otroci so s široko odprtimi očmi pričakovali darila. Nekateri so ob pogledu na hudičke in parklje s strahom sprejeli darilo. Na koncu pa so vsi zadovoljni odšli na svoje domove, kjer jih je morda tudi čakalo Miklavževo darilo. Tako nekako so minili prvi decembrski Miklavževi dnevi. Obdaritve in prihode Miklavža pa so pripravili tudi v nekaterih krajevnih skupnostih obeh sedanjih občin. Naj navedemo samo nekaj zgodovinskih misli o svetem Miklavžu, ki je prvi med svetniki v času pred božičem, v času, ki ga Cerkev imenuje ADVENT — prihod. V dobršnem delu katoliške Srednje Evrope je sv. Miklavž najbolj priljubljen zimski svetnik. S posebnim pričakovanjem ga sprejemajo otroci, saj je Miklavž tisti, ki otroke obdaruje, jih za pridnost nagrajuje, za nemarnost pa prepusti kaznim spremljevalcev, parkljev. Tako visoko čislan je že od 11. stoletja naprej. Legenda ga predstavlja kot velikega čudodel-nika in mogočnega zavetnika. Tako je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode, ko jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Odtod nemara izhaja šega, da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode. Odtod tudi tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj in pravzaprav predstavljajo tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje. Zato rdeča jabolka in orehi sodijo med obvezne darove, ki jih dobri Miklavž prinaša pridnim otrokom v noči od 5. na 6. december. Ta preprosta darila so bila kar precej časa v navadi, še posebno na kmetih, kjer je Miklavž prinesel še suho sadje, lešnike, fige, zavitke sladkarij ali kos lecta. Šele kasneje so bili otroci deležni tudi igrač in drugih daril. Ob vseh darilih pa ne smemo pozabiti obvezne šibe, miklavževke, ki sojo dobivali poredni otroci. V naših predstavah je šiba kazen za porednost. Toda ne pozabimo, da je bila svoje dni šiba čarodejni pripomoček, s katero so tepežnik i iz Miklavževega spremstva posredovali življenjsko moč. Skoraj povsod, koder hodi ali je hodil Miklavž »osebno«, otroci »nastavljajo«, kar pomeni, da Miklavž ne izroči vseh darov, ampak drugi del prihrani za svoj nočni obisk. Zaio otroci na večer obdaritve 5. decembra radi nastavijo peharje, krožnike, škorenj-čke, da Miklavž vanje nasuje »ostale« darove. Na Vrhniki so Miklavžev sejem, sprevod in obdaritev pripravili: Društvo prijateljev mladine. Slovenski krščanski demokrati, Turistično društvo Blagajana in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. S. S. Luč in asfalt Krajani KS Vrhnika vas — Ob Beli in Ob Potoku smo si uredili javno razsvetljavo in asfaltirali cesto za varnejšo in udobnejšo pot do domov Za cesto Ob Potoku od hiše pri Mrlaku do Poti k Studencu in Ob Beli smo krajani 18-ih hiš sofinancirali asfaltiranje naših poti v dolžini 300 m in prispevali za 6 luči javne razsvetljave. Iz proračuna Občine Vrhnika so nam pomagali del g. Gutniku, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Primisu.g. Tomšiču, županu Občine Vrhnika, upravnim organom Občine Vrhnika in vsem, ki ste nas finančno in moralno podprli, da smo vse skupaj uredili tako, da je nam, krajanom tega območja, v zadovoljstvo. Zadovoljstvo pa je kljub temu vsako jesen skaljeno, saj potok Bela poplavlja v glavnem ta del pri financiranju za odvodnjavanje meteorne vode, delno za eno luč (J-R-), predvsem pa v celoti financirali varovalno ograjo Ob Potoku v dolžini 150 m. Zahvaliti se moramo KS Vrhnika VAS za finančno pomoč in g. predsedniku Karlu Jurjevčiču za vzpodbudo ter tajnici KS za pomoč pri administrativnih delih. Zahvaljujemo se tudi izvajalcu KS Vas. Zato prosimo vse pristojne, da bi za ureditev potoka Bela namenili več finančnih sredstev, in sicer v čimkrajšem času, da ne bo nastajala škoda na pridobljenih komunalnih ureditvah in naših domovih. V letu 1995 želimo vsem veliko poslovnih uspehov in zdravja! Krajevna skupnost VAS: Gradbeni odbor Nov asfalt je tudi z obeh strani zaplaninske cerkve. Cankarjev Klanec ostaja klanec V letu 1993 je bil Na Klancu položen asfalt, in to samo delno, nekake--do zgornjega križišča. Preostali del, do drugega asfalta, približno 90 metrov, pa je ostal makadamski. Tisti »košček« makadama krajani tamkajšnjega območja sami urejujejo, nasipajo in popravljajo. Vendar pa ob vsakem dežju voda neusmiljeno vse odnese na dno Klanca, celo na začetek Stare ceste. Zato si vsi prebivalci Klanca želijo, da bi asfaltirali še tisti del ceste. Sami so pripravljeni tudi nekaj prispevati, vendar tam živijo starejši ljudje, upokojenci z nizkimi dohodki, ki bi le s težavo lahko prispevali celotne stroške za asfaltiranje. Pričakujejo pomoč širše družbe, predvsem občine in KS, saj »Cankarjev Klanec« vsak dan obiskuje šolska in predšolska mladina ter drugi ljudje in turisti. Je tudi lepa sprehajalna pot naprej do Sv. Trojice, ki jo je treba urediti ter asfaltirati še preostali košček nekdanjega »Klanca siromakov«. Ravno ob še neas-faltiranem delu Klanca pa stoji in propada tudi Mencinova hiša, kar je lahko nevarno za sprehajalce in stanovalce tistega predela. Zato bi biio treba poseči vmes in sanirati podirajočo se hišo. Vsi problemi so nekako vidni na sliki, ki smo jo posneli prejšnji teden ter od krajanov izvedeli še marsikaj zanimivega. N. Č. Novi metri asfalta Lepo jesensko vreme je omogočilo, da so bili asfaltirani marsikateri metri cest, poti, ulic in tudi novo športno igrišče v nekaterih krajevnih skupnostih zdaj že nove vrhniške občine. V Podlipi-Smrečju je bil asfaltiran del ceste med Podlipo in Smrečjem, in sicer v dolžini 2200 m, od odcepa k kmetiji Trček do odcepa na Kanj dolu. Asfalt na cestišču je širok 5 metrov, narejene so bile tudi mulde in vodni prepusti z utrjenimi bankinami. Ta del investicije je bil v popolnosti financiran iz. občinskega proračuna v vrednosti okoli 18 milijonov tolarjev. Ob tem je bila asfaltirana cesta tudi na Samijo, v dolžini 210 m, za kar pa so krajani tega zaselka sami financirali v višini 640.000,00 tolarjev. Podlipčani, predvsem pa mladi, so po dolgih letih le dobili asfaltiran športni objekt, ki bo namenjen raznim športnim dejavnostim in prireditvam. Nova asfaltna površina je velika 26 x 42 metrov, ki je bila narejena v znesku 1,4 milijona tolarjev. Za ta objekt pa je občina dala kredit KS Podlipa-Smrečje. Krajani Zaplane pa so se na volitve 4. decembra lahko peljali že po novem asfaltu. Na novo je bila asfaltirana cesta v dolžini 2400 metrov, in to od križišča pri Logarju (Ulovka), mimo zgornje Zaplane in cerkve do odcepa na Planino. Vrednost investicije za 2 km asfalta je bila 14,4 mio tolarjev, kar je prispevala občina. Za ostale metre asfalta, pa so prispevali krajani Zaplane v denarju ali tudi v delu. Nov asfalt odnosno cesta je široka 4 metre, izdelani pa so bili tudi jarki, mulde, bankine in vodni prepusti. Lahko rečemo, da je bilo narejeno veliko dela za dobrobit krajanov in razvoj samih krajevnih skupnosti. Večkrat je kdo kritiziral občino, vendar pa se je v teh primerih izkazala s kar velikimi finančnimi vložki. Ostali so še ne-asfaltirani deli, ki bodo prav gotovo prišli na vrsto v naslednjih letih, vse pa je odvisno od denarja. Tudi na Vrhniki seje zaključila obnova dela magistralne ceste M-10 Vrhnika—Ljubljana, in to od Petrola do Sinje Gorice. Nazadnje je bil obnovljen most v Sinji Gorici in samo križišče pred podjetjem Kovinarska. Tako je izdelano vozišče, kolesarska steza, pločnika, zelenice, javna razsvetljava in vsa pripadajoča infrastruktura na tem odseku ceste. S 1. novembrom je pričela delovati tudi avtobusna postaja pri VRTNARIJI. Celotna investicija je bila 127,5 mio tolarjev, od tega je občina prispevala 33 mio in Republiška uprava za ceste 93 mio tolarjev. Vsa dela na Vrhniki, Zaplani in Podlipi-Smrečje je izvajalo Pri-morje iz Ajdovščine. S. S. Novo športno igrišiče v Podlipi že služi namenu, čeprav bo potrebno urediti še okolico. Nov asfalt na delu ceste proti Smrečju zavezuje vse, da že sedaj razmišljajo za dokončno ureditev ceste, ki bi veliko skrajšala povezavo z Žirmi. USTANOVLJENO VRHNIŠKO DRUŠTVO »SOŽITJE«, ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM Ljudje dobre volje napolnili dvorano 8. december bo za vse ljudi dobre volje ter za starše oziroma svojce otrok z motnjami v duševnem razvoju zapisan kot dan, ko je bilo ustanovljeno društvo »SOŽITJE« Vrhnika za pomoč duševno prizadetim. Večnamenski prostor osnovne šole Ivana Cankarja je bil skoraj premajhen za vse udeležence prvega ustanovnega občnega zbora. Udeleženci pa so bili predvsem starši, svojci in prijatelji otrok z motnjami v duševnem razvoju, strokovnjaki, medicinske sestre, vzgojiteljice in ljudje, ki so se odločili po svojih najboljših močeh pomagati družinam s takimi otroki. Ob tem moramo vedeti, da podobna društva že delujejo v skoraj vseh slovenskih občinah. Najprej je bil opravljen uradni del občnega zbora, ko so vsi prisotni sprejeli statut društva, program dela ter izvolili ožje vodstvo društva. Samo društvo »Sožitje« Vrhnika bo delovalo in združevalo člane z območij Vrhnike, Bo- meznih dejavnosti v korist duševno prizadetih in njihovih družin, — spremljali problematiko, spodbujali, opozarjali, predlagali in uresničevali ukrepe pristojnih organov ter strokovnih institucij za napredek družbene, državne in posameznikove skrbi za duševno prizadete in njihove družine, — si prizadevali in spodbujali razvoj znanosti s tega področja, — obveščali starše, skrbnike in druge občane o problematiki duševno prizadetih in njihovih družin, si prizadevali za njihovo interesno združevanje in jih pritegovali k sodelovanju pri reševanju splošnih vprašanj, ki so povezana z duševno prizadetostjo, — pomagali občinskim in državnim upravnim organom in drugim strokovnim organom, institucijam, političnim strankam ter drugim organizacijam in skupnostim pri uresničevanju njihovih nalog in s področja skrbi za duševno prizadete osebe, njihove starše, druge družinske člane in j Miklavž obdaril otroke j v delovnem centru Podlipa : Nekdanja ljudska šola v Podlipi je bila pred leti prenovljena, i Zdaj jepostala že pravi center za vzgojo in delovno usposabljanje | duševno prizadetih otrok z Vrhnike, Borovnice in Logatca. V š pritličju je na delovnem usposabljanju 11 otrok, kjer so nekako ■ do 18. leta starosti. Zanje skrbijo tri vzgojiteljice. Najnovejši pa : so zgornji prostori, ki so predelani v prave delavnice. Tam pa so : že osebe, starejše od 181et,kjersovvarstveno-delovnemcentru. j Takih je dvanajst, zanje pa skrbita dva vzgojitelja. Poleg varstva ■ za te osebe je poskrbljeno, da se ukvarjajo z že kar pravo proiz- ■ vodnjo manjših artiklov, kot so obešalniki, svinčniki, razne ; čestitke,... : Izdelujejo tudi razne izdelke iz. gline, pač učijo se delovnih na- : vad kot v pravem delovnem podjetju. V času Milavža je center » obiskal Miklavž ter jih obdaril. Varstveno-delovni center je pre- ■ jel peč za žganje in sušenje gline, kar je velika pomoč pri njiho-• vem nadaljnjem delu. Vsi drugi otroci pa so dobili Miklavževa : darila. Oddelek za delovno usposabljanje pa je Miklavžu pripra-; vil kratek programček, saj so mu vsi veselo zapeli. Miklavžev ! obisk s spremstvom je pripravila Krajevna skupnost Podlipa-| Smrečje. Tako se povezovanje krajevne skupnosti in centra iz le-: ta v leto poglablja, kar je vse v korist gojencev centra. : S. S. rovnice in Logatca. Je pa to prostovoljna, nestrankarska, društvena organizacija s socialno-človeko-ljubnimi cilji in organizacijo za napredek skupne in posamične skrbi za duševno prizadete osebe, njihove starše in družinske člane. Člani društva pa so starši, strokovni delavci in drugi občani ter organizacije v dobro otrok z duševnimi motnjami. Vsak človek ima probleme, vendar pa več ljudi oziroma vsi skupaj najdemo rešitve. Društvo in njegovi člani pa bodo v prizadevanjih za napredek celovite družbene skrbi za duševno prizadete in njihove družine uresničevali naslednje naloge in cilje: — skrbeli za razširjanje članstva, — spodbujali in podpirali akcije za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s tega področja, — organizirali in aktivirali članstvo ter javnost za izvedbo posa- Miklavž, božič, novo leto... — čas praznovanja, veselja in obračunov. Če bi naštevala vse, ki ste položili kamenček v mozaik življenja in dela v Podlipi, bi bil seznam predolg. Rada bi se zahvalila neznanemu darovalcu, ki nam je preko KARITAS omogočil, da so bili prav vsi otroci vključeni v zimsko šolo v naravi, vsem organizacijam, obrtnikom in posameznikom, ki ste nas materialno podprli, vsem, ki ste sodelovali s prostovoljnim delom in tudi vsem, ki ste čutili z nami, nam dajali moralno oporo ter z lepo besedo in nasmehom polepšali naš vsakdan. Prav vsem voščimo lepe praznike ter želimo miru in veliko dobre volje v teh božičnih dneh ter v prihajajočem letu 1995! Za D U Podlipa Anica Žilavec skrbnike, — uresničevali dogovorjene sklepe in smernice Sožitja — zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, — delovali po sistemu od človeka za človeka in skupinsko. Po soglasno sprejetem statutu so udeleženci izvolili Izvršni odbor z naslednjimi člani: Jana Vilfan (namestnica predsednika), Maja Mancini (blagaj-ničarka), Mateja Kalič (tajnica), Viktorija Slabe, Anica Žilavec, Staša Krapež, Ermina Šimenc, Irena Suhadolc, Jože Hren, Vera Habe, Lučka Kenk in Nataša Baje. Za predsednico društva pa so z aplavzom izvolili Mileno Kržič. Milena Kržič, mati enega izmed otrok na delovnem usposabljanju v Podlipi, je namesto govora pripravila resnično zgodbo iz njenega življenja, ki jo je prebrala Mir-jam Suhadolnik, povezovalka kulturnega programa po uradnem delu. »Ko sem pripravljala govor, ki naj bi bil prebran prav danes, sem pomislila, da bi vse skupaj prav leto pozdravila, se vam zahvalila za vašo podporo, vas prosila, naj nas ne pozabite; pa to ni tisto, kar bi vam želela povedati. Želim vam povedati zgodbo nekega očeta in matere, ki ju je življenje postavilo na popolnoma drugačno tirnico, kot sta si jo zamišljala, ko sta pričela ustvarjati svoj dom. V pričakovanju veselega dogodka, kot je rojstvo, se nista v ničemer razlikovala od vseh drugih staršev. Tiho sta izbirala ime in pripravljala toplo zibelko. Veliki dan je napočil, rodil se jima je otrok. Kako je bil lep, pa vendar nekako drugačen: ni imel sesalnega refleksa, so jima rekli, mišični tonus je bil šibek. Pa kaj bi to, sta se nasmehnila drug drugemu in pozabila. Potem pa neprestane bolezni, pljučnice, infekcije, veliko vrat ordinacij sta odprla, a še vedno upala. Upala, da bo shodil, upala, da ju sliši, upala, upala, upala. Počasi, prav počasi se je slika Predsednica društva »SOŽITJE« Vrhnika Milena Kržič je prav gotovo najbolj prizadevna in delavna, vendar se zaveda odgovorne naloge, ki so ji jo z ogromnim aplavzom zaupali udeleženci zbora. jasnila; ni bilo več upanja, da bi pomladno sonce pozdravilo njunega otroka. Spoznala sta, da imata otroka, ki je drugačen, otroka, ki je prizadet. Koliko solz je steklo po njunih licih, vedo le tihe noči. Sram, strah pred neznanim? Pa kaj bi to, s ponosom sta položila otroka v voziček in odšla med ljudi, saj je vendar njun, njuna kri in meso, njuna ljubezen. In vrata so se odpirala, neskončnemu se je našel konec. Nista edina, še veliko je staršev, ki jih je usoda zaznamovala kot njiju ali pa še huje. Zakaj torej jokati? Nasmejmo se, primimo se za roke, stecimo čez travnik, spreglejmo začudene in strmeče poglede, veselimo se, saj imata otroka, ki je prizadet. Hvala vsem, ki ste jima kakorkoli pomagali, ki ste ju bodrili, pa čeprav samo z nasmehom. Hvala vsem, ki ste vzeli njunega otroka v naročje, se pustili mokro poljubiti, se z njim veselili vsakega majhnega napredka, jima pomagali in ju vzpodbujali. Hvala vam, ljudje dobre volje!« Ob koncu prebrane resnične zgodbe je v dvorani za trenutek nastala tišina in marsikatera solza se je ustrnila iz dna srca. Vendar pa življenje in težave tečejo naprej, misli pa v prihodnost, da je treba tem otrokom pomagati, jih vpeljevati v današnji način življenja ter jih ne izolirati od sveta, čeprav so »nekako« drugačni od nas, pa jim tega ne smemo pokazati. Oni so del nas in življenja z nami. V samem kulturnem programu so nam tudi sami dokazali, da znajo dobro pripraviti razne ske-čc, igrice, zapeti pesmi z »obvezno tremo« ter se poveseliti skupaj z gledalci. Kulturni program je pričel oktet Raskovec, folklorna skupina iz Ligojne je odplesala nekaj ljudskih plesov. Učenci šole s prilagojenim programom osnovne šole Ivana Cankarja pa so zaigrali igrico Sapramiška, dva zanimivo smešna skeča ter zapeli nekaj pesmi. Na koncu pa so otroci iz delovnega usposabljanja (11 jih je) v Podlipi skupaj s svojimi vzgojiteljicami pripravili kratek, vendar prisrčen program pesmi in skečev, za kar so prejeli ogromen in zaslužen aplavz. Varstveno-delovni center v Podlipi je dobil prepotrebno peč za žganje keramike in gline. Največ zaslug za uresničitev ideje je imel Janez Donik, kije zbral sofinancerja, ti pa so: Miran Prebil — Paviljon Brezovica, Opel Servis — Bine Trobec (Dolgi most), Elektro — Medic (Vrhnika), FIAT Servis —Jelko Baje (Sinja Gorica), LDS — odbor Vrhnika, COMING Vrhnika, Jani Marinčič — gostilna (Verd), Pizzerija Boter (Vrhnika), Avtokolor d.o.o. — Jaka Oblak (Drenov Grič), Elektromehanik — Jelovšek (Drenov Grič) in izdelovalec peči PIKA d.o.o. Osebje varstveno-delovnega centra v Podlipi se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje! imamo vendar drug drugega. Vse težave so rešljive, če to želimo in se za to potrudimo. Spoznala sta, daje veliko ljudi, kiju občuduje in jima zavida njuno moč. Se vedno sije sonce, življenja vendar ni konec. Spoznala sta drugačne kakovosti, kakovosti življenja, ki se daje drugemu, pa vendar ostane še veliko. Premagala sta strah in sram in danes lahko s ponosom povesta, da Društvo je ustanovljeno. Že takoj po koncu zbora je pristopne izjave podpisalo skoraj 70 novih članov. Na potezi je tudi širša družbena skupnost, ki bo morala temu namenu, kot humanitarno — človekoljubni organizaciji nameniti več denarja in tudi moralne podpore. Vse z namenom: pomagati duševno prizadetim otrokom, ki so del našega vsakdana. S. S. Voščilo Sirjav vesolja neizmernih smo otroci, prot veličini tej ubogi, majhni. Kaj nismo mi na tej nebesni poti, le celote nepomembni delci? Napuh in želja po oblasti sta vrlini, ki naš narod ju vse bolj časti, nobena stvar več v sram mu ni, kot da sedaj že vsi so brez vesti. Komu moj Kranjec bodeš letos roko dal, boš po barvi strank ljudi loč'val boš le nase gledal, al' boš človeka, kije revnejši, spošfval? Poglej ob letu vase, prav ti, da, ki proč obračaš se, ki oči ne daš, ko sosed ti besedo reče, ko vendar ti nič zlega noče. Naj duh zaveje drug med nami, bodimo kakor nekdaj složni, človek naj merilo bo, ne d'narji, ki z njimi vse se kupi, le ne prijatli pravi. Srečno Kranjci ljubi, vsem! Zdravja, zadovoljstva vam želim! Da bi še dokaj let užili vkup, nadlogam in težavam vkljub. Andrej Burnik Varstveno-delovni center je dobil peč za žganje keramike, za katero so prispevali nekateri podjetniki; najbolj so bili zadovoljni gojenci centra. Otroke oddelka za delovno usposabljanje v Podlipi pa je najbolj razveselil Miklavž s spremstvom in zvrhanim košem daril. Občni zbor za ustanovitev društva so popestrili učenci šole s prilagojenim programom; 7. in 8. razred sta predstavila igrico SAPRAMIŠKA. Večnamenski prostor osnovne šole Ivana Cankarja je bil premajhen za vse ljudi dobre volje, ki so prišli na ustanovni zbor društva »SOŽITJE«. ■ ■■■o.................•........■.........>»•>......t,.....»■■■)»......■......■■ I Društvo invalidov Vrhnika \ i j j Društvo invalidov Vrhnika želi vsem svojim članom in i : vsem, ki ste v letu 1994 pripomogli k razvoju društva, \ \ vesele božične praznike in zdravo ter srečno novo leto i ! /995. j I DI Vrhnika : j ! j Praznično voščilo i IO Društva upokojencev Borovnica želi vsem svojim članom in krajanom Borovnice veselo božično praznovanje v krogu svojih do- j ! mačih, v letu 1995pa čim več zdravja, osebne sreče in razumevanja med ljudmi. Vse člane Društva upokojencev Borovnica pa obveščamo, da bo v f j društvenih prostorih 15. I. 1995 ob 10. uri skupščina DU \ : Borovnica. : : IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII■■■•■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■»■••■■•■■■■»■■■■■■«"■■■»•■■• 10 DECEMBER 1994 NAŠ ČASOPIS s KOVINARSKA IZ NAJHUJŠEGA Moderen avtosalon in servis na koncu Vrhnike Proti Ljubljani grede ali iz Ljubljane na Vrhniko grede vsak Vrhničan in obiskovalec že dolga leta opazuje nekaj kakor sredi polja postavljenih industrijskih obratov. Če greš do tja z avtobusom, plačaš do Kovinarske. Podjetje je blizu in daleč, čeprav je bila Kovinarska tudi na sredi Vrhnike in zdaj na njeni parceli raste moderna blagovnica. Daje ta po svoje vrhniška bolečina, se tudi ve, in stare lope ljudi niso toliko motile kot dandanes marsikaterega moti betonski skelet, ki se naglo dviguje od tal. Toda to je že druga zgodba, ki je postala po svoje del vrhniške zgodovine, zlasti pa zgodovine Kovinarske, ki se je na obrobje kraja preselila zato, ker je imela trden program in znanega naročnika kot tovarna namenske proizvodnje. Tako se je včasih reklo delu za vojaške potrebe. Seveda je imela v predosamos-vojitvenih časih Kovinarska delegate v vseh delegatskih občinskih organih, kaj pa so v sami tovarni delali, je bila velika skrivnost, čeravno je tista skrivnost stala na parkirišču pred tovarniškimi dvoranami, kadar je bila narejena. Tudi danes naredijo marsikaj za Slovensko vojsko, za kar so tudi posebej izurjeni. Za splošno porabo so vsa leta seveda izdelovali tudi kaj drugega, na primer toplovodne peči in so bile po tuji licenci kar dobre, dokler niso pretirano iskali notranjih rezerv in na prepihu novih časov. Težava je bila ta, da bi ila bob ob steno tudi prizadevanja občine, da bi še rešili zdravo jedro tovarne, ki je rezala kruh številnim vrhniškim družinam, če ne bi pred dvema letoa prišlo do za kot se zdaj kaže za Kovinarsko dokaj ugodne rešitve. Vmes pa se je že s ceste videlo, da jim ne gre dobro, po tem, da seje na tovarniškem parkirišču zelo razredčilo število parkiranih avtomobilov, kar je pomenilo, da je ljudi v tovarni tudi v urah, ko bi morali delati, veliko manj. Pred dvema letoma torej je pri- vinarski dogaja in smo podjetje obiskali. Med našim obiskom niso nič skrivali, da jim gre bolje, kot jim je šlo in da imajo načrte. Resnica o sedanji Kovinarski je naslednja: Z nami sta se pogovarjali* g. Grega Erman, ki v imenu Korže-tovega sklada, ki je še vedno 100 odstotni lastnik tovarne, zdaj skrbi za razvojne možnosti podjetja in g. Marjan Kranjec, predstavnik zasebne firme Iveko, ki ima zdaj pri skupnem podjetju na skrbi prodajo izdelkov. G. Kranjec je avtomobilski trgovec z izkušnjami, saj seje okrog 30 let pri Stovenijaavtu ukvarjal s prodajanjem avtomobilov in drugih vozil, zdaj pa ima zasebno podjetje s šestimi zaposlenimi, direktorieva pa je njegova hči. Pred Kovinarsko je v kratkem času zrasel tudi montažni avtomobilski salon, kjer lahko kupite avtomobile znamke nissan, pooblaščeni pa so tudi za prodajo drugih vozil, tudi gopo- Prodajni salon avtomobilov nissan, ki je bil na novo postavljen in predan v uporabo v začetku decembra. tanjšali pločevine. Vsekakor pa je z izjemo menedžmenta, ki se v novih časih ni znašel, in je še kar naprej potreboval državno ali vsaj občinsko pomoč, v Kovinarski ostalo zdravo jedro izkušenih mojstrov, ki so prebili hude čase, dandanes pa se jim je spet odprlo, toliko, da jim dela ne zmanjka, vendar iščejo še novega. Osamosvojitev je seveda močno zarezala v življenje Kovinarske. Najprej jim je bila JLA dolžna lep kup denarja za opravljeno. Toda še huje kot dolgovi jih je prizadelo, da se je trg, ki je bil prej, na lepem sesul, s tem pa tudi velika naročila. Kovinarska je ostala šla Kovinarska pod okrilje tako imenovanega Koržetovega sklada za sanacijo podjetij in morda seje s tem začela tudi njena prihodnost. Da se nekaj dogaja, je pokazala tudi otvoritev avtomobilskega salona v začetku letošnjega decembra in za ograjo nova vozila, kakršnih prej ni bilo videti. Spet nekam skrivnostno, kot vselej, kadar je šlo za Kovinarsko, vendar so v tem primeru hitenja za novimi projekti in zaslužkom v firmi tudi nekoliko pozabili, da se morajo predstaviti tudi kraju, v katerem delajo. Vendar nas je zaradi te skrivnosnosti pri Našem časopisu le zanimalo, kaj se v Ko- darskih. G. Grega Erman nam je ob obisku v Kovinarski, ki ima 51 odstotni delež, razložil, kako so razmišljali in delali v zadnjih dveh letih. »V preteklih dveh letih, ko smo začeli s sanacijo podjetja, smo začeli iskati tudi nove povezave na slovenskem trgu, na področju nadgradenj za tovornjake, pri prodaji tovornjakov in vsega, kar sodi zraven. Nenazadnje smo šli tudi v organizacijo servisne dejavnosti in v prodajo novih tovornjakov. Našli smo partnerja v gospodu Kranjcu, kije imel lastno podjetje izključno za prodajo tovornega programa in se je želel povezati z nami za distribucijo tovornega programa, ki gaje prodajal. Tako smo našli skupni jezik za sodelovanje pri prodaji novih tovornih vozil, izdelavi nadgradenj in predelavi starih vozil in vsega, kar spada zraven. Povezali smo se tudi z Nissanom Adrio, zastopnikom Nissana v Sloveniji, tako je skupaj prišlo do zamisli, da bi tu na Vrhniki zgradili salon, prodajo Nissanovega osebnega in tovornega programa in servisne dejavnosti, potem pa morda tudi osrednje skladišče izdelkov tega japonskega avtomobilskega proizvajalca, zlasti za tovorni program, s prvim servisom, dekonzervacijo vozil itd. Na žalost je realizacija tega programa zaradi pomanjkanja denarja trajala skoraj leto dni, oziroma nekje od januarja do novembra, ko smo lahko po vseh zapletih postavili montažni objekt in ga 2. decembra tudi odprli, tako da bomo z decembrom lahko tudi resneje začeli s prodajo, potem pa januarja s pospešeno promocijo na trgu in vsem, kar bomo morali premagati kot začetne težave pri takem poslovanju, tudi resno začeli. Skratka, stališče Kovinarske je, da lahko z neko dodatno dejavnostjo izkoristimo doslej neizkoriščen prostor, obenem pa obogatimo osnovno dejavnost za izgradnjo različnih vrst špediterskih in furgonskih nadgradenj, potem tudi za promocijo Kovinarske na trgu preko avtosalona, da se na tej lokaciji začne nekaj dogajati.« Vendar to niso edine dejavnosti pri razvoju Kovinarske. Imate še kaj drugačnih načrtov? »Po dveh letih, ko smo se popolnoma osamili od zunanjega sveta nekaj zaradi zunanjih, nekaj pa tudi zaradi notranjih problemov, spet hočemo, da bi o nas vedeli nekaj več kot o podjetju, kije Predstavnik KOVINARSKE Grega Erman in vodja prodaje Marjan Kranjec sta v razgovoru povedala marsikaj zanimivega o nadaljnji perspektivi podjetja. delno za nedoločen čas, delno za določen čas in po pogodbi. Zaposlenost smo v enem letu povečali za 50 odstotkov, sredi leta 1993 smo bili na najmanjšem številu, potem smo to povečevali. Imamo težave z vpeljevanjem druge izmene, saj ne najdemo zadostnega števila delavcev. Upamo, da nam bo uspelo vsaj v prihodnjem letu. Na večini ključnih mest so že ozka grla v proizvodnji. Ves čas iščemo kovinarje in ličarje pa jih ne dobimo, od teh nismo niti enega odpustili. Res smo v procesu sanacije odpustili okrog 100 ljudi, vendar so bile to pretežno režijske službe in orodjarji, ki so delali v stari Kovinarski.« O tem se marsikaj govori. »Seveda se govori, tudi o tem, daje firma že zdavnaj prodana in še marsikaj drugega. Toda Kovinarska je še vedno v stoodstotni lasti sklada.« In kakšno razmerje je s podjetjem Iveko? Odgovoril je g. Marjan Kranjec: »Tukaj smo se našli tako, da je tudi naše podjetje Iveko, ki se ukvarja izključno s prodajo, našlo tu prostor za svoje dejavnosti, ki ga doslej ni imelo. Prispevali smo 49 odstotni delež. Če se hočeš ukvarjati s prodajo tovornjakov in sploh vozil, moraš imeti servis. Pri Kovinarski smo to našli, da lahko opravljamo svojo dejavnost, naš interes je, da čimveč prodamo, interes Kovinarske, da imajo čimveč dela za svoje ljudi, kar je razumljivo.« nissanov? »Na tej lokaciji, ne v okviru avtosalona, bodo tekli dopolnilni programi, ki seveda ne bodo konkurenčni Nissanovemu, saj moramo na nek način napolniti prostor. Servis ima že zdaj 240 kvadratnih metrov delavniškega prostora, ki jih je treba napolniti. Seveda imamo načrte, toda dejavnosti bomo širili postopno, vztrajno in v skladu z možnostmi. Že sedanji izdatek za naložbo ni bil majhen, okrog 50.000 mark in vse je vložila Kovinarska. Oba upava, da se nam bo to povrnilo. Konkurenca je danes huda. Vendar, kupci bodo pri nas zadovoljni, saj jim bomo nudili vse, kar bodo želeli, vključno z atestom in s tehničnim pregledom. Vozilo bo potem treba peljati samo registrirat. Ljudje danes ne tekajo radi po., uradih.« Kaj boste prodajali razen nissanov? »Kompleten Ivecov program tovornih in dostavnih vozila, Fia-tov program dostavnih vozil.med njimi fiat ducato s 7 sedeži, morda pa bo sčasoma še kaj. Zdajle že imamo na voljo piaggo porter, privlačno dostavno vozilo, ki ni. pretirano drago, je pa novih oblik in morda kupci še niso vajeni te oblike. Nepokritega prostora je kar precej.« Omenili ste posredniško prodajo. »Lastnik nam avtomobil lahko pripelje v posredniško prodajo, ni Izdelujejo pa tudi razne nadgradnje za tovorne avtomobile, kijih na željo kupcev različno oblikujejo. Med glavnimi artikli sedanje proizvodnje v Kovinarski so tudi kontejnerji za nemškega kupca, ki je z zadovoljen prestalo sanacijo, ki je zdaj v fazi rasti. Načrtujemo sodelovanje z nemškim partnerjem Kovinarske Kotschenreutherjem, za katerega delamo nadgradnje, to je znan nemški prizvajalec priklopnih, polpriklopnih vozil in računamo tudi na izmenjave programov. Doslej smo mu samo pošiljali naše izdelke, v naslednjem letu pa računamo na distribucijo njegovih izdelkov pri nas. Nekaj naj se torej začne dogajati tudi na tem področju.« To je poslovni načrti. Kako pa je z lastninjenjem? »V treh ali štirih mesecih naj bi zaključili privatizacijo z notranjim odkupom ter prodajo tistega deleža, ki bo ostal na skladu, strateškim partnerjem.« Koliko ljudi dela pri vas? »Ta hip imamo 120 zaposlenih, Avtosalon torej ni vaša last? »Avtosalon je v skupni lasti Iveka in Kovinarske. Ustanovljen je s skupnim kapitalom poldrugega milijona tolarjev, ni v lasti fizičnih oseb, temveč obeh podjetij. Verjetno bomo dejavnost še kaj širili, na prodajo rabljenih vozil, nakup staro za novo, iščemo že povezavo s specialisti na tem področju, v tem sklopu je zamišljen servis, doslej za tovorni program, v prihodnje pa tudi za celoten Nissanov program kot pooblaščeni servis.« Zdaj ste v montažnem objektu. »V dveh letih naj bi pozidali nov salon, to je tudi zahteva partnerjev in upamo, dajo bomo lahko uresničili. To naj bi bil tak avtosalon, ki naj bi se vključeval v splošen koncept Nissana.« Vendar ne boste prodajali samo važno, katerega tipa in letnika je, ga bomo pač poskušali prodati. Tudi poškodovanega za dogovorjeno ceno. Marsikdo poskuša svoj stari avto prodati na avtosejmu in večkrat zaman poskuša. Pri nas bo rešitev zanj precej bolj udobna, cena pa tudi sprejemljiva. Zdaj je pač tako, da cvetijo različne oblike prodaje, lizing, tudi nekatera posojila so, kar prej ni bilo.» Družinsko podjetje Iveko šteje šest članov in pravijo, da bodo na Vrhniki s Kovinarsko poskušali tudi uspeti. Če že svetleča tabla razsvetljuje noč pri odcepu za Sinjo Gorico, ki jo mimovozeči rad spregleda, bo verjetno oživljena gospodarska dejavnost pritegnila pozornost še bolj, kot sojo doslej vse govorice o tem, kaj se dogaja za zidovi Kovinarske. N.Č. Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni ist RS, št. 72/93,6/94 — odločba US RS, 45/94 — odloča US iS in 57/94) je občinski svet občine Vrhnika na svoji 1. seji Ine 15. 12. 1994 ZAČASNI POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA 1. člen S tem začasnim poslovnikom se ureja konstituiranja na prvih volitvah izvoljenega občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) in njegovo delo v času, dokler ne bo sprejet poslovnik sveta. 2. člen Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih Več kot polovica mandatov članov sveta. 3. člen Prvo sejo sveta vodi do izvolitve predsednika sveta njegov najstarejši član. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug član sveta. Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge Varianta I: tajnik občinske volilne komisije Varianta II: podpredsednik občinske volilne komisije. 4. člen Svet najprej sprejme začasni poslovnik. Po sprejemu začasnega poslovnika svet imenuje komisijo ta mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in štiri člane. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga Vsak član sveta. 5. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se Predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o Vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali Predstavnikov kandidatur oz. list kandidatov. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o Vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, daje svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oz. liste kandidatov. 6. člen Kandidata za predsednika oz. podpredsednika občinskega Veta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Po potrditvi mandatov članov sveta in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena z večino Slasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri Ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za Posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Glasovanje je javno, razen če svet z večino glasov navzočih 'lanov sklene, da se glasuje tajno. 7. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika svet imenuje sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, Volitve in imenovanja. Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju seje. 8. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika ter imenovanju Sekratarja sveta se svetu predstavi župan. 9. člen Na predlog župana svet potrdi začasni načrt delovnih mest v občinski upravi občine Vrhnika in imenuje tajnika občine. 10 člen Svet imenuje komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, Volitve in imenovanja. Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta 'ina predsednika in štiri člane. 11. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo vsak mesec, praviloma zadnji teden v mesecu. Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen članom sveta najkasneje sedem dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red 'edne seje, mora biti vročeno članom sveta najkasneje s skli-i <*m seje. I/redna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih *adevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Gradivo za iz-redno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne ^jc. Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali "a zahtevo župana. 12. člen Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, če ni z ekonom, statutom občine ali poslovnikom sveta določena drugačna večina. Statut občine sprejema svet z dvotretjinsko večino vseh čla-lov, poslovnik pa z dvotretjinsko večino navzočih članov. 13. člen Ta začasni poslovnik velja do uveljavitve poslovnika sveta, ki mora biti sprejet najkasneje v enem mesecu po sprejemu statuta občine. številka: PREDSEDUJOČI OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA h TOMAŽ GROM, l.r. Vrhnika, 15. 12. 1994 Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94 — odločba US RS, 45/94 — odloča US RS in 57/94) je občinski svet občine Borovnica na svoji 1. seji dne 15. 12. 1994 ZAČASNI POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA 1. člen S tem začasnim poslovnikom se ureja konstituiranja na prvih volitvah izvoljenega občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svetjin njegovo delo v času, dokler ne bo sprejet poslovnik sveta. 2. člen Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. 3. člen Prvo sejo sveta vodi do izvolitve predsednika sveta njegov najstarejši član. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug član sveta. Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge Tajnik občinske volilne komisije 4. člen Svet najprej sprejme začasni poslovnik. Po sprejemu začasnega poslovnika svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in dva člana. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. 5. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oz. list kandidatov. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, daje svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil •tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oz. liste kandidatov. 6. člen Kandidata za predsednika oz. podpredsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Po potrditvi mandatov članov sveta in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Glasovanje je javno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje tajno. 7. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika svet imenuje sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju seje. 8. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika ter imenovanju sekretarja sveta se svetu predstavi župan. 9. člen Po predstavitvi župana svet imenuje komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta ima predsednika in dva člana. 10. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo vsak mesec, praviloma zadnji teden v mesecu. Sklic seje s pedlogom dnevnega reda mora biti vročen članom sveta najkasneje sedem dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, mora biti vročeno članom sveta najkasneje s sklicem seje. Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje. Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na zahtevo župana. 11. člen Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, statutom občine ali poslovnikom sveta določena drugačna večina. Statut občine sprejema svet z dvotretjinsko večino vseh članov, poslovnik pa z dvotretjinsko večino navzočih članov. 12. člen Ta začasni poslovnik velja do uveljavitve poslovnika sveta, ki mora biti sprejet najkasneje v enem mesecu po sprejemu statuta občine. Številka: PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA TONE KRŽIČ, l.r. Vrhnika, 15. 12. 1994 Na podlagi 29. zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94 — odločba US RS, 45/94 — odločba US RS in 57/94) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 1. seji 15. 12. 1994 sprejel STATUTARNI SKLEP 1. člen Območje občine Borovnica je določeno z zakonom. 2. člen Občina je pravna oseba. Sedež občine Borovnica je na Pa-plerjevi 22, Borovnica. 3. člen Občina ima svoj grb in zastavo. Oblika in velikost grba in zastave občine Borovnica sta določena s statutom ali s posebnim odlokom. Naloge občine 4. člen Naloge občine so določene z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Organi občine 5. člen Organi občine so občinski svet, župan in drugi organi, določeni s statutom občine. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno. 6. člen Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. 7. člen Občinski svet ima 13 članov. Prehodne in končne določbe 8. člen Na območju občine Borovnica se uporabljajo odloki in drugi predpisi, ki jih je sprejela Skupščina občine Vrhnika in ki so veljavni na dan konstituiranja občine Borovnica. 9. člen Do sprejema proračuna občine Borovnica se občina financira na podlagi Zakona o financiranju občin. 10. člen Do sprejema Pravilnika o organizaciji uprave in sistemizacije delovnih mest za občino Borovnica, upravne zadeve za občino Borovnica opravlja uprava občine Vrhnika. Sofinanciranje uprave se uredi s posebno pogodbo. 11. člen Do sprejema statuta občine Borovnica deluje tudi KS Borovnica v občini Borovnica. 12. člen Do izdelave novih štampiljk se uporabljajo štampiljke Občinske volilne komisije občine Borovnica. 13. člen Občinski svet je dolžan sprejeti Statut občine Borovnica v roku treh mesecev od prve seje sveta. 14. člen Ta sklep velja od 16. 12.1994, pa do sprejema Statuta občine Borovnica. Datum: PREDSEDNIK Številka: OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA TONE KRŽIČ Dendrološki spomeniki Delegati so na sejah zborov, 24. 11. 1994 : obravnavali osnutek Odloka o razglasitvi dreves \ za dendrološke naravne spomenike in po raz- j pravi, v kateri so bili dodatni predlogi za dendro- j loška drevesa sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se Osnutek odloka o razglasitvi dre- : ves za dendrološke naravne spomenike z upošte- : vanjem dodatnih predlogov v razpravi. Odlok se ■ posreduje v enomesečno javno obravnavo. Besedilo osnutka odloka o razglasitvi dreves { na dendrološke naravne spomenike se objavi v ■ Našem časopisu in občane pozove, da k predla- i ganem opisu navedenih dreves predlagajo še j drevesa, ki so znana kot dendrološki spomenik, ■ pa niso v navedenem odloku. SEKRETARIAT SO j Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81) in 202. in 203. člena statuta občine Vrhnika (ur. list SRS, št. 31/79,5/82,11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji dne 24. II. 1994 sprejela ODLOK O RAZGLASITVI DREVES ZA DENDROLOŠKE NARAVNE SPOMENIKE 1. člen Na področju občine Vrhnika razglašamo za naravne znamenitosti z lastnostmi dendroloških naravnih spomenikov, drevesa, ki imajo zaradi svojih dimenzij, vrste, videza in lege, posebno veliko znanstveno-raziskovalno, poučno, krajinsko-estetsko in simbolno vrednost. 2. člen Dendrološki naravni spomeniki so: Drevo k.o. pare. it. lastnik 1. lipa pri cerkvi v Smrečju Smrečje 541/2 Bradeško Amalija, Smrečje 46 2. lipa in klek pri Zonu Oblak Franc, Drenov Grič 51 Vel. Ligojna 1814,1399/1 3. dob in čr. jelša pri Koprivcu Sedej Jožefa, Drenov Grič 72 Vel. Ligojna 1741/2 4. bela vrba v Ažmancah Vel. Ligojna 1531 izjan Manja, Velika Loka 5. lipovec v Lukovici Mivšek Marija, Vrhniška 5 Log 116 6. lipa pri Trčku Trček Janez. Zaplana 50 Zaplana 341 7. bukov in lipovec pri Celarcu Zaplana 785/2 Celare Janez. Gradišče 12 Celare Matilda, Ludvik, Zaplana 13 t. lipa v Prezidu Zaplana 1618/2 Maček Jožefa, Viktor, Zaplana 23 9. lipa na Jerinovem Griču Zaplana 1664 Možina Stanislav, Zaplana 27 10. sladkorni javor ob Jelovškovi c. SO Vrhnika Vrhnika 2523 H. tisi za Cankarjevim spomenikom SO Vrhnika Vrhnika 2785/3 12. cigarovec in kril. oreškar ob šoli SO Vrhnika Vrhnika 2785/3 13. divji kostanj na Gradišču SO Vrhnika Vrhnika 1935/1 14. duglazija v Strmih klancih GG Ljubljana Verd 1676/1 15. tisa v skalah GG Ljubljana Verd 1676/1 16. bukev na Lipovcu GG Ljubljana Verd 1676/1 17. smreka na Slemenih Susman Janez, Mirke 4 Verd 1891 18. smreka pod Lipovcem GG Ljubljana orovnica 162672 19. lipa v Dolu Švigelj Terezija, Angela, Mikuževa 6 orovnica 1573 20. lipovec v Borovnici SO Vrhnika orovnica 3281/2 21. lipa pred cerkvijo v Borovnici SO Vrhnika orovnica 3280/2 22. lipa pred cerkvijo na Pokojišču Rimskokatoliško župnijstvo Borovnica orovnica 160 23. bukev na Padežu izjan Karol, Padež 6 orovnica 3160 24. smreka pod Ljubljanskim vrhom Tomšič Vinko, Idrijska 23 Verd 1686/12 3. člen Za dendrološke naravne spomenike velja naslednji varnostni režim prepovedano je: — sekati, obsekavati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa; — slabšati rastiščne pogoje z odstranjevanjem zemlje, odkrivanjem korenin, zasipavanjem debla in površine nad koreninami, spreminjati višino talne vode in kislosti oz. bazičnosti tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območje rastišča ter odlagati odpadne snovi; — spreminjati obstoječo osončenost dreves in rastišča; — obešati, pritrjevati, postavljati ali naslanjati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (razen oznake naravnega spomenika); — zgraditi stalne objekte na območju neposrednega rastišča. Po predhodnem soglasju pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine je možno: — spreminjati značaj površine neposrednega rastišča, če to ne ogroža drevesa; — postavljati manjše občasne ali stalne objekte na območju neposrednega rastišča; — postopno spreminjati osončenost dreves; — izvajati sanitarne in sanacijske ukrepe; — znanstveno raziskovalno poseganje, ki ne škoduje zdravstvenemu stanju drevesa. Če je zaradi slabega zdravstvenega stanja ali stojnosti drevesa ogrožena varnost ljudi, prometa ali stavb, je potrebno drevo sanirati ali odstraniti. Sklep o tem sprejme pooblaščena strokovna organizacija v roku 7 dni po prejemu obvestila. 4. člen Imetnik naravnega spomenika je dolžan površino pod krošnjo čistiti grmovne zarasti in obveščati pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine o vseh bistvenih spremembah stanja drevesa in njegovih rastnih pogojev. Zaradi izvajanja učno-vzgojnih, znanstveno-raziskovalnih in kulturnih dejavnosti, je imetnik dolžan omogočiti prost dostop v območje spomenika. Imetnik drevesa je upravičen do nadomestila ali enkratne odškodnine v višini vrednosti mase lesa na panju, če se zaradi ohranitve spomenika bistveno poslabšajo lastnikovi pogoji gospodarjenja. Višina škode se ugotovi po uradni poti. 5. člen Pristojni občinski upravni organ mora preprečevati posege, s katerimi bi bil ogrožen obstoj ali prizadete lastnosti naravne znamenitosti. Za vsak predviden poseg na tem območju mora pridobiti soglasje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 6. člen Občinski upravni organ, pristojen za kulturo, zagotovi enotno označbo naravnih spomenikov. 7. člen Za kršitev določil tega Odloka veljajo denarne kazni kot jih predvideva Zakon o kulturni dediščini: Z denarno kaznijo najmanj 50.000.00 SIT se kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, ki je imetnik spomenika ali znamenitosti ali družbeno pravna oseba, kije imetnik pravice upravljanja na spomeniku ali znamenitosti, če: 1. ne skrbi za njeno ohranjanje ne glede na njeno uporabno vrednost ali ne opusti njene rabe, pa se zaradi tega zmanjša njena kulturna, znanstvena, zgodovinska ali estetska vrednost; 2. izvozi del naravne in kulturne dediščine brez dovoljenja občinskega upravnega organa; Z denarno kaznijo do najmanj 25.000,00 se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka. 8. člen Z denarno kaznijo najmanj 60.000,00 SIT se kaznuje za prekrške pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če: 1. uporablja ime, obliko in druge prepoznavne značilnosti spomenika ali znamenitosti za reklamo, propagando, kot elemente, firme ali blagovne znamke v nasprotju z naravo ali pomenom spomenika ali znamenitosti; Z denarno kaznijo najmanj 30.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Z denarno kaznijo najmanj 60.000,00 SIT se kaznuje civilna pravna oseba, ki je imetnik spomenika ali znamenitosti ali družbena pravna oseba, ki je imetnik pravice upravljanja na spomeniku ali znamenitosti, če: 1. ne vzdržuje njegove substance, podobe in položaja v okolici; 2. ga ne varuje pred nevarnostjo človeškega ravnanja; 3. ne dopušča ali ne omogoča strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih one pooblastijo, preučevanja, popisovanja, ali snemanja znamenitosti ali spomenika v znanstvene in kulturne namene; 4. ne omogoča občanom dostopa do spomenika ali znamenitosti, pa to ni nevarnost za spomenik ali znamenitost, DECEMBER 1994 NAŠ ČASOPIS oziroma ne povzroča imetniku škode ali nesorazmernih neprijetnosti. 5. ne obvesti v roku 14 dni strokovne organizacije, pri kateri je spomenik registriran ali popisan, o vseh spremembah stvarnih in pravnih dejstev, pomembnih za register, popis ali evidenco; 6. ne skrbi za oznako spomenika ali znamenitosti; 7. opravi na spomeniku ali znamenitosti poseg, ki ni v skladu z navodili strokovne organizacije ali z izvajalci, s katerimi se strokovna organizacija ne strinja; 8. kljub opominu ne opravi potrebnih del na spomeniku v roku, ki mu ga je določila strokovna organizacija; 9. rabi spomenik na način ali v namene, ki mu jih je občinski upravni organ prepovedal, pa je taka raba nevarna za obstoj in neokrnjenost spomenika; 10. krši predkupno pravico občine ali strokovne organizacije. Z denarno kaznijo najmanj 30.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katerega od prekrškov iz prejšnjega odstavka. 10. člen Strokovni nadzor nad spomeniki opravlja pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki v roku enega meseca izda ustrezno soglasje, upravni nadzor nad izvajanjem tega odloka pa pristojna urbanistična inšpekcija. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Republika Slovenija Skupščina občina Vrhnika PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika VINKO TOMŠIČ Številka: 3/17-617-7/91 Datum: Na zadnji seji skupščine so delegati osnutek obravnavali in ga posredovali v javno obravnavo ter v objavo v Našem časopisu Na podlagi Zakona varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), 195. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list, SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) in 2. člena odloka o pristojnostih občinske skupščine in o volitvah v zbore Skupščine občine Vrhnika (Ur. list, SRS, št. 1/90) so delegati zborov občinske skupščine na seji, dne...........sprejeli ODLOK o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Vrhnika je obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. 2. člen Zbiranje odpadkov je organizirano po sistemu ločenega zbiranja. II. RAVNANJE Z ODPADKI 3. člen Glede na način ravnanja z njimi se odpadki delijo na naslednje vrste: 1) sekundarne surovine 2) bio-odpadki, primerni za kompostiranje 3) gradbeni odpadki 4) kosovni odpadki (večji gospodinjski aparati, pohištvo, deli avtomobilov, drugi večji kovinski predmeti...) 5) nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti 6) gošča iz greznic in usedline iz peskolovov 7) nevarni odpadki (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro vnetljive, jedke, dražljive, radioaktivne, ali strupene snovi, odpadno olje, ostanki gnojil, ostanki insekticidov in pesticidov, živalski ostanki, neohlajen pepel...) 8) ostanki odpadkov 4. člen (sekundarne surovine) Odpadki, ki se posebej zbirajo kot sekundarne surovine (npr. papir, steklo, les...) in območja, na katerih se sekundarne surovine zbirajo, so določeni s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Sekundarne surovine se odlagajo v specialne zabojnike, ali pa se zbirajo z občasnim odvozom. Sekundarne surovine je prepovedano odlagati v posode za odpadke, ki za to niso namenjene. 5. člen (kompostiranje) Bio odpadke, primerne za kompostiranje, povzročitelji lahko sami kompostirajo, ali pa jih odlagajo v specialne zabojnike. Območja, na katerih so nameščeni specialni zabojniki za bio odpadke, so določena s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Bio odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke oziroma zabojnike, ki za to niso namenjeni, razen na območjih, na katerih ni specialnih zabojnikov za bio odpadke. 6. člen (gradbeni odpadki) Gradbene odpadke je, razen v manjših količinah, prepovedano odlagati na odlagališče. Mesto odlagaja gradbenih odpadkov odloči organ, pristojen za komunalne zadeve in urejanje prostora, na osnovi lokacijske dokumentacije. ALTERNATIVA: O mestu odlaganja gradbenih odpadkov odloči orga, pristojen za komunalne zadeve, z odločbo o dovolitvi priglašenih del. 7. člen (kosovni odpadki) Kosovni odpadki se odvažajo na odlagališče. Odvoz opravlja izvajalec odvoza odpadkov, v rokih, ki so določeni s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na odlagališče, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno. 8. člen (nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti) Z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se ravna kot z ostalimi komunalnimi odpadki, s tem da morajo povzročitelji obvezno skleniti pogodbo za odvoz odpadkov s pooblaščenim izvajalcem in pogodbo za odlaganje odpadkov na odlagališče. V pogodbi morajo biti natančno določene vrste odpadkov, ki se odvažajo in odlagajo na odlagališču. Upravljalec odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, če njihovo delovanje ni predvideno s pogodbo. Izvajalec odvoza odpadkov ni upravljalec deponije sta dolžna zavrniti sklenitev pogodbe za odpadke, za katere obstaja sum, da so nevarni. Povzročitelji iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti le izjemoma lahko sami odvažajo odpadke na odlagališče. V tem primeru morajo skleniti pogodbo o odlaganju odpadkov. Pristojni organ občine da soglasje k pogodbam o odvozu in deponiranju odpadkov iz tega člena odloka. 9. člen (gošče) Gošče iz greznic se odvažajo na čistilno napravo. Gošče lahko odvažajo le pooblaščeni izvajalci. Usedline iz peskolovov se odlagajo na odlagališče. 10. člen (nevarni odpadki) Nevarne odpadke je prepovedano odlagati na odlagališče. Nevarne odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke ali jih spuščati v kanalizacijo. V primeru dvoma, če gre za nevaren odpadek, se šteje, daje odpadek nevaren, dokler povzročitelj z ustrezno strokovno študijo ne dokaže nasprotno. Nevarne odpadke mora povzročitelj shraniti v ustrezni embalaži in na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddati pooblaščeni organizaciji. Če upravljalec deponije uredi prostor za hrambo določene vrste nevarnih odpadkov, jih zbira z občasnim odvozom s specialnim vozilom. Določene vrste nevarnih odpadkov se lahko zbirajo tudi s specialnimi posodami, ki so nameščene na javnih mestih ali v določenih lokalih (npr. zbiranje rabljenih baterij). Vrste nevarnih odpadkov, za katere je urejen prostor za hrambo, se določijo s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Upravljalec odlagališča mora zavrniti sprejem nevarnih odpadkov, če zanje nima ustrezno urejenega mesta hrambe. 11. člen (ostanki odpadkov) Ostanke odpadkov se odlaga na odlagališče. III. ZBIRANJE ODPADKOV 12. člen Povzročitelji odlagajo odpadke v posode za odpadke. Le izjemoma je dovoljeno odlagati odpadke v pravilno zavezanih PVC vrečkah. Posode za odpadke povzročitelji v skladu z razporedom odvoza dostavijo na odjemna mesta. Razpored odvoza se določi s Pravilnikom o odvozu odpadkov, 13. člen Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji odlagajo odpadke v ustrezne posode za odpadke. Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci odvažajo odpadke. Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. 14. člen Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarnovarnostnim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Povzročitelji so dolžni čistiti zbirna in odjemna mesta ter zagotoviti, da so posode za odpadke v uporabnem stanju. Izvajalec je dolžan čistiti zbirna mesta in odjemna mesta, če je do onesnaženja prišlo po njegovi krivdi. Izvajalec mora zagotoviti popravilo oziroma zamenjavo posod za odpadke, če je do okvar oziroma poškodb prišlo po njegovi krivdi. Izvajalec je dolžan prati velike (5 m3 in več) in skupne zabojnike. Skupni zabojniki pri ločenem zbiranju odpadkov so last občine. 15. člen Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji in lastniki zemljišč. V primeru spora odloči upravni organ, pristojen za komunalne zadeve in urejanje prostora. Javna zbirna mesta določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve in urejanje prostora. 16. člen Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane posode za odpadke. 17. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Organizatorji morajo zagotoviti, da je prireditveni prostor v roku 12 ur po končani prireditvi počiščen. 18. člen Razpored odvoza in vrste posod za odpadke se določijo s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Razpored in posode morajo ustrezati značilnostim in količini posameznih odpadkov. V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapore cest...) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire. Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo izvajalcu večjo pogostost odvoza na stroške povzročitelja. IV. ODLAGALIŠČE ODPADKOV 19. člen Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano, končno ali začasno odlagaje odpadkov. V okviru odlagališča se lahko uredijo deponije za začasno skladiščenje sekundarnih surovin in deponije za začasno hrambo nevarnih snovi. Deponije za začasno hrambo nevarnih snovi se lahko uredijo le, če je določen nadaljnji postopek za ravnanje s temi snovmi. 20. člen Krajevna skupnost oziroma naselje, ki je prizadeto zaradi bližine odlagališča, ima pravico do odškodnine oziroma rente. Način in višina zagotavljanja odškodnine se določita s pogodbo. 21. člen Režim obratovanja odlagališča se določi s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ občine. S pravilnikom mora biti določen način sanacije oziroma rekultiviranja odlagališča med in ob koncu obratovanja. Režim obratovanja mora upoštevati naslednja načela: 1) Dostop na odlagališče je možen le v obratovalnem času, ko je prisoten dežurni delavec. Če povzročitelj sam pripelje odpadke, dežurni delavec evidentira vstop na deponijo, kontrolira vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo. 2) Upravljalec deponije mora zavrniti sprejem odpadkov, če povzročitelj oz. tisti, ki pripelje odpadke na odlagališče, ni iz občine Vrhnika. V. CENE 22. člen Če se za odvoz odpadkov iz gospodinjstev uporabljajo posode za odpadke, se cene določijo glede na velikost stanovanjske površine, glede na število prebivalcev v gospodinjstvu ali pa glede na količino nesortiranih odpadkov. Če se uporabljajo zabojniki, se cena odvoza razdeli na število povzročiteljev (število gospodinjstev, število vikendov...). Pri odvozu odpadkov od počitniških objektov se upošteva ena tretjina povprečne cene odvoza iz gospodinjstev. Odvoz odpadkov iz poslovnih objektov se izvaja po posebni pogodbi med izvajalcem odvoza in povzročiteljem. Pri določanju cene se upošteva velikost poslovnih prostorov in količina ter vrsta odpadkov. Če povzročitelj sam izvaja odvoz, se cena deponiranja določi glede na količino in vrsto odpadkov. 23. člen Povzročitelji so dolžni v roku 30 dni sporočiti izvajalcem podatke in spremembe, ki vplivajo na obračun stroškov odvoza odpadkov. 24. člen Cene se oblikujejo tako, da vključujejo poleg enostavne tudi razširjeno reprodukcijo. V načelu so cene odvoza odpadkov ločene od cen odlaganja odpadkov in urejanja deponije. Ob ceni se lahko v skladu z zakonom uvede prispevek za investicijska vlaganja in taksa za obremenjevanje okolja. Sredstva razširjene reprodukcije in prispevek ob ceni so prihodek proračuna Občine Vrhnika in so namenska sredstva, ki se uporabljajo za rekultiviranje odlagališča, za širjenje ločenega zbiranja, za plačilo rente krajevni skupnosti oziroma naselju, ki je prizadet zaradi bližine odlagališča, za sanacijo črnih odlagališč in za izgradnjo novih zmogljivosti. 25. člen Pri oblikovanju cen se upoštevajo še naslednja načela: 1) Cena odvoza odpadkov iz gospodinjstev ne sme biti odvisna od oddaljenosti od deponije. 2) Cene odlaganja odpadkov so lahko diferencirane po vrstah odpadkov. 26. člen Oblikovanje cen se podrobneje določi s Pravilnikom o odvozu odpadkov in s Pravilnikom o urejanju odlagališča. Pristojni organ občine daje soglasje k cenam storitev. VI. NEPRAVILNO ODLAGANJE 27. člen Odlaganje z odpadkov v nasprotju z določili tega odloka je prepovedano. Povzročitelj, ki odloži odpadke v nasprotju z določili tega odloka, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in sanirati nastalo škodo. V primeru, da tega v roku, ki mu je določen, ne stori, odstranitev zagotovi Občina na stroške povzročitelja. Za nepravilno odlaganje se šteje tudi skladiščenje surovin, repromateriala in drugih stvari, za katere obstaja sum, da lahko onesnažijo okolje. Lastnik stvari je v primeru suma dolžan z ustrezno strokovno analizo dokazati, da je način ustrezen oziroma nenevaren za okolje. 28. člen Občina Vrhnika zagotavlja postopno sanacijo črnih odlagališč odpadkov, za katere ni mogoče ugotoviti povzročitelja. VII. NADZOR 29. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni nadzornik, pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalci odvoza in upravljalca deponije ter policija. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen 1. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj, če se ne vključi v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (1. in 2. člena odloka). 2. Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oz. gospodinjstvo), če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7. in 9. členom odloka. 3. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oz. gospodinjstvo), ki ravna v nasprotju z 10. členom odloka. 4. Z denarno kaznijo od 5.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju z 12., 14. in 22. členom. 5. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SITse kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7., 8. in 9. členom odloka. 6. Z denarno kaznijo od 40.000 do 320.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju z 10. členom odloka. 7. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju s 17. in 18. členom odloka. 8. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek: — izvajalca odvoza, če ravna v nasprotju s 3. odstavkom 8. člena, 3. ali 4. odstavkom 14. ali v nasprotju z 18. členom odloka. — upravljalca odlagališča, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena ali v nasprotju z zadnjim odstavkom 10. člena. 9. Z denarno kaznijo od 10.00 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki odloži odpadke na način ali na mesto, ki za to ni določeno ali na neprimeren način skladišči surovine, repromateriale ali druge stvari (26. člen odloka). 10. Če je bilo ravnanje povzročitelja v nasprotju z določili odloka in je imelo za posledico ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, uničenje ali poškodbo ali kritično obremenjenost okolja, se storilca prekrška kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 SIT. 11. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem tega odloka takoj na kraju samem izterjajo denarno kazen 5.000 SIT za naslednje prekrške: — če povzročitelj odloži v posodo za odpadke odpadek, ki ga ne bi smel, — če zbirno ali odjemno mesto nista urejena oz. očiščena, — če goščo iz greznic odvaža izvajalec, ki za to nima dovoljenja — če povzročitelj odvrže manjšo količino odpadkov na mesto, ki za to ni določeno (manjša količina pomeni količino do vsebine ene PVC vrečke za odpadke). IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Način izbire izvajalca odvoza odpadkov in upravljalca deponije se določi z Odlokom o lokalnih javnih službah v Občini Vrhnika. Do uveljavitve odloka, navedenega v prejšnjem odstavku, izvaja odvoz odpadkov in ureja deponijo Komunalno podjetje Vrhnika. 32. člen Pristojni občinski organ v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka sprejme Pravilnik o odvozu odpadkov in Pravilnik o urejanju odlagališča. Do uveljavitve novih pravilnikov se uporablja Pravilnik o medsebojnih pravicah in obveznostih izvajalca in povzročitelja pri ravnanju z odpadki, ki ga je sprejela skupščina SKOCES-a občine Vrhnika, dne 30. 6. 1987. 33. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 42/85). PREDSEDNIK Skupščina občine Vrhnika VINKO TOMŠIČ Republika Slovenija Skupščina občine Vrhnika Številka: 3/8-354-14/94 Datum: OBRAZLOŽITEV: 1. Odlok temelji na predpostavki, daje ravnanje z odpadki organizirano po sistemu ločenega zbiranja, torej v načelu ne razlikuje med ločenim in klasičnim zbiranjem. 2. Opredelitev posameznih vrst odpadkov ne pomeni teoretične definicije, saj vrste odpadkov določa zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93). Navedena klasifikacija je le tehnične narave — odpadke ločuje glede na način ravnanja z njimi. 3. Sekundarne surovine in bio odpadki, ki se posebej zbirajo, se določijo s Pravilnikom o odvozu odpadkov. Z razširjanjem ločenega zbiranja bo potrebno pravilnik dopolnjevati, ker pa ga sprejema Izvršni svet, bo to relativno enostavno. 4. Gradbeni odpadki se odlagajo le na mesta, ki so posebej določena z odlaganjem gradbenih odpadkov. Potrebno je lokacijsko dovoljenje oziroma priglasitev del (Alternativa) 5. Ravnanje z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti temelji na pogodbi med povzročiteljem in izvajalcem odvoza ter upravljalcem deponije. 6. Ravnanje z nevarnimi odpadki je zelo omejeno. V javni odvoz in zbiranje so vključeni le tisti nevarni odpadki, za katere je določen nadaljnji postopek ravnanja. 7. V členih od 12. do 18. je opisan način zbiranja odpadkov, predvsem zbirna in odjemna mesta, nameščanje posod za odpadke ob prireditvah, na javnih mestih ter odvoz odpadkov. Ta določila bo potrebno še natančneje opredeliti v Pravilniku o odvozu odpadkov. 8. V poglavju o odlagališču so podrobneje določena nekatera načela odlaganja. Ta določila dopolnjujejo opredelitve, ki so zapisane že pri določitvi ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov. Podrobneje bo režim odlaganja odpadkov in urejanje deponije nasploh opredeljen v Pravilniku o urejanju deponije. Pomembnejša načela obratovanja odlagališča so: a) Odpadki se odlagajo le v času obratovanja odlagališča (ponoči je odlagališče zaprto!); b) če kdo sam pripelje odpadke na deponijo, jih lahko odloži le na mesto, kije za to določeno oz. na mesto, ki mu ga pokaže dežurni delavec; c) odlagališče je namenjeno Občini Vrhnika; 9. Pri cenah ločimo cene odvoza in cene deponiranja, ločimo enostavno in razširjeno reprodukcijo. Poseben del ceneje amortizacija odlagališča, kije v načelu prihodek proračuna, tako kot razširjena reprodukcija! Ob ceni se lahko uvede prispevek za investicijska vlaganja in taksa za obremenjevanje okolja. Tudi ta sredstva so prihodek proračuna, vendar bi morala biti tako kot razširjena reprodukcija namenska sredstva in to kljub integralnemu proračunu! 10. Nepravilno odlaganje je v določeni meri opredejeno že pri načinu ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov, deloma pa je opredeljeno v posebnem poglavju. Med nepravilno odlaganje štejemo tudi nepravilno oziroma domnevno nepravilno skladiščenje surovin in drugih stvari. 11. Kazni so v splošnem določene v razponu od 10.000 do 80.000 SIT (za gospodinjstva) in od 20.000 do 160.000 za pravne osebe, razen, če gre za prekrške v zvezi z nevarnimi odpadki. V tem primeru se kazni podvojijo. Iz zakona o varstvu okolja je povzeta točka 11., ki omogoča še bistveno višje kazni pri prekrških v zvezi z nevarnimi odpadki. 12. V naslednji fazi bo potrebno poleg obeh pravilnikov sprejet še odlok o lokalnih javnih službah, ki bo določal občinske javne službe in postopek izbora izvajalcev. 13. Določila glede odlagališča odpadkov se nanašajo na sedanje odlagališče na Tojnicah. Omejitev, da se na to odlagališče lahko odlagajo le odpadki iz Občine Vrhnika, temelji na dejstvu, da je odlagališče praktično polno oziroma, da so možnosti odlaganja minimalne. Dejstvo, da bo (verjetno) ustanovljena nova občina Borovnica ni bilo upoštevano. 14. Odlok določa, da mora biti urejen način sanacije oziroma rekultiviranja odlagališča (21. člen, drugi odstavek), v 20. členu pa je določena načelna pravica krajevne skupnosti oziroma naselja, ki jc prizadeto zaradi bližine odlagališča, do odškodnine. Vrhnika, oktober 1994 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA DOHODNINA Po 9. členu Zakona o dohodnini (Ur. list RS št. 71/93, popr. št. 2/94) lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za namene opredeljene v tem členu. Zmanjšanje osnove lahko znaša največ 3% osnove, razen zmanjšanja, opredeljenega v 9. točki, ki se nanaša na plačane zneske samoprispevka. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi zavezanec praviloma ne prilaga k napovedi, temveč jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmernem postopku. Navedeno dokumentacijo mora zavezanec hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Zavezanec za dohodnino lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 1994, torej do 31. marca 1995. V skladu z zakonskimi določbami se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev; Gre za vrednostne papirje Republike Slovenije, in sicer za: 1. triletne zakladne zapise, izdane na podlagi zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) in uredbe o izdajanju zakladnih zapisov (Uradni list RS št. 52/93), 2. obveznice Republike Slovenije 1, izdane na podlagi zakona o izdaji obveznic Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/90), 3. obveznice Republike Slovenije 2, izdane na podlagi zakona o izdaji obveznic za pospeševanje izvoza v letu 1990 (Uradni list RS, št. 41/90), 4. obveznice za terjatve do Iraka, Kube in Ljudske Republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena, izdane na podlagi zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube in Ljudske Republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena (Uradni list RS, št. 55/92), 5. obveznice za neizplačane devizne vloge, izdane na podlagi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS, št. 7/93). Zmanjšanje po navedeni točki se prizna po vsakem vrednostnem papirju samo enkrat. Vsa sredstva, za katere zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti. Da bi se zagotovilo izvajanje navedenega, bo moral zavezanec davčnemu organu v odmernem postopku, lahko sočasno z vložitvijo napovedi ali pa pozneje na poziv davčnega organa, predložiti sam vrednostni papir in dokazilo o vplačilu sredstev za nakup vrednostnega papirja (npr. kopija položnice ali virmana, blagajniški prejemek). Ugotovitev, daje zmanjšanje osnove po tej točki uveljavljeno, davčni organ označi na hrbtni strani vrednostnega papirja. 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih; Pri nakupu in gradnji stanovanja oziroma stanovanjske hiše je zavezanec, glede na kriterij reševanja stanovanjskega problema, upravičen do zmanjšanja osnove le, če ni ž.c lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Katere prostore je šteti za stanovanje, določa stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91,9/94 in 21 /94) kot temeljni zakon na stanovanjskem področju. Po določbah 2. člena navedenega zakona je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjskijjiši ali v drugi zgradbi. Pomožni stanovanjski prostori so prostori, ki sodijo k stanovanju in so njegov sestavni del, ne glede na to ali so v stanovanjski hiši ali zunaj nje, kot npr. kleti, drvarnice, garaže, balkoni, terase, lože in drugi pomožni prostori. Kot pomožni prostor se ne šteje dohod do stanovanja oziroma stanovanjske hiše ter dvorišče oziroma okolica stanovanjske hiše. Glede na navedeno se osnova za lahko zmanjša tudi za sredstva, vložena v nakup, gradnjo, vzdrževanje pomožnih stanovanjskih prostorov ter odstranjevanje ovir za invalida na teh prostorih. Zmanjšanje osnove zavezanec uveljavlja pri nakupu s kupoprodajno pogodbo in dokazilom o plačilu kupnine oziroma dokazilom o plačani letni anuiteti stanovanjskega kredita. Pri gradnji stanovanjske hiše dokazuje zavezanec pravico do zmanjšanja osnove z lokacijskim dovoljenjem oziroma gradbenim dovoljenjem in z dokazili o višini sredstev, vloženih v nakup zemljišča ter v plačilo prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, v nakup materiala ter z dokazili o plačilu gradbenih del v letu, za katero se dohodnina odmerja. V letu 1994 je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 21 /94), ki v 13. členu določa, da lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice nad stanovanjem, ki je bilo vrnjeno upravičencu iz naslova denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določen v navedenem členu. Tudi za odkupe stanovanj po navedenem členu velja kriterij reševanja stanovanjskega problema in je zato zavezanec upravičen do zmanjšanja le, če ni že lastnik drugega stanovanja ali stanovanjske hiše. Če imetnik stanovanjske pravice stanovanje, kupljeno po navedenem členu, proda pred izvršeno odmero dohodnine, se mu znižanje za nakup tega stanovanja ne prizna, ker se ne more šteti, da ga je kupil z namenom reševanja stanovanjskega problema. Osnova za dohodnino se zmanjša v letu, v katerem je bila kupnina dejansko plačana. Če kupnino zavezanec plača s kreditom, se mu osnova zmanjša za plačano ZA LETO 1994 letno anuiteto. V primerih, ko je odkup izvršen po 117. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94), se kupcu zmanjša osnova za polog v letu, v katerem je izvršen odkup in plačane mesečne obroke v tem letu, v naslednjih letih pa za letni obrok odplačila kupnine. Do zmanjšanja davčne osnove za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš se priznavajo sredstva za nakup materiala za navedene namene ter za vzdrževalna dela. Lastnikom stanovanj se poleg tega priznajo tudi sredstva, porabljena za plačilo vzdrževanja skupnih prostorov in naprav v večstanovanjski zgradbi. Najemnikom se za stroške vzdrževanja upošteva 40% plačane letne najemnine, v kolikor gre za pro-fitno najemnino oziroma 80%, če gre za neprofitno najemnino, poleg tega pa še dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objektov, pod pogojem, da te stroške po najemni pogodbi krije najemnik sam. Kot sredstva, namenjena vzdrževanju objektov, se štejejo tista sredstva, ki so namenjena za naku materiala za vzdrževanje objekta ter sredstev za opravljena vzdrževalna dela, in sicer pri vzdrževanju sten, tal, sistema ogrevanja ter električne, vodovodne in plinske napeljave. Iz navedenga izhaja, da se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša tudi za sredstva, ki jih lastnik porabi npr. za zamenjavo in vzdrževanje peči za centralno ali plinsko ogrevanje ter drugih peči, radiatorjev, bojlerjev, umivalnikov, kadi, pip in podobno. Kot zmanjšanje osnove pa se ne more uveljavljati sredstev, plačanih za nakup drugih naprav in opreme stanovanja, kot npr. za nakup in montažo satelitske antene, domofona ali alarmnih naprav. Zavezanci bodo morali na zahtevo davčnega organa namen in višino porabljenih sredstev dokazovati z računi, ki glasijo na njihovo ime. V primeru solastništva lahko uveljavljajo olajšavo po navedeni točki tisti solastniki, na katere glasi račun, in sicer se lahko med seboj sporazumejo o deležu pripadajočega zneska zmanjšanja, ki jo bo uveljavljal posamezni solastnik. V primeru, ko se račun glasi samo na enega izmed solastnikov, lahko olajšavo v celoti uveljavlja tisti solastnik, na katerega se račun ali druga dokazila glasijo. 3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti (gramofonske in kompaktne plošče oziroma CD); če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo; Pri uveljavljanju zmanjšanja osnove bo moral imetnik kulturnega ali zgodovinskega spomenika na zahtevo davčnega organa predložiti: — akt o razglasitvi premičnega predmeta oziroma nepremičnine za kulturni ali zgodovinski spomenik, — dokumentacijo izvajalca del, s katero je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala, — ugotovitev navedene organizacije, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih in spomeniških lastnosti nepremičnine ter — dokazilo o višini porabljenih sredstev. 4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov; Navedena določba se nanaša na prostovoljna zavarovanja, uvedena z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93) in zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94) ter na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov v skladu s 13. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po navedeni točki se osnova zmanjša tudi v primeru dokupa pokojninske dobe v skladu z. 215. in 216. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za možnost dokupa do pet let zavarovalne dobe, katerega izključni namen je povečanje pokojnine, ki jo zavarovanec šele bo ali pa jo je že uveljavil, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice do dokupa določena starost zavarovanca oziroma uživalca pokojnine. Pri dokupu študijskih let (redno šolanje na višji in visoki šoli) in vojaškega roka, pa dokup ni vezan na starost zavarovanca oziroma zavezanca. Po navedeni točki ni mogoče uveljavljati zmanjšanje osnove za sredstva, vložena v druga osebna zavarovanja, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, kot npr. življenjsko, managersko ali nezgodno zavarovanje. Po navedeni točki se osnova za dohodnino zmanjša tudi za znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Za zdravila po tej točki se štejejo zdravila in pomožna zdravilna sredstva, ki se dajejo v promet na način in pod pogoji, ki jih določa zakon o dajanju zdravil v promet (Uradni-list SFRJ, št. 43/86), kateri se po določbi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1) smiselno uporablja kot republiški predpis. Za pomožna zdravilna sredstva se štejejo izdelki in substance rastlinskega, živalskega, mineralnega in sintetičnega izvora, ki pomagajo učinku zdravil ali drugih terapijskih postopkov ali ga omogočajo in sredstva blagega učinka, ki so lahko koristna pri določenem stanju bolezni ali v določeni življenjski dobi, kot npr. sredstva za blažitev različnih zdravstvenih težav, čaji in čajne mešanice, zavojni material in podobno. Za zdravstvene in ortopedske pripomočke se po tej točki štejejo ortotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska obutev, invalidski vozički ter sanitarne in druge priprave. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje po navedeni točki za sredstva, vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov na recept, kot tudi brez recepta. Nakup zdravil je možno dokazovati tudi z odrez-kom blagajniškega traku, ki pa mora vsebovati ime kupca, navedbo, da je bilo kupljeno zdravilo, plačani znesek ter datum nakupa. Odrezek blagajniškega traku navedbe kupca ne vsebuje, zato je potrebno ta podatek naknadno vpisati na hrbtno stran odrezka. 5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe; Zmanjšanje osnove po tej točki lahko uveljavlja le zavezanec, ki se izobražuje v zgojno-izobraževalnih in drugih zavodih, podjetjih in drugih organizacijah ter zasebnikih, ki so organizirani in delujejo skladno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91) ter z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje osnove le za sredstva, namenjena za nakup učbenikov in strokovne literature za pridobivanje lastne izobrazbe, ne pa za družinske člane, prav tako pa zavezanec ne more uveljavljati zmanjšanje osnove za te namene, če niso povezani s pridobivanjem izobrazbe (npr. nakup strokovne literature in druge literature, ki ni vezan na pridobivanje strokovne izobrazbe ni namen, za katerega se davčna osnova lahko zmanjšuje). Za učbenike po tej točki se štejejo učbeniki, kot so opredeljeni v 2. členu pravilnika o učbenikih (Uradni list RS, št. 15/93 in 18/93), ki so opredeljeni kot učna sredstva, namenjena učencem za doseganje učnih ciljev. Za učbenike pa se štejejo tudi druga učna sredstva in učila, ki dopolnjujejo učbenik ali pa so njegov sestavni del (atlasi, priročniki, delovni listi ali zvezki, zbirke nalog, računalniška programska oprema in druga avdiovizualna sredstva — kasete, plošče, video kasete). Zavezanec mora na zahtevo davčnega organa kot dokazilo predložiti: — potrdilo, da se izobražuje v organizaciji, ki izpolnjuje pogoje, opredeljene v zgoraj navedenih zakonih in — dokazilo o sredstvih, vloženih v nakup učbenikov in strokovne literature. 6. plačane zneske za šolnino (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje itd.); Zmanjšanje osnove za dohodnino po navedeni točki lahko uveljavljajo zavezanci, ki se izobražujejo. Osnova se zmanjša za plačane zneske šolnine zavodom za pridobivanje katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj. Šolski zavodi, katerim zavezanci plačujejo šolnino, za katero se zmanjša osnova, so vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije ter zasebniki, ki so organizirani, in ki delujejo skladno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91). Osnova se zmanjša tudi za plačila šolnine (dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje) visokošolskim zavodom, opredeljenim v 2. členu zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93), ob izpolnjevanju pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 16. oziroma 17. člena tega zakona. Osnova se lahko zmanjšuje tudi za znesek plačane storitve avto šoli za pridobitev vozniškega dovoljenja. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje osnove po tej točki pod pogojem, da nosi stroške izobraževanja sam. Kot dokazilo mora na zahtevo davčnega organa predložiti potrdilo o plačani šolnini oziroma storitvi, ki glasi na njegovo ime. Zmanjšanje po navedeni točki, se prizna tudi v primeru najema kredita za navedeni namen, in sicer v znesku kredita, odplačanega v letu, za katero se dohodnina odmerja. 7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam; Darila, dana v naravi, morajo biti v potrdilu prejemnika izražena v tolarski protivrednosti. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje osnove po navedeni točki tudi za sredstva neposredno porabljena za vzdrževanje oseb s statusom begunca in sicer pod pogojem: — da gre za osebe s statusom begunca, evidentirane pri Rdečem križu Slovenije, — da zavezanci predložijo potrdilo navedene organizacije oziroma njene območne enote o številu vzdrževanih oseb in času njihovega vzdrževanja. Potrdilo mora obvezno vsebovati tudi ovrednotene stroške vzdrževanja, ki se bodo upoštevali pri zmanjšanju osnove za dohodnino. 8. plačilni znesek sredstev, kijih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek na vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi samoprispevka; Osnovni pogoj, ki mora biti izpolnjen za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino po navedeni toč- ki je, daje projekt v celoti ali deloma financiran s sredstvi samoprispevka, za katerega so se krajani izrekli na referendumu, v skladu z zakonom o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 — prečiščeno besedilo). Zmanjšanje osnove po tej točki se uveljavlja na podlagi preložitve pogodbe ter dokazila o višini dodatno pri-spevanih sredstev. 9. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku; Osnova za dohodnino se zmanjša za plačane zneske samoprispevka pod pogojem, da so se za uvedbo le-tega krajani izrekli na referendumu v skladu z zakonom o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 — prečiščeno besedilo). Na kakršenkoli drug način dogovorjene prispevke med krajani, ni mogoče upoštevati pri zmanjšanju osnove za dohodnino po tej točki. Po tej točki se osnova zmanjša za celotni znesek plačanega samoprispevka. 10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom; Članarine kot zmanjšanje osnove za dohodnino priznajo pod pogojem, da so plačane političnim strankam, ki so ustanovljene in delujejo v skladu z zakonom o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90) oziroma zakonom o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) in če so plačane sindikatom, ki so ustanovljeni in delujejo v skladu z zakonom o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93). Zavezanec kot dokazilo na zahtevo davčnega organa predloži potrdilo stranke oziroma sindikata o višini vplačane članarine oziroma drugo ustrezno dokazilo (npr. obračunski list plače zavezanca, blagajniški prejemek in podobno). 11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije; Zmanjšanje osnove po tej točki se prizna po vsaki delnici samo enkrat. Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti. Da bi se zagotovilo izvajanje navedenega, bo moral zavezanec davčnemu organu v odmernem postopku, lahko sočasno z vložitvijo napovedi ali pa pozneje na poziv davčnega organa, predložiti delnico in dokazilo o vplačilu sredstev za nakup delnice, z imenom zavezanca in datumom nakupa. Ugotovitev, daje zmanjšanje osnove za dohodnino po tej točki uveljavljeno, davčni organ označi na hrbtni strani delnice. Osnovni pogoj za uveljavljanje navedenega zmanjšanja je, da so sredstva vložena v nakup delnic skladov, katerih dejavnost je usmerjena izrecno v razvoj znanosti in tehnologije. V Republiki Sloveniji trenutno delujeta dva sklada s takšno dejavnostjo: 1. Tehnološki razvojni sklad Republike Slovenije, ustanovljen kot družba z omejeno odgovornostjo, z edinim poslovnim deležem Republike Slovenije. Celo leto 1994 je sklad deloval kot družba z omejeno odgovornostjo, zato v tem letu tudi ni bilo mogoče vložiti sredstev v nakup delnic navedenega sklada. 2. Slovenska znanstvena fundacija, ustanovljena kot delniška družba z. večjim številom delničarjev. Iz navedenega izhaja, daje pri odmeri dohodnine za leto 1994 mogoče uveljavljati zmanjšanje osnove po navedeni točki samo za sredstva, vložena v nakup delnic Slovenske znanstvene fundacije, pod pogojem, da imajo delnice vse glavne elemente, ki jih določa 180. člen zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94). 12. znesek sredstev, ki jih je lastnik vložil v obnovo de-nacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljanju. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino po navedeni točki pod pogojem, daje zavezanec lastnik tega premoženja. V primeru, daje dena-cionalizirano premoženje dano v začasno upravljanje skrbniku, lahko zmanjšanje po navedeni točki uveljavlja pravni naslednik upravičenca po denacionalizacij-skem postopku. Osnova se lahko zmanjša samo do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljanju, torej samo za razliko med valorizirano vrednostjo denacionaliziranega premoženja v času podržavljanja in vrednostjo premoženja na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji. Zmanjšanje osnove za dohodnino zavezanec na zahtevo davčnega organa dokazuje z: — odločbo o denacionalizaciji, — dokumentacijo, iz katere je razvidna vrednost premoženja v času podržavljanja in vrednost na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji ter — dokazili, iz. katerih je razviden znesek sredstev, ki jih je lastnik oziroma pravni naslednik upravičenca vložil v obnovo denacionaliziranega premoženja. REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PR1HODKE-IZPOSTAVA VRHNIKA PREJELI SMO Tudi to je resnica! Odprto pismo sedanjim članom gasilskega društva Vrhnika, vam, spoštovani krajani Vrhnike, pa v premislek. Tisoč petsto prostovoljnih ur pri obnovi doma, 45-letni staž v gasilstvu, sedaj pa naenkrat nič. Nič, samo obtožba, da si ničvreden, da tvoje delo ni pomembno nič, samo v napoto in zgago si nam bil in podobno. Da, to je en detajl, lahko pa bi ga pomnožil šestkrat z istimi delovnimi urami, samo leta staža bi bila manjša. To je na kratko povzeta zahvala sedanjih članov gasilskega društva Vrhnika nam, ki smo v septembru odstopili ali bili prisiljeni odstopiti. Zato, ker nam ni bila dana možnost, kljub večkratnim poskusom, da bi te stvari razčistili na sestanku z gasilskim društvom Vrhnika, smo se odločili, da napišemo odprto pismo gasilskemu društvu Vrhnika in vam, spoštovani krajani Vrhnike. Člane in vodstvo gasilskega društva Vrhnika vabimo na sestanek, da te neprijetne stvari in besede razčistimo in razjasnimo v obojestransko zadovoljstvo ter korist gasilcev na Vrhniki. Saj smo tudi mi pomagali soustvarjati zgodovino društva v vrsti najbolj plodnih in delovnih let društva zadnjega obdobja. Dolinar, Grom, Voljč, Malava-šič, Jerina, Buček, da mlajših ne omenjam, skupaj nas je trinajst, smo tisti, ki smo odstopili ali bili prisiljeni odstopiti. Da, odstop se nam je zdel edino primeren odgovor na mačehovski odnos Občinske gasilske zveze in občinskih struktur do nas in našega dela in to že vrsto let. In edino to je pravi in edini vzrok našega odstopa, ne pa to, kar navaja g. Mušič, predsednik društva s svojimi pomočniki. Je pa res, da njegovo vodenje in odnos do nas in našega dela in sta bila »fair« in iskrena. Kako more trditi, daje najbolj zaslužen za obstoj društva in obnovo doma, ko pa vendar ve, kolikor ur so vložili v ta projekt ravno ti gasilci, ki jih danes ni več. Ali morda g. Mušič ve, koliko denarja in materialnih sredstev smo vložili v dom, svojih, da ne bo pomote! Ali veste, g. Mušič, koliko kilometrov smo naredili s svojimi vozili v korist društva? Zato vas, g. predsednik, javno sprašujemo: Kaj ste naredili za gasilsko društvo Vrhnika do leta 1989, ko si pripisujete ali vam pripisujejo toliko zaslug, da ste nas vse zasenčili, pa čeprav ste član gasilskega društva Vrhnika šele od leta 1980? Saj je vendar znano, da se je obnova doma začela leta 1990. Duhovni vodja obnove pa niste bili niti slučajno vi, g. Mušič, pa čeprav bi po funkciji to morali biti. Mirno ste čakali v senci s tajnikom in sedanjim poveljnikom, da smo dom dogradili, potem pa ste vsi trije stopili v akcijo. Upamo, da boste znali odgovoriti na vprašanje, koliko ur ste vi trije naredili skupaj pri obnovi doma? Za ilustracijo: Anton Gostiša 100 ur, tajnik Pečar 1 uro, vi pa sami pripišite svoje efektivne ure pri obnovi doma. Do danes se ni razjasnilo, kaj se je zgodilo z odlikovanji, ki jih je predlagal upravni odbor, saj so bila odlikovanja v končni fazi čisto drugače razdeljena, kot je bilo sklenjeno. Tudi na to vprašanje do danes nista odgovorila ne predsednik ne tajnik društva, kljub večkratni zastavitvi le-tega. Tudi po našem odstopu se vam ni zdelo vredno, da bi prišli in prevzeli opremo. Tudi zadnji sestanek ste načrtovali na čas, ko nas je bilo večina odsotnih, in to kljub opozorilu z naše strani. Ni se vam zdelo vredno zahvaliti se za naš dolgoletni trud, le obtožbe ste vsi po vrsti stresali na naš račun. Tudi po gostinskih lokalih nam niste prizanašali. Ko pa je g. Mušiča nekdanji poveljnik opozoril zaradi takih dogajanj in ga prosil, da s tem preneha, ste ga ozmerjali s ciganom hudičevim, in to prav njega, ki vam je omogočil, da ste še danes predsednik društva. Če ne bi bilo njega, bi bili na zadnjih volitvah zamenjani. On je zastavil ves svoj vpliv v društvu, da ste ostali predsednik tudi ob otvoritvi doma, vi pa ga za zahvalo niste niti z besedo omenili na slavnostni seji kljub tolikim uram, da je kaj koristnega naredil za društvo in obnovljeni dom. Navsezadnje ni bil vreden niti poštenega opravičila in naj bi bil odnos staroste gasilstva na Vrhniki do mlajšega rodu. Zato ni čudno, da je moral tajnik g. Pečar ponarediti sklep, ki vas je predlagal za dobitnika Hacetove nagrade. Taka dogajanja kažejo na vaš odnos, tajnikov in odnos sedanjega poveljnika do nas, saj ste bili pri tej nepošteni mahinaciji udeleženi vsi trije. Tudi to je eden vzrokov za naš odstop. Nismo hoteli, a čutili smo se dolžne sami do sebe in do dela, ki smo ga vložili v teh desetletjih, da napišemo to pismo vam, spoštovani krajani Vrhnike v premislek. Vam, člani gasilskega društva, pa v opomin. Ne žalite nas, saj je vsak od nas naredil več ur sam kot vi vsi skupaj in to za vas. JOŽE GROM, JANEZ VOLJČ, ANTON JERINA, JANEZ BUČEK, FRANC DOLINAR, RAJKO MALAVAŠIČ, Vrhnika Ko bi nevoščljivost gorela! Da obleka naredi človeka, je že star in lep pregovor, toda če primerjamo obleko z adaptiranim domom gasilcev na Vrhniki, je ta res lepa, toda podnjo so se skrivali čudni ljudje, kateri so se sami izdali, oziroma predstavili bralcem »Našega časopisa«. Bralci pa niso samo občani in občanke Vrhnike, ampak tudi občani drugih občin. V zvezi s člankom pod naslovom »Tudi to je resnica«, ki so ga napisali člani, ki so prostovoljno dosto-pili iz PGD Vrhnika septembra letos, imamo tudi člani PGD Vrhnika svoje mnenje oziroma odgovor. Vsako medaljo je treba pogledati z obeh strani. Člani društva smo mnenja, da nas člani, ki so izstopili iz PGD Vrhnika, puste pri miru, kakor tudi mi njih pustimo pri miru. Obenem naj nas ne ovirajo pri nadaljnjem delu in ne blatijo društva ter naših članov. Glede sporne podelitve nagrade »Matevža Haceta«, predsedniku g. Karlu Mušiču in ponaredbe sklepa UO društva o podelitvi te nagrade, katerega naj bi ponaredil tajnik g. Vinko Pečar pa sporočamo sledeče: Sklep ni bil ponarejen. UO tega sklepa ni sprejel, ker te točke niti ni bilo na dnevnem redu. Ker pa g. Pečar nima ključa pisarne OGZ Vrhnika, ga tudi tam ni mogel ponarediti, saj je samo tajnik PGD Vrhnika. Predlog in sklep za podelitev omenjene nagrade je dala OGZ Vrhnika že leta 1988, kar pa je odklonil predlagani. In tako je bilo v letu 1994 ponovno predlagano, predlagatelji so bili OGZ Vrhnika, vsi predsedniki (in poveljniki društev, razen poveljnika PGD Vrhnika g. Janeza Bučka), da nagrado prejme g. Karel Mušič. Na sestanku je bil prisoten tudi g. Rajko Malava-šič ml. Istočasno pa je moralo matično društvo napisati mnenje o predlaganem članu, kar je tajnik tudi storil po svoji vesti, misleč, da enako mislijo tudi ostali člani UO društva. Ker pa je prevladala nevoščljivost in nevednost, kakšni so pogoji za pridobitev omenjene nagrade, je bil to eden od vzrokov, da so iz društva nekateri člani izstopili. Glede podeljevanja odlikovanj pa naslednje: ■ Odlikovanja vseh članov, ne samo članov, ki so izstopili iz društva, se predlagana razlikujejo od podeljenih. Po Zakonu GZS član, ki je že prejel odlikovanje III. stopnje, prejme odlikovanje II. stopnje; član, ki je že prejel odlikovanje II. stopnje, prejme odlikovanje I. stopnje. Stopnje se po zakonu ne preskakujejo, čeprav smo bili vsi prepričani, da se v razmaku 15-ih let lah- ko. Bili ste tudi vi člani UO društva in dobro veste, da je bilo tako. Tako tu ne vidimo nobene nepravilnosti glede podelitve odlikovanj. Glede opravljenih ur in mogoče res tudi financiranja iz lastnega žepa, pa vam ni in vam ne bo nihče iz našega društva oporekal, kajti v tem mozaiku je tudi prenekateri vaš kamenček. To ste si lahko prebrali v številkah »Našega časopisa« in vestnika »Gasilec«. To, kar ste žrtvovali, niste žrtvovali za g. Mušiča ali za PGD Vrhnika, žrtvovali ste za vse občane in občanke, kajti Vrhnika potrebuje svoje društvo in dom ter v njem po duši dobre ljudi, ki živijo s to organizacijo. Očitek o opravljenih prostovoljnih urah bi zaključili nekako takole: »Kdor ne daruje, ta ne prejmuje, kdor pa daruje, ta obžaluje«. In na koncu »kar je dano, je v zemljo zakopano,« pravi star pregovor. Na opravljene ure in delovni staž v društvu (omenjen je član s 45-letnim stažem) pa sledeče: v Vsak je opravil ure prostovoljno. Člani, ki so se ostali v društvu, in hvala bogu jih je vedno več, imajo tudi delovni staž in tudi na stotine opravljenih prostovoljnih ur. Samo njim ne gre za »prestiž«, še naprej delajo in to še z večjim elanom. Ne razumemo člana s 45-letnim stažem v gasilski organizaciji, da se lahko čez noč temu odreče. Vemo, da nekateri od tistih članov, ki so izstopili, tega niso storili zavestno, ampak so bili zapeljani. Škoda, da so nas zapustili in pustili vnemar lepa leta svojega življenja v gasilskih vrstah. Glede opravljene lajnikove ene ure pri adaptaciji gasilskega doma pa je smešno primerjati delo tajnika z drugim delom, kajti vsak, kdor pozna delo tajnika oziroma to delo opravlja, ve, koliko prostovoljnih ur je to. Glede mačehovskega odnosa OGZ Vrhnika in SO Vrhnika do Gasilskega društva Vrhnika imamo člani društva drugačno mnenje. Ker ni bilo novo gasilsko orodno vozilo čez noč dodeljeno našemu društvu, je prišlo do kratkega slika na tej relaciji in je to tudi eden od vzrokov za izstop nekaterih članov iz našega društva. Člani smatramo, da le človeški odnos in potrpljenje, pa ne samo v gasilski organizaciji, veže in osrečuje ljudi. Tako kot bo novo gasilsko vozilo osrečilo naše društvo. Srečnih in veselih ljudi pa si želimo vsi, mar ni tako? Da predsednik g. Karel Mušič ni naredil nič, je tudi smešno in iz trte zvito. Kajti, kdor ga pozna, ve, da je začel akcijo o vračilu gasilskega doma PGD-ju Vrhnika. Tudi ob adaptaciji le-tega ni držal križem rok. Če se pa vrnemo nazaj, pa ve- mo, da je ob peščici članov vztrajal in obdržal društvo pred razpadom. Tudi tu je prigaral nekaj ur in zapravil oziroma uničil kak živec. In s lega mesta še enkrat iskrene čestitke za prejeto nagrado »Matevža Haceta«. Upamo, dragi bralci, da se tudi vi strinjate s tem in se pridružujete čestitki, kajti društvo še deluje in vedno več je članov, tudi takih, ki niso hoteli v društvo ravno zaradi članov, ki so odšli. Za poveljnika društva, g. Gostiša, pa menimo, da je zelo komunikativen in svoje delo opravlja vestno in požrtvovalno ter dobro sodeluje v društvu, kakor tudi izven njega, čeprav ste ga snubili oziroma pregovarjali, da bi s svojim sinom odkorakal s prostim korakom iz naših vrst. Prej ste v svojih odstopnih izjavah blatili in žigosali samo g. Mušiča in g. Pečarja, sedaj pa blatite tudi g. Gostiša, ker ga niste mogli pregovoriti oziroma »pre-vzgojiti«, da bi izstopil istočasno z vami. Fant ima pač smolo, da je po- šten in nepokvarjen, tako kot so nekateri od vas. Gospodje Mušič, Gostiša in Pečar so samo člani društva in niso »PGD Vrhnika«, saj upravno in operativno sodelujejo z vsemi člani in podmladkom društva. Pustite g. Mušiča pri miru, ker obrekovanje in izjavljanje neresnic o dobrem in pokončnem človeku je nizkotno, nečloveško, skratka absurdno. Da nimate čiste vesti, se vidi že po načinu, kako so prispele vaše Tz-stopne izjave — »na srednjeveški način«, ko še niso poznali pošte, imeli pa so več kulture. Še veliko stvari bi lahko nanizali v tem članku in o obleki, ki naredi človeka, pa kaj? Pravimo, pametni odneha, in si ne želimo nadaljnjega besednega in nikakršnega boja, kajti mi delamo in kujemo načrte za naprej tudi brez vaše pomoči, če klevetanje in obrekovanje še sploh lahko štejemo za pomoč. Vrhnika, 17. 12. 1994 Zapisal: Vinko Pečar Dragi občani in občanke občine Vrhnika, mi Vam želimo vesele božične praznike ter zdravja, veselja in osebne sreče v novem letu — letu 1995 ter Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom. V službi ljudi — Na pomoč! Gasilci PGD VRHNIKA h: f.' • f. j f aggm ÍMWWM Priporočeno pismo tovarišu F. Pasetti, predsedniku Vrhniške Borčevske organizacije Zares sem Ti, spoštovani tovariš Pasctta, dolžan opravičilo, zakaj o gradivu, ki si mi ga ljubeznivo posodil, sem bil osebno prepričan, daje sestavni del arhiva ZZB Vrhnika, vseh ostalih ugovorov pa ne morem sprejeti, čeprav kajpada priznavam, da se je motiti demokratično in človeško. Ko sem sprejel ponudbo, da pripravim mini monografijo o devetdesetih letih vrhniškega zadružništva, sem pripravljalnemu odboru predlagal, da bom glede na sorazmerno skopo odmerjena finančna sredstva in visoke stroške pripravil za tisk le tiste stvari, ki še niso bile objavljene, saj je moja publikacija četrta samostojna brošura o vrhniškem zadružništvu, vse skupaj pa ponujajo dovolj zaokroženo podobo zadružnih prizadevanj v tem koncu Slovenije. Predložil sem zasnovo publikacije, kije bila brez pripomb sprejeta. Naloga ni bila ravno lahka, saj v zadnjem desetletju ni bil objavljen noben daljši članek o zgodovini tukajšnjega zadružništva, razen nekaj mojih zapisov. Poleg tega so «dobro« poučeni ljudje trdili, da je skoraj ves arhiv končal na odpadu, izgubile naj bi se tudi dragocene fotografije. Dolgo in vztrajno sem iskal pisne vire, saj v jubilejno brošuro osebna pričevanja ne sodijo, in na svoje veliko veselje našel vse zapisnike načel-stev in nadzornih odborov Mlekarske zadruge od leta 1904 do 1946, zapisnike Kmečke zveze, celo reklamne plakate in nekaj di- plom. Posebej sem se razveselil kronike iz leta 1934, žal pa kljub dveletnemu iskanju nisem mogel najti filma o vrhniški zadrugi, kije bil posnet leta 1933, in celo tako izvrsten poznavalec zgodovinskega filmskega gradiva, kot je gospod Nemanič iz Državnega arhiva Slovenije, zanj ni vedel. Torej se nisem zanašal le na svoje vire, navedel sem jih zavoljo razumevanja povojne kmetijske politike, saj samo moj zapis Od agrarne reforme do zemljiškega maksimuma obsega 10 avtorskih pol, torej precej več kot moja publikacija in je v celoti dokumentiran. Prvo nadaljevanje govori o velikem prispevku slovenskih kmetov v NOB. Toliko za uvod, zdaj pa h konkretnim pripombam. O mojem najstarejšem prijatelju Francu Furlanu sem napisal več kot vsi Vrhničani skupaj, ob njegovi 90-letnici sva s kolegico Ivanko Po-lanec celo pripravila radijsko oddajo; ni moja krivda, če tega ne veš, sam pa sem skrbno prebral vse Tvoje članke, ki so izšli v Našem časopisu ali Notranjskih listih in če se ne motim tudi v Borcu. Zatorej je malce naiven očitek, da bi kadarkoli spregledal Furla-novo vlogo v zadružnem gibanju in NOB, moram pa seveda ponovno zapisati, da Franc z razvojem povojnega zadružništva ni bil zadovoljen, saj mije pred leti izjavil, da so tedaj skrbništvo nad kmeti prevzeli aktivisti, ki bogati duhovni dediščini Verjanov niso bili kos. »Namesto, da bi se partija oprla na nas, nas je s tem odvračala. Usmerjevalcev in skrbnikov kmetje nikoli nismo potrebovali in jih ne potrebujemo tudi danes,« je ognjevito zatrdil in te bogokletne besede sem brez zadrege objavil v tako imenovanih svinčenih časih. Objavil sem še mnogo zahtevnejše stvari, nekoč celo znamenit televizijski intervju s prašiči, saj krivde za izgubo pri njihovi prireji ni hotela prevzeti ne oblast, ne edina vladajoča stranka, ne direktor, torej so bili za izgubo krivi bekoni sami... Hudo bosa je zatorej trditev, da sem se v publikaciji priklonil naslednikom političnih sil, ki so nasprotovale dr. Alešu Stanovniku, po moji presoji enemu najpleme-nitejših Slovencev, še manj tistim mračnjakom, ki so krivi za njegovo smrt. Nikoli in nikdar. Svobo-domislece sem zmeraj podpiral, fundamentaliste in spreobrnjence vseh baž in barv pa preziral. Res je, v publikaciji ne omenjam Stanovnika in še marsikaterega drugega zaslužnega zadružnika ne, toda glede na obseg mini monografije, se mi zdi to logično, saj je tisk veljal več kot 10000 mark; to je bila najcenejša ponudba v Sloveniji in kljub temu so kolegi tiskarji iz Ljudske pravice svoj posel imenitno opravili. Če bi imel na voljo trikratno vsoto, bi lahko objavil večino gradiva, saj sem ga našel toliko, da sem moral narediti najstrožji izbor; odločal je denar in ne jaz, tovariš Pasetta! Rad bi, denimo, v brošuri omenil vsaj Janeza Rozmana, kije bil po mojem osebnem prepričanju po vojni najboljši direktor vrhniške zadruge, a če bi omenil njega, potem bi moral tudi druge, potlej bi se po malomestni navadi priglasili vsi, ki so karkoli imeli opraviti z zadružništvom in namesto jubilejne publikacije bi nastal telefonski imenik. Osebno Te cenim, tovariš Pasetta, zakaj nikoli ne bom pozabil Tvojega ravnanja ob smrti Stanetu Kavčiča in človeško poraznega oonašanja nekaterih »rdečih« Vrh-nitanov, toda posamezne stvari malce preslabo poznaš, tudi zgodovino ZDKFD. Ko je izšla knjiga mojega odličnega poklicnega kolega Draga Košmrlja Pot kmečkega ljudstva v OF, sem knjigo in avtorja predstavil Vrhničanom. Odziv je bil precej skromen in na predstavitvi ni bilo nobenega domačega člana Društva kmetskih fantov in deklet. Tedaj je bila imenitna priložnost, da bi nekatere sporne zadeve pojasnili. Prav v arhivu ZZB sem namreč našel zabeležko, datirano v začetku leta 1981, o naročilu F. Popita, da bodoči pisec zgodovine društev ne sme pozabiti, kako so tik pred vojno iz vodstva Zveze poskušali pregnati Kronovška in Krefta. Te zabeležke tedaj, ko sem Te prosil za Tvoje gradivo, ni bilo več. A propos: objavljeni podatki so kombinacija Tvojih, Košmrljevih in mojih virov. Sam sem bil pred leti pripravljen napisati kratko, zgodovino vrhniškega društva, vendar tedanji urednik Našega časopisa zanjo ni bil zainteresiran in zato sem 150 fotokopij originalnega gradiva poklonil muzeju NOB. In še nekaj dejstev: Franc Fur-lan je imel o vrhniškem Društvu kmetskih fantov in deklet slabo mnenje, svojega očeta in Kronovška pa sem prav gotovo bolje poznal kot Ti. Če ne bi bilo tiste zabeležke in zapiskov, da sta se udeleževala sej okrožnega odbora bi ju sploh ne omenil, tako pa se mi je zdelo prav, saj se mrtvi ne morejo braniti sami. Moj oče ni bil žrtev komunizma ker ga sploh ni bilo, dolgo po vojni pa je razočarano zmajeval glavo nad nerazumno kmetijsko politiko. Pa še eno razočaranje je doživel. V začetku 70. let naj bi v Vidmu ob Ščavnici pripravili spominsko srečanje članov DKFD, pa se je morda tistim na Tomšičevi 5 v Ljubljani zdelo, da bi jih tedaj že ostareli kmetje utegnili spomniti na moralni dolg do njih, ki ga Partija in država do tedaj še nista poravnali, in tako s snidenjem starih sodrugov in tovarišev ni bilo nič. Takrat seje namreč v Sloveniji zasidrala politična protireformacija in nekateri so se morda zbali, da bi jih zaradi neposlušnosti utegnila oplaziti partijska knuta. Mene osebno ni, saj sem tedaj zaradi ljudi v ZKS, za katere je bil pojem misliti trpni glagol, izstopil iz organizacije, v katero sem vsaj en čas verjel, posledice pa sem občutil. Sicer pa, kako se danes obnašajo nekdanji partijski eksekutorji? Enega od njih sem zadnji srečal v Ljubljani, resda meje malce oblajal, a mi hkrati zagotovil, da je zdaj nevtralen, v isti sapi pa očital, da ni lepo, ker sem napisal tistih nekaj spornih stavkov. Dobro poznam njegova ravnanja v preteklosti, toda ker sem prizanesljiv do starih ljudi, ne bom objavil njegovega imena in dejanj, ki jih je počel v imenu edine vladajoče stranke. Vse podatke, ki jih navajaš v Odprtem pismu, poznam. Tvojih miselnih konstruktov pač ne sprejemam, večno ponavljanje starih dejstev postane duhamorno, mene je pri pisanju publikacije skrbelo predvsem to, ali bom z novimi podatki dobil dovolj zaokroženo celoto. In prav iskanje podatkov je bilo fizično naporno. Na Vrhniki nisem mogel najti niti točnega rojstnega datuma Mateja Suš-nika, njegovo sliko smo po naključju našli v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, čeprav se je druga dolga leta zaprašena valjala v mlekarni, ne da bi zanjo kdo vedel; in tako naprej in tako nazaj. Sicer pa je zanimovo in poučno, kako si posamezni Vrhničani predstavljajo pisanje takih publikacij. Neki magister meje napol v šali, napol zares vprašal, zakaj pišem o klerikalcu Sušniku, njegovega živ-ljcnjega pa sploh ni poznal. Spet drugi je pričakoval, da se bom široko razpisal o letu 1904, ki je za razvoj Vrhnike posebej pomembno, tretji je za hrbtom razlagal, da NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Ob razstavi v domu upokojencev Gospa Francka je radovednim šolarjem pokazala, kako nastaja klekljan prtič. Miklavž v Domu upokojencev Že nekaj let zapored konec novembra stanovalci doma predstavijo, kaj so ustvarjali med letom. Tisti teden se vsakodnevne dejavnosti umaknejo sprejemanju obiskov. Ustvarjalci, ki so dežurni na razstavi, kramljajo z obiskovalci in radi pojasnijo ali pokažejo, kako se naredi npr. košarico iz koruznega ličkanja, klekljan prti-ček, papirnato rožo ali pisano broško. Toliko obiskovalcev kot letos, že dolgo ni bilo. Poleg tistih iz hiše in svojcev, ki so prišli na srečanje, je prišlo tudi za več razredov šolarjev z učitelji iz vrhniške in logaške šole, vrtca, upokojenke z Vrhnike, stanovalci iz drugih domov... Razstava je nadaljevanje tradicije naših babic in dedkov, saj imamo mlajši za to vedno manj časa. Zato je vsako leto lepša in bogatejša. Nekaj vtisov iz knjige obiskovalcev: — V tej hiši je mnogo pridnih manjka življenjepis prvega načelnika Mlekarske zadruge in vrhniškega župana Franca Tršarja, čeprav je zanj slišal šele takrat, ko sem ga objavil v Našem časopisu. Res pa je, da sem se z njegovo hčerko —na njeno željo — dogovoril, da se o njenem očetu ponovno ne razpišem. O tempora, o moreš! Se dobro, da ni kdo zahteval od Muzejskega društva, da njegovi člani, ki niso ravno dejavni, pripravijo zbornik o vrhniškem zadružništvu od bronaste dobe do samostojne Slovenije! Tako govorijo samo tisti, ki slabo poznajo krajevno zgodovino ali pa oni, ki niso v življenju objavili enega samega stavka, kaj šele članek ali publikacijo. Sam imam dovolj obširno bibliografijo in dokumentacija TV Slovenije je ohranila zapise o vsaj 200 urah mojih televizijskih oddaj, kar si štejem v čast, saj sem za nekatere dobil najvišja strokovna priznanja. Razpravljanje s takimi ljudmi je zame parada izgubljenega časa. Naj končam. Popolnoma te razumem, da si pogrešal v moji publikaciji del zgodovine narodnoosvobodilnega gibanja, malce neprijetno pa so me oplazile Tvoje opazke o mojem vrednotenju udeležencev NOG in o priklanjanju naslednikom mračnih političnih sil. Tovariš Pasetta, ne sodim med ljudi, ki vsakodnevno menjavajo svoje prepričanje in ne med one, ki imajo hrbetnico samo zato, da jim glava ne pade v mednožje! Mitja Kreft rok in skritih talentov. — Nad izdelki smo navdušeni in bomo odnesli nekaj novih idej. Veselimo se že naslednje razstave in obiska pri vas, kjer posedimo in prijetno pokramljamo... — Učenci so z velikim zanimanjem opazovali razstavljene izdelke. Vsi skupaj se zahvaljujemo za lep sprejem in vam želimo še veliko zdravja, ustvarjalnosti, delovne vneme. Se vas bomo obiskali. — Pri vas smo se lepo počutili. Še bomo prišli. Zadnji vtis je napisal učenec 3. razreda vrhniške osnovne šole. Zanimanje otrok in razgovori z učitelji ter vzgojitelji nas vodijo k razmišljanju o tesnejšem sodelovanju, tako s šolo kot z vrtcem. Pa o tem kdaj drugič. Naj zaenkrat zaželimo vsem ustvarjalcem, pa tudi tistim, ki zaradi svoje bolezni samo spremljajo take dejavnosti, veliko zdravja, ustvarjalnega poguma in dobre volje tudi v prihodnjem letu! Na dan Sv. Miklavža Tudi letos nam je uspelo s pomočjo sponzorjev in dobrih ljudi osrečiti najmlajše in ostarele someščane v Domu počitka. Čelo vreme nam je bilo naklonjeno, tako da se je Miklavž s spremstvom podal med otroke kar peš. Vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali osrečiti nekaj sto preprostih src in srčec: HVALA VAM! Najprej hvala Miklavžu — Antonu Kavčiču, ki letos že štiriindvajseto leto, za nekaj dni podarja sam sebe. DAROVALCI: Hvala! Vsako leto prisluhnete našemu klicu: Industrija usnja Vrhnika Nagode Jože in Boštjan — Tiskarstvo, Vrhnika Vidmar Pavle — Mizarstvo, Vrhnika Žito d.o.o. Pekarna — Vrhnika Kolinska — Ljubljana Baškovč Anton — Izdelovanje rezancev, Vrhnika Adamič / Kovač Herman — Pekarna, keksarna, Vrhnika Tomažič Franci — Gostilna pri Caserman Rožmanec Janez — Mizarstvo, Vrhnika Penko Angelo — Elektromehanika, Vrhnika Šušteršič Jože — Kmečki turizem, Vrhnika Merlak Anton — Citroen servis, Drenov Grič Žitko Jože — Drenov Grič Obrtna zbornica — Vrhnika Stržinar Anže — Svečarstvo, Vrhnika Markelj Mirko — Foto, Vrhnika SODELUJOČI: HVALA! Tudi vi ste vsako leto nepogrešljivo dobrotno pravljični lesk Miklavža. Pihalna godba, Združenje šoferjev, Policijska postaja, angeli in parklji, Mojca Oblak, Ančka Petkovšek, Marija Rožmanec, Nikolaja Rus ter ostale šivilje, ZKO Vrhnika, hišnik Milan, Tinca Jereb, Erika Slatner in njeni malčki iz vrtca, ki so okrasili oder. Slovenski krščanski demokrati Občinski Odbor Vrhnika In kaj se je še dogajalo v domu? — 26. novembra popoldne smo pripravili že peto srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev. Direktorica Nada Žnidaršič je s krajšim nagovorom pozdravila vse prisotne, v kulturnem programu pa so nastopili: Ivan Mala-vašič, Julka Fortuna, Matjaž Ži-rovnik in pevci PZ DUV »Zarja«. Gostje so si lahko ogledali dom, razstavo slik Ivana Malava-šiča in razstavo del stanovalcev doma. Na voljo so bili tudi strokovni delavci doma za informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev. Tisti, ki se radi zabavajo, pa so v avli delali družbo harmonikarju Jelku Jelovšku. Naj zapišemo še, daje na srečanju kljub premajhnemu prireditvenemu prostoru sodelovalo poleg naših stanovalcev še približno 150 obiskovalcev. — 30. novembra je v avli doma nastopila folklorna skupina iz Li-gojne, ki je s svojim harmonikarjem razgibala vse prisotne. — 3. decembra je vse stanovalce obiskal Miklavž s spremstvom in prav vsakega tudi obdaroval. Eden od komentarjev: — Miklavž, je bil lep, angel je bil lep, parkelj pa je bil ta pravi parkelj! — 6. decembra smo dobili obiske iz Cerknice. Predstavniki Občinske zveze, Društva upokojencev in RK so še prav posebej pozdravili svoje člane, ki živijo v tukajšnjem domu. Najbolj pa smo bili veseli pevcev pevskega zbora TABOR, ki nas obiskuje že več let. Tokrat so prišli z njimi tudi mladi glasbeniki iz. OŠ na Rakeku, ki so poželi dolg aplavz. Kako bo pri nas tja do novega leta, pa boste lahko prebrali v naslednji številki! DECEMBRSKA AKCIJA RK Darovali smo kri V četrtek, 1. 12., in petek, 2. 12. 1994, je bila v občini Vrhnika krvodajalska akcija, in sicer v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja. Akcije seje udeležilo 343 krvodajalcev, od tega je bilo 139 pripadnikov Učnega centra Vrhnika. Območna organizacija RK Vrhnika se vsem darovalcem zahvaljuje za darovano kri, obenem pa se zahvaljuje tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji, posebno Osnovni šoli Ivana Cankarja, ki nam je nudila prostor. Naše akcije so se kot bodoči krvodajalci udeležili tudi učenci OŠ IC, ki pod vodstvom mentorice Metke Rupar obiskujejo krožek Rdečega križa na šoli. Ena od učenk je svoj vtis iz akcije tudi takole zapisala: KRVODAJALSKA AKCIJA Na naši šoli je 1. in 2. 12. 1994 potekala krvodajalska akcija. Ljudje zanjo zvedo iz plakatov, zvestim krvodajalcem pa pošljejo tudi osebna vabila. Na Vrhniki je krvodajalska akcija dvakrat na leto. Nekateri učenci, ki obiskujemo krožek Rdečega križa, smo si ogledali, kako poteka jemanje krvi. Začeli smo v laboratoriju. Prijazna gospa nam je razložila, kako določijo krvno skupino in količino hemoglobina v krvi. Krvno skupino je določila tudi enemu izmed nas. Nato je sledil obisk pri zdravnici. Izmerila nam je krvni tlak in poslušala bitje srca. Vsakega krvodajalca pred vzemom pregleda zdravnik, ki odloči, ali lahko da kri ali ne. V zadnjem razredu smo zagle- dali postelje, na katerih so ležali ljudje, ki so dajali kri. Kako poteka odvzem? Roko v predelu komolca na notranji strani razkužijo, vanjo zabodejo iglo, kri pa teče v posebno vrečko; zamejo jo 3 ali 4 decilitre. V Ljubljani kri še dodatno testirajo, da se prejemnik ne bi okužil s kakšno boleznijo. Plemenito je dati kri in tako nekomu rešiti življenje. Vesna Pečjak, 8.b OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika Znižajmo visok krvni tlak a ■ Visok krvni tlak (hipertenzija) je zelo razširjena bolezen, po- : sebno v zahodnem svetu, pa tudi pri nas sodi med pogostejše : vzroke smrtnosti in invalidnosti. Obolevnost se strmo dviga ! hkrati starostjo, pomembni pa so tudi drugi obremenitveni de- ■ javniki, kot so: debelost, kajenje, nepravilen način življenja in ■ prehrane. ; Za visok krvni tlak je značilno, da več let ne povzroča nobenih : težav. Prvi problemi se začno šele, ko bolezen traja že deset in več jj let, in so težave v bistvu že posledica okvar na pomembnih orga- : nih, kot so srce, možgani, ledvice, ožilje. Lahko se pojavijo raz- • lični simptomi kot: zadihanost pri naporu, neugodje pri srcu, ■ živčnost, depresivnost, vrtoglavica, glavobol, motnje ravnotežja, : motnje vida, bolečine v mišicah, občutek šibkosti, krvavitve iz j nosu, zvonjenje v ušesih, slabo spanje, žeja, pogosto mokrenje. j Seveda se lahko pojavijo samo nekateri od teh simptomov. Ko j odkrijemo te spremembe, so okvare že tolikšne, da jih tudi z zdravljenjem ni mogoče povsem odpraviti, je pa mogoče bolezen ■ upočasniti. Pravočasno odkrivanje in zdravljenje hipertenzije ■ lahko prepreči ali zavre razvoj usodnih okvar na srcu, ožilju, j možganih in ledvicah, zato je v takih primerih nujen obisk pri j zdravniku. Ker želimo ljudem približati možnosti odkrivanja te bolezni, imamo v naši službi organizirano merjenje krvnega tlaka. V zdravstvenem domu v pritličju (ista čakalnica kot za labora- : torij) višja medicinska sestra Valerija Mesec opravlja merjenje ] krvnega tlaka vsak dan od 10.30— 12.30. Pri njej se lahko poza- ! nimate tudi za navodila o zdravi prehrani, zdravem načinu živ- ■ ljenja, lahko vam svetuje pri dieti za zvišane maščobe v krvi, pri i povišanem krvnem sladkorju ali se odločite za shujševalno dieto. ; Enake usluge nudi vms Alenka Jelovčan v ZD Borovnica v pro- j štorih posvetovalnice za otroke, in sicer vsak torek od 10. do 15. : ure. Merjenje krvnega tlaka pa opravlja tudi naša patronažna služ- J ba na terenu: j DRAGOMER (v prostorih knjižnice) vsako sredo od 9.30 do 10.30 vms Marija j Iskra 5 BEVKE (v prostorih KS) vsako sredo od 18. do 19. ure vms Marija Iskra : PO D LIPA (v prostorih gasilskega doma) prvi torek v mesecu od 9. do 10. ■ ure vms Veronika Habe : ■ VERD (v sobi KS) vsak drugi četrtek od 9. do 10. ure vms Veronika : Habe ■ § STARA VRHNIKA (v sobi KS) vsak drugi torek od 9. do 10. ure vms Veronika Habe | SINJA GORICA (v prostorih gasilskega doma vsak drugi torek od 9. do 10. ure vms Andreja Jesenovec z merjenjem začnemo 10. 1. 1995 ■ V Ligojni, na Drenovem Griču, Logu in v Blatni Brezovici se [ še dogovarjamo o organizaciji merjenj in bomo po pričakovanju I pričeli po Novem letu. Natančni datumi bodo objavljeni na » oglasnih deskah v posameznih krajevnih skupnostih. S to ponudbo želimo omogočiti čim večjemu številu ljudi red- j no strokovno kontrolo krvnega tlaka. Storimo nekaj tudi zase — znižajmo visok krvni tlak Patronažna služba: ■ Veronika Habe ■ OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA ŽELI VSEM KRVODAJALCEM IN DRUGIM OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995! OBMpČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA VRHNIKA VOŠČILO SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM... S pesmijo angelov voščimo vsem blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu 1995. Dragi soobčani, naj tudi brezdomni begunci v prazničnih dneh v vaših očeh, besedah in dlaneh najdejo toplino izgubljenega doma. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika in Borovnica OBVESTILO Obveščamo vse naše člane, simpatizerje in vse, ki bi se morda še želeli včlaniti, da imamo tudi prihodnje leto — 1995 uradne ure vsak četrtek od 18. do 19. ure. Pisarno imamo v stari glasbeni šoli, poleg kina, v pritličju. Lepo vabljeni. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika Moški pevski zbor LIK O Vrhnika vam želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 1995 in vas obenem vabi na koncert s folklorno skupino J A VORJE, ki bo 27. 1. 1995. LADI DOPISNIKI NAM PIŠEJO MLADI DOPISNIKI NAM PIŠEJO MLADI DOPISNIKI NAM PIŠEJ Spoznala sem invalidko Na morju v Portorožu sem med počitnicami spoznala prijateljico Barbaro. Ves čas sva bili skupaj in tako tudi neke julijske sobote. Ko sva šli iz trgovine, sva zagledali staro gospo v invalidskem vozičku. Trudila se je, da bi se peljala po poti, ki se je vila po griču navzgor. Ko sva videli, da ji ne misli nihče pomagati, sva midve pristopili k njej in ji ponudili pomoč. Najprej pomoči ni hotela sprejeti, a je videla, da sva midve odločeni, da ji pomagava. Nekaj časa je bila tiho in takoj sva vedeli, da bi rada, da jo peljeva do doma. Povedala je, kje stanuje in res sva jo peljali domov. Živela je v majhnem stanovanju in to čisto sama. Kdaj pa kdaj jo je prišla pogledat njena sestra, svoje družine in staršev pa ni imela. Na invalidskem vozičku je zato, ker se je nekoč težko ponesrečila pri smučanju. Barbara in jaz sva veliko časa preživeli z invalidko Darjo Pottnla je najina zelo dobra prijateljica. Vsak dan sva jo peljali na svež zrak, namesto nje sva hodili v trgovino, pospravljali pa sva ji tudi stanovanje in pomivali posodo. Veliko smo se pogovarjale. Z Barbaro sva ji zaupali najine težave, ona pa nama je svetovala, kako naj jih rešiva. Na žalost sva bili midve samo na počitnicah in sva morali po približno štirinajstih dneh domov. Ker je Barbara iz Ljubljane, jaz pa iz Dragomerja in stanujeva blizu, se vsaj enkrat na mesec obiščeva in pokličeva Darjo po telefonu ali pa ji napiševa pismo, s čimer Darjo zelo razveseliva. Mislim, da bi moralo več ljudi pomagati invalidom. Kar pomislite, kako bi se počutili, če bi bili vi invalid in vam nihče ne bi hotel pomagati. Jaz bi se verjetno počutila grozno in zato sem tudi pomagala invalidki Darji. Janja Kralj, 7.b Naše državno atletsko tekmovanje Že začelo se je prav lepo, saj sta Bojan in Simon odšprintulu enkratno. Tomaž pri tristo tekel je zelo hitro. Andrej za njim pa kar odlično. Pri tisoč metrih je Matevž prvak, ker njega ne premaga vsak. Korak za njim pa še Andrej bil tretji je kot že doslej. V daljino Marko je odskočil, za njim pit Blaž je dobro skočil. Z žogico Jernej je storil vse, kar zmore, a Jure še malo več prispeval je za naše točke. Pri krogli Gregor je nepremagljiv, a Irnes mu kur dobro je sledil. Ostala je le še višina, kjer Slave in Peter dobro sta skočila. In za zaključek še štafeta, ki tudi dober konec nam obeta. Tako vaditelja Klemen in Marjana sta zares vesela, ker tam nam kolajna zlata je prispela. Borovniški atleti MARKO DRETNIK S.a Borovnica Borovniški fantje dobri atleti smo. S tekmovanja v tekmovanje rezultate višamo. Ko na »regijskem« dobro opravimo, nas s pismom še na »državnega« povabijo. Vneto smo vadili, nestrpno čakali na dan, ki je za borovniške atlete v zlato okovan. Bilo je lepo, a ne prav lahko. Vsak se je moral truditi zares močno. Ob koncu pa, glej! Na semaforju izid se pokaže, ki resnico pove, prav nič ne laže, da prva je šola, ki iz nje smo prišli, mi, mladi atleti Borovničani. MARKO DRETNIK S.a Borovnica €0 Jjxy, Hahr fr /ttu^ipfc flOtkmkr, jpg. fr/JVJ^JM, /KaJjV- !xt^ í*v I*, vp^kwr «wl»1 iJwkwr"' B O NB ON CK O V PAPIR CE K SMETI SO MI POVEDALE S starši velikokrat hodimo v Rctovje ali pa v Močilnik na sprehode. Poleti se včasih sam peljem s kolesom do Rctovja. Lani sem na eni takih voženj opazil blizu izvira velik kup smeti. Pozdravile so me. Bil sem začuden. V šoku sem čez nekaj časa odzdravil. Vprašal sem: »Kako da govorite?« Mislim, daje bila smet, ki me je ogovorila, glavna: »Sem škatlica, ki jo je odvrgel čarovnik. V meni je bilo še nekaj njegovega prahu, ki se je raztrešči po mojih prijateljih. Tako so oživeli tudi oni.« »Ali se lahko tudi premikate?« meje zanimalo. »Seveda!« so v zboru odgovorile smeti. »Veste, kaj? Tukaj onesnažujete našo naravno znamenitost. Kaj, ko bi odšle na smetišče? Tam bi spoznale veliko novih odpadkov,« sem dejal po krajšem premoru. »To bi bilo lepo,« je menila glavna smet, »Veselimo se, če se nam pridružijo novi prijatelji. Toda, ne poznamo poti na smetišče!« »Ne skrbite,« sem rekel, »jaz jo poznam.« Pognal sem se s kolesom, smeti pa za mano. Kmalu smo prispeli na cilj. Skočile so na kup z odpadki in čisto po čudežu postale navadne smeti, ki se niso ne premikale, ne govorile. Tako je bilo še najbolj prav, saj bi lahko odskakljale nazaj v Re-tovje. Kmalu za tem sem se vesel prebudil ob misli, da sem naredil nekaj koristnega za lepše okolje. Jernej Horvat, 5.r. SANJALO SE MIJE Spanje me je popeljalo v svet sanj in postal sem Ljubljanica. Moja pot je bila skrivnostna. Večkrat sem izginil pod zemljo in potoval po temnih poteh. Slišal sem lastno bučanje in šumenje, a vseeno me je bilo strah. Zato sem hitel, da bi čimprej ugledali beli dan. V Retovju sem ves čist in svež privrel na površje. S strani so vame pritekali manjši potoki. Poigravali so se med skalami po katerih so skakali otroci. Jaz. pa sem nadaljeval pot proti Vrhniki. Veselo sem se pogovarjal z ribami in rastlinami, ki so bile naseljene v meni. Postajal sem vse bolj poča- sen in zelen. Pričel sem se tudi peniti od umazanije. Kar pordečel sem od sramote, ko sem opazil zgrožene obraze ljudi, ki so kazali name in se kremžili. Ozrl sem se na breg. Od tam so me pozdravljale polivinilaste vrečke, steklenice, stare posode in tudi kolo seje ujelo v veje drevesa, ki mi je dajalo vsaj malo sence. Bilo me je sram. Obrnil sem se stran od ljudi in se zbudil. V glavi sem imel veliko zmešnjavo. Kmalu pa sem uredil svoje misli in si oddahnil nad spoznanjem, da nisem Ljubljanica — odlagališče smeti. Jarc Sašo, 5.r. Sem majhen papirček, v katerem je bil nekoč zavit bonbon. Skupaj z drugimi bonboni sem bil zaprt v vrečki, na kateri je pisalo: Najboljši žele bonboni! Majhni otroci pa imajo najraje ravno take bonbone. Nekega dne nas je kupil Mihec. Mihec pa na žalost ni bil ravno vzoren otrok in je rad metal papirčke kar po tleh. Tisti dan, ko me je kupil, se je sprehajal ob Ljubljanici. Vzel me je iz vrečke, dal bonbon v usta, mene pa odvrgel na tla. Bil sem daleč od brega, vseeno pa sem videl stvari raznih barv, ki so se šopirile na grmovju vzdolž reke. Najprej sem mislil, da so rože. Ko pa sem na krilih vetra čez nekaj dni pripotoval do brega, sem ugotovil, da so to navadne smeti, ujete v vejevje. Zelo sem se bal vode, saj takrat še nisem znal plavati. Ko pa meje poletni vetrič zanesel prav na sredino Ljubljanice, sem ugotovil, da je plavanje kar dobra osvežitev, vsaj takrat, ko je tako vroče, da ti kar barve začnejo bledeti. Najprej sem plaval samo mrtvaka, saj drugega tudi nisem znal. Sčasoma, ko sem spoznaval prijatelje, pa sem se tudi v plavanju izpopolnjeval. Skupaj z mano je plavalo v Ljubljanici še veliko smeti, vendar so bile vse zelo velike in ponosne na to, da so smeti, jaz pa sem se moral zadovoljiti samo z naslovom »smetka«. Zato se z njimi tudi nisem dobro razumel. Moje dobre prijateljice pa so bile živali, ki so skupaj z mano morale prenašati te velike zoprne smeti, ki so jih ogrožale. Zaradi njih in zaradi raznih odplak iz tovarne je umrla marsikatera moja prijateljica. Pozimi, ko je bilo mrzlo, so se smeti zadrževale na enem mestu, če smo imeli srečo,jih je celo piekril sneg. Takrat smo imeli vsi drugi prebivalci reke lep mir pred njimi. Cisto drugače pa je bilo poleti. Na žalost pa je bilo teh smeti vedno več, ravno tako odplak. Nismo si znali pomagati in vedno več živali je odhajal v stranske potoke, ki še niso bili tako onesnaženi. Tisti, ki pa smo ostali, smo bili prisiljeni priznati nadvlado smeti. Nekoč lepe, sveže rastline so vedno bolj venele. Niso se več veselo gugale, ko jih je obiskal lahen vetrič. Nemo so zrle v daljavo in čakale na svoj konec. Celo kamenje na rečnem bregu je postalo togo in umazano. Vsi smo že čakali na svoj konec, ko je nekoč prišel glas: »Potrpite še malo, čistilne naprave gradijo, le še malo potrpite!« To nam je vlilo nekaj novega upanja. Kmalu pa seje izkazalo, da čistilna naprava že obratuje, vendar ni tako močna, da bi lahko rešila reko pred žalostnim koncem. Smeti pa so še kar naprej prihajale. Tako kot druge smeti bi se tudi jaz lahko obesil na kakšno vejo in čakal, da me neka višja sila pobere in vrže na pravo mesto. Lahko pa bi se skril v kakšno razpoko ampak se nisem. Izbral sem drugo, boljšo možnost. Upam, da bo Ljubljanica nekoč zopet reka, na katero bodo ponosni ljudje, ki živijo v njeni okolici. Da pa bi se to zgodilo, se bom sam spustil v čistilno napravo in tako končal svoje življenje, saj je tudi najmanjša smetka v resnici smet, ki jo moramo vreči v smetnjak in ne kar na tla. Po pripovedovanju bonbonč-kovega papirčka zapisala Nataša Medvcšček, 7.r. A) dovw pxdfaK- V oJU ko VdéA (bUtxwcuvcX w\ tv&fynvt- Ar AvAr, S«¿ i(0-riMAvwj\' A^ep&Wfcu (»jtntp tv ifJtJjfik tafo ^¿WftuC /bo obsUvvmjOA^. w a*&. od^dl p> jobak. lífr^ jo- zapeti. fame^d*. /vuvvocU«. tpt^ uC tait>¿¿ bvícr ¡U> Jrt*AA OpWMXÍUX Artife otzxttA. 1*24»- Cankarjeva Vrhnika »KAR VEUA ZA POSAMEZNIKA MED NAMI, VEUA ZA NARODE, VELJA ZA STRU-JE IN STRANKE V NARODIH, VEUA ZA CELOTNO, VESOU-NO ČLOVEŠTVO. Kakor posamezni človek, je stranka živo bitje, ne mrtev kamen. Raste in razvija se z narodom, iz katerega se je bila porodila; življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda — njena moč. Ako se tega ne zaveda ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je pisana!« CA NKAR: Očiščenje inpomlajenje (ODLOMEK) Ob pripravah na volitve in nato preštevanju glasov za kandidate in liste posameznih strank je šla kar nekako mimo nas obletnica Cankarjeve smrti, našega rojaka in enega največjih pisateljev na Slovenskem. Na dan njegove smrti, 11. decembra 1918, nas je spomnil svež šopek rož na Cankarjevem spomeniku, od koder Cankar zamišljeno gleda na svojo Vrhniko. S. S. II. NOTRANJSKA RAZSTAVA PASEMSKIH MALIH ŽIVALI Lahko bi prišlo več otrok Društvo gojiteljev posameznih malih živali Vrhnika je v času od 2. do 4. decembra 1994 pripravilo veliko Notranjsko razstavo pa-semskih malih živali. Razstavljalo je 43 gojiteljev iz. Vrhnike, Borovnice, Logatca, Cerknice, Rakeka, Horjula, Notranjih Goric, Polhovega Gradca in ostalih okoliških krajev. Razstavljene so bile naslednje pasme: KUNCI: Belgijski orjak, Beli orjak, Orjaški lisec, Ovnač, Francoski sreberc, Velika činčila, Modri dunajčan, Beli novozelandec, Tirinški kunec, Havanec, Mala činčila, Ožgani kunec, Obarvani pritlikavi kunec, Kastor rex in Slovenski kunec — skupaj 219 kuncev. GOLOBI: King, Florentinec, Angleški gošlar, Prištinski prevr-tač, Dalmatinski golob, Slovenski beloglavček, Lasuljar, Makedonski rožan, Niški visokoletač, Srbski visokoletač, Bački prevrtač, Sisački prevrtač, Angleški tiplar, Pavček, Pismonoša in Poljski lux — skupaj 178 golobov. PERUTNINA: Štajerska kokoš, Italijanska kokoš, Italijanska pritlikava, Welsumer, Japonska svilena kokoš, Wiandot pritlikava, Zibriht, Pav, Pagatka, Zlati fazan in nema raca —skupaj 24. Gojitelji se vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni razstavi, zahvaljujemo, predvsem pa: Mizarstvo Vidmar Vrhnika, Mizarstvo Nagode Janez Vrhnika, Di-gitstroj Adolf Mole Vrhnika, Piz-zerija Boter Vrhnika, Jan Selekt Vrhnika, Orel d.o.o. Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika, Avto Co-lor Oblak Matjaž — Drenov Grič, Saniker Vrhnika, Istenič Anton Vrhnika, Konzum Grogar Vrhnika, Vulkanizerstvo Jeršinovič Vrhnika, Gostilna pri Kranjcu Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika, Fiat Avtotrade Baje Jelko Vrhnika, Plutodesign —Plut Tomaž, Tovarna krmil Košana, Pap — biro Vrhnika, Avtokleparstvo Leopold Novak Vrhnika, Elektro Dekleva Ljubljana Vič, Avto šola 3 D Ljubljana, Pal servis Vrhnika, Trgovina Metuljček Drenov Grič, Nakop Vrhnika, Slaščičarna Ber-zo Vrhnika, Video copy Vrhnika in Slovša Janez — gojitelj kuncev in kokoši iz Horjula. Posebno se zahvaljujemo Inšpekcijskim službam in Športni zvezi Vrhnika, ki sta nam omogočili izvedbo te razstave. Na koncu ugotavljamo, da je razstava uspela. Med obiskovalci pa smo pogrešali organizirane skupine šolskih otrok, saj bi predvsem mestni otroci lahko videli veliko malih živali, kijih verjetno ne poznajo. Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika želi vsem go-jiteljem in ljubiteljem malih živali, kakor tudi vsem občanom vesele božične praznike in uspešno novo leto. Predsednik: Ivan Šraj PREDSTAVLJAMO VAM DRUŠTVO MEČEK Z DRENOVEGA GRIČA Naravne danosti ohraniti za prihodnje rodove Nekaj navdušencev in ljubiteljev naše lepe narave je v Krajevni skupnosti Drenov Grič — Lesno brdo v juniju leta 1994 ustanovilo društvo MEČEK za varstvo naravne in kulturne dediščine. Od ustanovitve je tako minilo že šest mesecev in zanimalo nas je, kako in zakaj društvo deluje, pač, da ga predstavimo širši javnosti. Vedeti namreč moramo, daje v naši miselnosti vse manj razmišljanj in dejanj za ohranitev naše bogate naravne dediščine. V ta namen smo se pogovarjali s predsednikom društva Ferdinandom Koz-jekom in mu postavili nekaj vprašanj. Novoustanovljeno društvo se imenuje MEČEK. Od kod ime? Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine MEČEK je dobilo ime po enkratni redki rastlini ilirski meček (Gladiolus Ilyri-cus), ki uspeva na območju naše KS Drenov Grič-Lesno Brdo. Tod lahko najdemo še druge čudovite naravne danosti, ki jih je treba zavarovati in ohraniti tudi za prihodnje rodove. Ne smemo dopustiti, da nam tujci odnašajo bogato naravno dediščino. Nekako ste se v tem odgovoru že dotaknili bistva delovanja društva, vendar nam še natančneje opišite namen in naloge, ki jih boste uresničevali? Namen društva je, da zavarujemo in ohranimo naravne danosti pred kršitelji in uničevalci narave. To so: črna odlagališča odpadkov, trganje in ruvanje, ogrožanje in preganjanje vseh vrst živali, onesnaževanje podtalnice in potokov zaradi neobstoječe kanalizacije in gnojenja z umetnimi gnojili, uničevanje in odtujevanje fosilov-školjk-kapnikov iz. kamnolomov Drenov Grič in Lesno Brdo, onesnaževanje zraka. Za vse to je kriv človek, kije premalo osveščen, kaj nam narava pomeni. Z malo truda in osveščenosti lahko sami sebi pripomoremo k bolj zdravemu in okolju prijaz- nemu življenju. Misliti moramo predvsem na naše zanamce, ki bodo iz roda^ rod tonili v ekološko vse bolj nečistem okolju. Marsikdo se bo spraševal: Zakaj? Odgovor pa je samo eden: Zaradi naših prednikov, ki niso imeli posluha za ohranitev naravnih danosti. To pomeni, da boste najprej aktivno delovali v vaši KS ter pri tem tudi osveščali svoje krajane, da bi celotna vasica živela z mislijo: zavarovati, pospraviti in olepšati svoje bivalno okolje. Kako pa razmišljate za širše delovanje, tudi v okviru same občine? Sama ustanovitev društva prav gotovo ni bila mišljena za ožje delovanje v krajevni skupnosti, ampak menimo, da moramo delovati na celotnem območju občine in seveda še širše. Ohranitev narave je odvisna od vseh ljudi naše male, vendar lepe Slovenije. Te prelepe krajinske predele naj bi društvo pokazalo tudi drugim ljubiteljem narave, posebno še njihove posebnosti, enkratne danosti, ki jih drugod ni mogoče zaslediti. V ta namen naj bi izobraženi vodniki z znanjem in poznavanjem področja strokovno popeljali ljubitelje narave po geološki poti raznovrstnih kamnin, po botanični in zoološki poti raznovrstnih razstlin in živali. To delo si bo društvo organiziralo s pomočjo dobrohotnih strokovnjakov in domačinov. V društvu so prav gotovo ponosni na nekatere izvirne in redke živalske in rastlinske vrste, ki so v predelu Stare ceste, to je dolina pod cesto Drenov Grič — Horjul. Verjetno bi tudi bralce in občane zanimalo nekaj več o tej naravni danosti? V čudovitem zamočvirjenem predelu Stare ceste živi res veliko redkih živalskih in rastlinskih vrst. Z bistrim očesom lahko opazimo rake, v blatnem dnu potok;* potočne škržke in vrtičatje, med travami pa ilirskega mečka, ki v vsem svojem sijaju zacveti in celotno dolino obarva. V tei tihi, sedaj še neokrnjeni dolini, ie shajališče srnjadi in divjih zajcev, ki se proti večeru pasejo na bogatil: iravnikih. Tod lahko opazimo celo južno postovko, zelo redko ptico, ki gnezdi nedaleč od tod. Ob Stari cesti so nekoč kopali črni premog ali antracit. Ohranjena, vendar neobljudcna pa je podzemna jama z majhnim vhodom in veliko dvorano, imenovana Partizanska jama. Ljubitelj kamnin se bo podal po znani geološki poti proti Lesnemu Brdu, kjer bo na majhni razdalji našel različne kamnine: tuf, gli-novce, brečo, dolomit in konglomerat. V svetu sta zelo znana kamnoloma apnenca, obarvana s črnimi in z rdečimi koralami. V črnem kamnolomu je bogato nahajališče fosilov, ki jih je treba še posebej zavarovati pred odnašanjem. V zadnjem vprašanju pa se vrni- va še k sedanjemu delovanju društva, saj bo vse zanimalo, kako delujete? Ob ustanovitvi smo imeli precej papirnate vojne, tako da smo pridobili registracijo šele v spetem-bru in moramo sedaj preiti od besed k dejanjem. V društvo je včlanjenih 25 članov ter trije častni člani, znani znanstveniki iz tega področja: dr. Stanko Busar (geolog), dr. Mitja Brccelj (ekolog) in dr. Edvard Kobal (ekolog). Pozivamo pa vse resnične ljubitelje narave in naravovarstvenikc, da se lahko včlanijo v društvo, da z združenimi močmi uresničimo program društva. Veseli bomo tudi članstva mladih raziskovalcev. S. S. Ferdinand Kozjek predsednik društva »Meček« Drenov Grič —Lesno Brdo, je poln idej in energije za uresničitev vseh nalog in ciljev, ki so si jih zadali ob ustanovitvi društva; Som-Oprema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA ^ Tržaška 23 (pri kino dvorani) f/fr\ teiyfax. 061/755-255 ((SI j delovni čas: 8.30 - 12, in 16. - 19 sobota 8.3Q - 12, Lil___ CD gaj nnn u UU [ Obiščite nas, če /elite HITRO LEPO in POCENI opremiti svoje stanovanje! PREPRIČAJTE SE, DA SMO RES NAJCENEJŠI! IZKORISTITE MOŽNOST BREZPLAČNEGA SVETOVANJA NA VAŠEM DOMU! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! TD Borovnica vabi na zdaj že tradicionalni pohod na Pokojišče, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 1994. Začnemo pri gostišču Godec med 11. in 1. uro, prehodili bomo pot od Borovnice, Počivavnika, Pokojišča in nazaj prek Lašč ali Pristave v Ohonico. Naporno pot bomo sklenili v gostilni Most. Cena pohoda je 800 tolarjev, za člane društva 700, za otroke 500. V ceno pohoda so vračunani okrepčila na poti in malica. Prijavite se na Turističnem društvu Borovnica in v gostišču Godec, lahko pa se nam pridružite tudi na dan pohoda. Vabljeni vsi, ki ste željni čistega zraka in dobre družbe. TD Borovnica USTANOVLJENO NOVO VRHNIŠKO MLADINSKO DRUŠTVO -MCV Brez prostorov jim ostane cesta? V Osnovni šoli Ivana Cankarja je v petek, 11. II. 1994, potekal ustanovni sestanek novega vrhniškega mladinskega društva — Mladinskega centra Vrhnika (MCV). Ustanovitve so se udeležili tudi visoki predstavniki vrhniške občine, in sicer gospod župan Vinko Tomšič, podpredsednik izvršnega sveta Andrej Kos in vodja Zveze kulturnih organizacij Vrhnika Marta Rijavec. Sestanek je potekal v večnamenskem prostoru OŠ, kije bil ob 19. uri napolnjen skoraj do zadnjega kotička, saj se je sestanka poleg gostov udeležilo kar sedemdeset mladih z Vrhnike in okolice. Na začetku so bili vsi prisotni seznanjeni z dnevnim redom, s katerim so se vsi strinjali. Vodja sestanka je na kratko opisal položaj in dejavnosti mladine v naši občini. Objavljamo kratek izvleček iz predstavitve: »Vrhniška mladina je prepuščena zgolj lastni iznajdljivosti, kajti le tako lahko svoj prosti čas kreativno izrabi. Mladi na Vrhniki nimajo prostora, v katerem bi se lahko družili, zabavali in delali. Prepuščeni so ulici, barčkom in drugim gostinskim lokalom, kjer njihov kulturno-intelektualni potencial ostaja neizkoriščen. Z ustanovitvijo Mladinskega centra Vrhnika bodo dijaki dobili priložnost, da nadaljujejo z dejavnostmi iz osnovne šole, študenti pa bodo lahko ustanovili Klub vrhniških študentov.« V nadaljevanju so člani soglasno sprejeli program in pravila novoustanovljenega društva, za tem pa so vsi skupaj volili organe MCV. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni s stoodstotno večino. Predsednik MCV je postal Gregor Bule, tajnik Gorazd Mau-ri, blagajničarka Maja Poglajen, kulturna referentka pa Natalia Al-Mansour. Poleg osnovnih organov društva sta bil izvoljena tudi Nadzorni odbor in Disciplinska komisija, katerih predsednika bosta znana čez približno mesec dni. V zadnjem delu ustanovnega sestanka, ko so nekateri pričakovali, da se bo dogodek že počasi končal, seje v dvorani vnela vroča razprava o prostorih, ki jih MCV za svoje delovanje vsekakor potrebuje, a jih v tem trenutku še nima. V pogovoru so bili omenjeni predvsem prostori »starega« mladinskega društva, katerih lastnik je krajevna skupnost, znana po popularnem imenu KS oziroma PUB (so ob Tržaški cesti v neposredni bližini vrhniške pošte). V prostorih je trenutno še Mladinsko društvo Vrhnika, ki je nekakšen naslednik dejavnosti ZSMS iz časov pred parlamentarno demokracijo. Člani tega društva so v povprečju stari že več kot 26 let in so v društvu neaktivni. Tako društvo vodi le peščica posameznikov, ki pa na prav noben način ne sodelujejo z mladimi — srednješolci in študneti. Vse dejavnosti tega društva so omejene le na šank in avtomate za poker ter pikado. Poleg tega nimajo dovoljenja za javne prireditve, saj je morala v bližnji preteklosti policija tam kar nekajkrat posredovati, pa tudi stanovalci sosednjih blokov so imeli vedno kopico pritožb čez društvo. Na sestanku se je pojavilo sporno vprašanje, komu naj bi ti prostori pripadali v prihodnje. Kdo bo njihov upravnik? Kdo bo v njih lahko opravljal svoje dejavnosti? Pokazalo se je, da so za prostore KS zainteresirana tri različna društva, in sicer: »staro« mladinsko društvo, Mladinski center Vrhnika in DEVAS (Društvo za alternativno izobraževanje). Mnogi prisotni so se spraševali, če bi bilo mogoče, da bi društva prostore med seboj delila. Ker naj bi bila dejavnost društva DEVAS zelo delikatna in specifična, je njegov predsednik poudaril, da prostorov niso v nobenem primeru pripravljeni deliti z MCV. Predsednik »starega« mladinskega društva pa o tem ni povedal pravzaprav nič, saj naj bi se o čem takem moral pogovoriti s preostalimi člani njihovega društva. Koje razprava že počasi postajala anarhična in zmedena, vsi pa so pričakovali, da se problem še dolgo ne bo razrešil, je gordijski vozel presekal kar sam vrhniški župan gospod Vinko Tomšič. Poudaril je, da so omenjeni prostori po tradiciji, ki traja že več kot 25 let, namenjeni mladini in tako naj bi bilo tudi v prihodnosti. Predsedniku »starega« mladinskega društva, ki v bistvu združuje večne mladince, je pojasnil, da je občina zainteresirana, da prostor dobijo mladi, ki imajo dober program in so pripravljeni zase in za druge občane veliko postoriti, kajti zadnjih nekaj let temu žal ni bilo tako. Zadnjo besedo pri vsej zadevi bo imela Krajevna skupnost, ki se bo morala odločiti, komu dati prostore v najem. Podpredsednik izvršnega sveta Andrej Kos je govoril o morebitnem javnem razpisu, ki bi ta problem zlahka razrešil, še posebno, če bi upoštevali močan vpliv, ki ga ima mnenje občinskih predstavnikov in predvsem njenega župana na preostale občinske organe, v našem primeru na Krajevno skupnost. Po takih odločilnih stavkih seje enoinpolurni ustanovni sestanek Mladinskega centra Vrhnika počasi približeval koncu. Predsednik MCV se je vsem zahvalil za udeležbo v tako velikem številu in sklenil sestanek. Lahko se vprašamo, kot so se verjetno mladi, ko so v petek zvečer odhajali iz dvorane na osnovni šoli, ali je bila županova obljuba le predvolilna zvijača ali pa jo bo tudi uresničil. Zdaj po volitvah ima idealno priložnost, da vsem dokaže, da je mislil resno. B. G. Ustanovni zbor vrhniškega mladinskega društva (MCV) je vodilo delavno predsedstvo, ki je bilo najbolj delavno, da so ga sploh ustanovili. Zato so mladi tudi njim zaupali pomembne funkcije v društvu: (od leve proti desni) Natalia Al-Mansour bo vodila kulturno dejavnost, Gorand Mauri je tajnik društva, novi predsednik je Gregor Bule, Maja Poglajen pa bo blagajničarka društva. AKCIJA Planina brez smeti Ura je bila ena popoldne, dan je bil lep in svež, mogoče nekoliko mrzel. Ni bila še ena v nizu tistih dolgočasnih nedelj, ko večina Slovencev in Slovenk sedi pred televizorjem in ugotavlja, zakaj se ne splača gledati rednih oddaj nacionalne televizije ali pa gre na obisk k sorodnikom, kijih obiskuje zgolj zato, ker se to spodobi. S prijatelji(cami) iz Mladinskega centra Vrhnika smo se namreč odločili, da prav na ta nedeljski dan nekaj koristnega postorimo za naše okolje. Zbrali smo se na parkirišču pred Osnovno šolo Ivana Cankarja. Bilo nas je okoli dvajset (nekateri pa so se nam pridružili tudi kasneje). Oblečeni v trenirke in vetrovke in z vrečami v rokah smo se odpravili vzdolž Ulice šestega maja proti »šterni«, ki jo poznajo prav vsi ljubitelji hoje na Planino. Stoji namreč ob vznožju tega hriba, prav na začetku pešpoti, ki vodi do priljubljenega stolpa. Že na začetku nam dobre volje ni manjkalo. Stopali smo počasi in potrpežljivo, oči pa so švigale zdaj levo zdaj desno, zdaj gor zdaj dol. Bili smo odločeni, da pot na Planino vsaj za en dan očistimo vse nesnage, ki jo tam pustijo nekulturni ljudje, da vsaj za en dan pokažemo drugim, da je narava vredna veliko več kot si predstavlja večina. Vsi bi jo morali bolj spoštovati, še posebno mladi, ki jo bomo v prihodnje morali rešiti pred propadom in preprečiti globalno katastrofo, ki grozi vsem nam. Že na začetku vzpenjanja smo naleteli na prve pločevinke in ostanke stekla, pa tudi odvrženih cigaretnih škatlic se ni manjkalo. Tako smo vztrajno stopali proti vrhu in pridno polnili naše vreče z vsemogočimi odpadki. Ni je domišljije, ki bi lahko naštela vse reči, ki jih ljudje odvržejo na tla iz. malomarnosti in pomanjkanja odgovornosti za okolje, v katerem živimo prav vsi. Našli smo veliko plastičnih posod, steklenic in celo zgornjo polovico starega soda za bencin. Nekateri smo jo ubrali po položni, drugi pa po strmi poti do koče. Pobrali smo vse odpadke, ki smo jih videli na poti — skoraj nemogoče je bilo, da bi kakšnega spregledali, saj je vsak kotiček poti »prečesalo« najmanj pet parov oči. Na vrh smo prišli vsi, nekateri seveda z. zamudo. Vsi smo prispeli in smo se dobro počutili. Ni ga bilo med nami, ki se ne bi počutil dobro. Bili smo zadovoljni in veseli, da smo storili nekaj koristnega in lepega obenem. Posedli smo za mize, se vpisali v planinski zvezek in popili zasluženi čaj. Sam sem si privoščil še pogled s stolpa na zamegljeno Vrhniko in njeno okolico (za ta užitek se nikoli ne prikrajšam). Okoli mize so ležale polne vreče smeti, ki se jim nedeljski pohod-niki niso in niso mogli načuditi. Naš cilj je bil tako uresničen. Ura je bila štiri popoldne, ko smo nekoliko utrujeni pritekli nazaj pred »šterno«. Vreče z odpadki smo naložili v avtomobilski prtljažnik in jih odpeljali do kontejnerja pred osnovno šolo. Preden smo se poslovili, smo se dogovorili, da bomo spomladi organizirali še več podobnih ekoloških akcij (npr. očistili bomo Močilnik z okolico, ilegalna odlagališča odpadkov in obrežje Ljubljanice). Ob tej priložnosti pozivam vse, ki jim za okolje ni vseeno, naj se nam v prihodnjih akcijah mladinskega centra Vrhnika pridružijo, da bomo skupaj polepšali videz občine. Za čistejšo naravo je odgovoren vsak izmed nas! B. G. ISFiT - 94 Kljub zamudi bi vseeno rada napisala nekaj vrstic o Mednarodnem študentskem festivalu, ki je od 6. do 15. oktobra letos potekal v prijaznem »mrzlem« mestu Trondheim. Festivala sta se udeležili tudi dve študentki iz naše občine — Mira in Marija Lesko-vec. Od 1800 študentov iz vsega sveta so jih izbrali le 500. Odločali so se na podlagi eseja, k i ga je moral vsak študent napisati ob prijavi. Prišli smo iz vseh koncev sveta, da bi govorili, se pogovarjali, dobili izkušnje in iskali nove poti pri delu za človekove pravice. Pobuda, da bi organizirali mednarodni študentski festival, je prišla s strani študentov samih leta 1988. Od vsega začetka je bilo jasno, ,da naj bi bila znanje in z njim povezana odgovornost temelj festivala. Letošnji festival je bil že tretji te vrste. Prvega so organizirali leta 1990. Tema je bila SPREMINJAJOČA SE EVROPA. Udeležencev tega festivala je bilo 375, povečini iz Evrope. Festival je potekal kmalu po padcu »železne zavese«. Tema je bila na mestu, saj je Evropa že bila na poti radikalnih sprememb. Študentje so se pogovarjali tudi o odgovornostih, ki jih imajo na svojih univerzah, fakultetah... Na osnovi dobrih izkušenj pred dvema letoma so se študentje Trondheima odločili še za nada- Mednarodni študentski festival na temo Človekove pravice v mestu Trrondheim na Norveškem ljnji korak —pripravili in organizirali so naslednji festival ISFIT-92, takrat na temo PODIRANJE KOMUNIKACIJSKIH BARIER. Tega festivala se je udeležilo tudi nekaj študentov iz drugih celin. Glavne teme festivala so bile npr.: vrste komunikacij, demokracija, množična sredstva obveščanja, okolje ter problemi severa in juga. Letošnja tema festivala pa je bila ČLOVEKOVE PRAVICE. To je bila izbira Line Sunder, letošnje voditeljice ISFIT-94. Ko je bila izbrana za to nalogo, je v svojem nagovoru povedala naslednje: Pomembno je, da naredimo nekaj več, kot pa le da diskutiramo samo na teoretični ravni. Kot študentje smo dolžni prevzeti aktivno vlogo v družbi. Narediti nekaj, ne samo govoriti! Glavni namen festivala je bil: — da bi bolje spoznali situacije o človekovih pravicah v svetu, na nek način bi se soočili z. njimi in z reševanjem le-teh, — srečali smo se s študenti in uglednimi gosti, ki so izkusili vojno, zatiranja in vse oblike mučenja. Ogromno ljudi živi v izgnanstvu samo zaradi njihovega političnega prepričanja. Med samim festivalom je potekalo petnajst delavnic, ki so bistveno oblikovale festival. Vsaka skupina se je vsak dan srečevala (od 9. do 16. ure) v posameznih prostorih na različnih fakultetah v okviru trondheimske Univerze. Ta je namreč poravnala večino vseh stroškov: nastanitev in hrano za vse udeležence. Sicer pa smo stanovali pri študentih ali pri družinah. Vsaka skupina seje na svoj način »poglabljala« na temo o človekovih pravicah. Nekatere delavnice so se osredotočile na pogovore, medtem ko so bile druge bolje aktivne in konkretne. Udeležili sva se dveh različnih delavnic: Marija je bila v Chil-drens Workshop (otroški delavnici), kjer so se pogovarjali o pravicah otrok. Poskušali so od- govoriti na posamezna vprašanja, npr.: je konvencija o otrokovih pravicah v skladu ali podobna njihovim izkušnjam, ki so jih doživeli kot otroci. Ugotovili so, da so konvencijo napisali pač »odrasli«. Poleg predavanj znanih strokovnjakov s tega področja so se imeli možnost igrati, kot to delajo majhni otroci. Bilo je prav zabavno in navdušujoče in so se na tak način poskušali približati otrokovi »duši«. Sama sem sodelovala v »Speak up« workshop (delavnica govoriti glasneje). V tej delavnici so lahko Na zaključni prireditvi — predstavitev delavnic na DRAGVOLBU — sta se naši udeleženki slikali še z nekaterimi študentkami (od leve proti desni): Marija (Slovenija), Admain (Mexico), Veronica (Honduras), Tanzin (Tibet) in Mira (Slovenija). sodelovala le dekleta. Tri domačinke so nas učile veščin, na kakšen način je treba nagovoriti skupino ljudi ali »skupščino« ali veščine, ki so potrebne pri sodelovanju na različnih razpravah, debatah... Naučile smo se tudi najpomembnejše tehnike »asertivne-ga treninga«, ki naj bi nam bile v pomoč pri konstruktivnem reševanju težav pri komunikaciji z ljudmi prek igranja vlog. Namen delavnice pa je bil pomagati ženski, da vztraja, da bo bolje slišana (tudi v javnosti). Poleg delavnic so na festivalu potekale najrazličnejše aktivnosti, tako da nam je večkrat primanjkovalo časa. Vendar je res vsakdo našel kaj zase. Od obiska uglednih gostov sta se nam najbolj vtisnila v spomin Dalai Lama iz Tibeta in Taslima Nasseem iz Bangladeša. a) Dalai Lama pravi sam: »Sem samo preprost menih«. S svojim zgledom je navdušil mlade iz vseh koncev sveta. Dalai Lama se že več kot 15 let bori za neodvisnost Tibeta in se pogaja s kitajsko vlado, ki je leta 1950 zasedla Tibet. Od takrat je veliko Tibetancev zapustilo svojo deželo. Danes so Tibetanci drugorazredni državljani Tibeta. b) Taslima Nasseen pa je svojo pozornost pritegnila s svojo knjigo Shame (Sramota). Ker si kot zdravnica veliko prizadeva za večje spoštovanje ženske v muslimanskem svetu in ker je napisala nekaj ostrih kritik glede tega, je bila »izgnana« iz države. Muslimanski fundamentalisti so obljubili 100.000 (dolarjev 2.500) nagrade tistemu, ki bi jo bil pripravljen umoriti v njihovem imenu. Od avgusta letos živi na Švedskem z upanjem, da se bo lahko nekega dne vrnila domov. Obiskala je tudi našo delavnico »Speak up«. Še drugi strokovnjaki so prišli, da bi iz svojega zornega kota govorili o beguncih, fašizmu, zatira- nju, genocidu, kastnem sistemu v Indiji... in še bi lahko naštevali. Vsa srečanja oz. predavanja s seminarji so potekala v »Študent society«, v centru za študente, ker se večkrat srečujejo študentje iz vseh fakultet, šol. Teh je v Trond-heimu 20.000. Priznati moram, da so bili Norvežani zelo ustvarjalni in vedno polni novih idej. Presenetil naju je predvsem visok kulturni nivo, saj zelo poudarjajo izobraževanje in kulturo. Priložnost smo si imeli ogledati znamenitosti mesta Trondheim z okolico. V središču mesta stoji prelepa katedrala sv. Olava, na katero so domačini upravičeno zelo ponosni. Ob popoldnevih in večerih pa je kar vrelo ljudi. Zelo zanimivo je bilo prisluhniti nastopu pevskih zborov študentov in študentk. Kar niso mogli skriti veselja nad petjem, hudomušnosti in sploh navdušenja. Nastopile so še posamezne plesne skupine, orkester študentov, ki je izvedel sodobni lekvijem. Manjkalo ni niti filmov vseh vrst, razstav, gledališča... Ob poznih večerih pa smo uživali ob poslušanju afriške, azijske in južnoameriške glasbe. Obenem pa so pripovedovali o svoji državi tudi z diapozitivi. Skratka, s festivala sem prišla navdušena in polna globokih vtisov, saj sva se imeli možnost spoznati s toliko mladimi, polni upanja, sklenili nova prijateljstva, ki bodo morda ostala za vedno?! Vsekakor mi je bil festival enkratna priložnost za razširitev znanja o človekovih pravicah in nama dal novega elana za večjo in boljšo ustvarjalno delo doma. Na koncu bi se radi še enkrat zahvalili vsem sponzorjem (dona-torjem), ki so nam omogočili udeležbo na frestivalu, saj brez njihove pomoči ne bi mogli uresničiti vsega tega. Se enkrat iskrena hvala vsem in lep pozdrav! Mira Leskovec Po »Šparovčkovi poti« čez Vršič Skupina dvanajstih članov Športnega društva Sinja Gorica se je 15. septembra že tretje leto podala na tradicionalno vožnjo s kolesi prek Gorenjske, Vršiča, Primorske in nazaj domov. Po tragični i/gubi našega dragega prijatelja in vaščana Janeza Hladni-ka-Sparovčka. smo to turnejo poimenovali »Šparovčkova pot.« Spomin na prijatelja smo počastili s cvetjem in svečkami ob 20. uri prejšnjega večera. Zjutraj naslednjega dne ob 6.30 smo se vsi zbrali v taverni «Papalina" v Sinji Gorici. Šef Vojc nam je prijazno postregel s čajem in kavo. Točno ob 7. uri pa so nam vaščani in nekatere boljše polovice pomahale in zaželele srečno pot. Krenili smo z željo, tla se vsi zdravi vrnemo domov. Pol nas je vodila proti Ljubljani, Šentvidu do Medvod. Prvi postanek in odlična topla juha. Vreme ni kazalo ravno najbolje, vozili smo prek Kranja, Naklega do Križ. V Krizah prvi dež, mi pa brž v gostilno. Kava, čaj, čokolada in kakšen šijček — to je prava stvar za moč. Že se nekdo oglasi, fantje, gremo, dežja ni več. Vozili smo v etapi, vse do vzpona nad Tržičem. Tu smo bili različno uvrščeni, vsak po svojih močeh. Pri .loževcu v Begunjah se zberemo. Dolga pavza. Nekdo manjka. Rudi se pripelje s praznim kolesom. Dečki, nekaj je narobe. No, pa hitro uredimo stvar, samo majhen žebljiček in kolo je spet nared. Čaj, kava, dobra malica in zopet naprej. Peljemo se skozi Žirovnico do Jesenic. Kratek postanek v pizzeriji »Fontana«. Naslednja postaja Mojstrana in fotografiranje pred Aljaževim spomenikom. Tedaj pa se je vreme močno poslabšalo. Do Martuljka so bili nekateri že pošteno mokri. Eni so vedrili, drugi pa vozili. Ob 15. uri se vsi zberemo na »Čiča-rah« v Kranjski Gori. Ob 17. uri nam Janez pokaže, kje bomo prenočevali. Bili smo utrujeni, saj smo prevozili več kot 100 km. Za nas rekreativce kar dovolj. Jožko in Bojan nam pripravita večerjo na žaru, nato pa malo televizije, smeha in zasluženi počitek. Vso noč je močno deževalo, zjutraj smo malo poležali. Okrog 10. ure krenemo molče, saj je pred nami Vršič, vse v megli. Dogovorjeni zbor v »Tičarjevem domu«. Razlike v času so seveda bile, ampak fantje so vzdržali. Na koncu so vsi zmagovalci. Objemi, čestitke, kava in čaj. Krenemo na kosilo v »Poštarski dom«. Vršič je bil dva dni po neurju. Vreme je kazalo vse slabše. Dobro smo se najedli in podprli. Ob tej priliki se posebej zahvaljujem Marjanu Oblaku, ki vsa leta pokriva vse stroške Po-štarskega doma. Marjan, Bog ti ohrani lepo navado. Zdaj pa je na vrsti Dolina Trente. Vožnja v dolino je bila divja in nevarna. To je najlepši del etape. Lep razgled, močan zrak in prekrasna narava vzdolž Soče. Ob 16. uri smo že v Bovcu. Kavarna »Martina« nas lepo sprejme kot vsa leta do sedaj. Žadoncla je slo- venska domača in bih smo prav srčkani. Medtem ko je Rudi urejal apartmaje v Kranjski vaši, sta Jožko in Bojan pripravljala večerjo. Špageti in govedina v kisu, da prste poješ. Prilcgel se je zadnji počitek. Noč je bila nepozabna. Grmelo je in se bliskalo, daje bilo kaj. Zjutraj vstanem prvi. Bil sem začuden. Krn, Kanin, Mangart, Vršič itd... so bili pod snegom. Bilo je tudi zelo hladno. Počasi se zberemo po zajtrku in gledamo, kaj sedaj. Padavine ne ponehajo. Gremo, se sliši nekje v gužvi, in mi odrinemo. V Kobaridu se zaustavimo, da si ogledamo Muzej soške fronte. Pot nas vodi naprej do Tolmina, Most na Soči, Idrija. Zadnji vzpon proti Godoviču. Pri »Rajcu« na Kaleah kratka pavza, ter zopet naprej. V koloni eden za drugim direktno do »Kranjca« na Vrhniko. Birt Bogdan se oglasi. Vsaka vam čast, fantje in runda na račun hiše. Ob 17. uri pa se pri- peljemo pred taverno »Papalina«'. Zavriskali smo vsi skupaj. Ob dobri večerji in veselem razpoloženju smo komentirali prevoženo pot. Udeleženci te turneje so bili: B. Frank, J. Per, M. Dolničar, F. Plestcnjak, V. Ržek, D. Tcrčič, S. Pajsar, J. Muha-Flaj, R. Ogrin, M. Stupica, T. Gutnik, J. Jcrina. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali in sponzorirali. To so bili: — KLJUČAVNIČARSTVO OBLAK MARJAN — IUV — RADIO GAMA MM — TAVERNA — PIZZERI-JA PAPALINA — COMING d.o.o. — GOSTILNA KRANJC — OREL d.o.o. — OKREPČEVALNICA GORSKI KARABAH — TALNE OBLOGE PE-TROVČIČ — ZAPLANA — GASILSKO DRUŠTVO SINJA GORICA — SADJE ZELENJAVA SAMI ABADŽAJ — GUTNIK ŠTEFAN — HLADN1K ANTON R. V. Vabimo Vas na tradicionalni NOVOLETNI KONCERT. Ker ga že vsi dobro poznate, ga ni treba natančneje predstavljati. Ker pa so novosti vedno dobrodošle, smo se zanje odločili tudi mi. Letošnji program temelji na instrumentih in vokalno-instrumentalnih melodijah znanih skladateljev: J. Straussa, G. Verdija, B. Smetane, J. Brahmsa,... Zvezda večera bo prva dama ljubljanske opreme — OLGA GRACELJ. V številnem zboru pa bodo letos sodelovali: ŽPZ CONCINITE, MePZ MAVRICA, moški člani McPZ Sv. PAVLA VRHNIKA in oktet PLUTAL LJUBLJANA s KOMORNIM ORKESTROM VRHNIKA. Se enkrat nazdravite na novo rojenemu letu v SOBOTO, 7. 1. 1995, v veliki dvorani Cankarjevega doma na VRHNIKI. Večerni koncert ob 20. uri je že razprodan, vstopnice za koncert ob 17. uri pa lahko kupite v agenciji PAV, Cankarjev trg 1, tel. 755-380. Novoletni sejem 28., 29. in 30.12.1994 od 10. do 21 ure Spet je čas praznikov, lepih in veselja polnih dni. Vabimo Vas, da se pridružite prednovoletnemu živ-žavu na Stari cesti. Skupaj s stojničarji, gostinci in trgovci bomo poskrbeli za kar najprijetnejše razpoloženje. Vsak dan nas bo med 18. in 19. uro obiskal dedek Mraz, ki bo zabaval naše najmlajše. TD Blagajana VRHNIKA ZKO VRHNIKA Sinjegoriški udeleženci kolesarske poti čez Vršič POLOS d o o Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096 KLUB LETALCEV VRNIKA - SEKCIJA JADRALNI PADALCI Padalo za dva V našem klubu smo spomladi dobili padalo za dva ali tandem. Preden kaj več napišem o tem padalu, bi na kratko pojasnil bistvo teh letalnih naprav. Jadralna padala se razlikujejo od padal za skoke iz letala. Iz letala skočiš in nato odpreš padalo, s katerim padaš proti zemlji. Jadralno padalo pa raztegneš na hribu, ga dvigneš in poletiš v dolino; ne padaš, ampak letiš kot jadralno letalo. Imeti moraš horizontalno hitrost, kije potrebna za ustvarjanje vzgona. Če padalo ustaviš, je površina padala premajhna za padanje in poškodbe so lahko usodne. Jadralna padala delimo tudi po varnosti: V varnostni razred je uvrščeno padalo, ki je namenjeno šolanju. Ima široke celice z. velikimi odprtinami na prednjem delu, da vanje vstopa dovolj zraka za nadtlak, ki daje krilu trdnost. Skratka, varnost je največja, kajti tudi turbulenca je ne more resneje groziti. V 2. razredu je padalo, ki je namenjeno pilotom, željnim lepega in varnega letenja, uživanja v zraku in ki nimajo namena tekmovati. To padalo ima že večje drsno razmerje, bolj je vitko (razmerje med površino in razpe-tino), odprtine za zrak so ožje, da je upor zraka manjši. V 3. razred so uvrščena že visoko sposobna padala z dognanim profilom, veliko vitkostjo, so hitra, občutljiva in primerna za daljše prelete. Vse te vrline dobi na račun varnosti. Že manjše turbulence povzročijo zapiranje padala, ki ga je težje odpreti prav zaradi ožjih celic, manjših odprtin spredaj za vstop zraka ter večje vitkosti. TEKMOVALNA padala pa so prototipi, ki sploh niso ocenjena po varnosti, ampak so namenjena izkušenim tovarniškim pilotom. Ta padala, pa tudi padala 3. razreda so za neizkušenega padalca zelo nevarna, kaj lahko tudi smrtno nevarna. To pa je že tema za šolanje v L in A tečaju. Padalo za dva ali TANDEM je v 2. varnostnem razredu. Torej je varno, sajje namen, da sopotnik v zraku uživa, ne pa da doživlja nevarne ekstreme. Z Ulovke je letelo že več kot 40 občanov, težkih od 40 do 110 kg, v mirnem in vetrovnem vremenu. Seveda je veter zelo pomemben, saj ne letimo v vetru, ki prekorači 2/3 hitrosti padala (približno 30 km/h). Padalo je grajeno za težo do 200 kg, zato je večje (41 m2, normalna so velika do 32 m2), vrvice so debelejše, material močnejši in, kot je bilo že omenjeno, predvsem varno. To pa je beseda, ki nepoučenim ne pusti doživeti lepot, užitkov in občutka svobode. Vsi, ki so to občutili, so bili presrečni in so izjavili, da bodo še leteli. Le malo poguma je potrebno za odločitev in zaupanje v pilota inštruktorja, ki ima prek 800 startov in prek 300 ur v zraku. Zima in sneg nista ovira. Kiparka Alenka Vidrgar razstavlja v Mengšu Med štirimi likovnimi umetniki, ki razstavljajo v Oranžeriji v Mengšu, se predstavlja tudi akademska kiparka ALENKA VIDRGAR. Kiparka je doma v Ljubljani, v kletnih prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki pa ima atelje. Že drugo leto pa vodi tudi likovno delavnico osnovnošolskih otrok. Na razstavi v Mengšu se predstavlja s tolkači za vhodna vrata. ALENKA VIDRGAR, akademska kiparka specialistka — rodila seje leta 1958 v Ljubljani, kjer je leta 1983 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost. Poleg diplomske naloge iz kiparske tehnologije je uspešno končala pedagoški izbirni program in izbirna programa vizualnih komunikacij ter grafike. Leta 1985 je končala kiparsko specialko pri prof. Dragu Tršarju in umetnostno teorijo pri prof. Tomažu Brejcu. Poučevala je na šoli za oblikovanje in fotografijo, od leta 1989 pa opravlja samostojno dejavnost kulturnega delavca. Sodeluje z. Akademijo za likovno umetnost in vodi kiparske delavnice pri ZKOS. Zanje je uredila številko revije, kije v celoti posvečena kiparstvu in prvič predstavlja več slovenskih kiparjev. Za revijo Ciciban pripravlja članke o oblikovanju z glino za najmlajše. V osemdesetih letih je raziskovala medij fotografije in bila nagrajena z Zlato ptico. Izrazita dela iz tega medija so: — ciklus fotografij Bili Pligrim za mednarodno zbirko Junij, — samostojna razstava v Fi-gerprints Gallery v Londonu, — predstavitev na Foto Festu v Hustonu s kolekcijo Mytologizc, — kolekcija Horror vacui za stalno zbirko Moderne galerije. Zanimanje za vizualne medije. KONTO - 31RO- RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKE STORITVE Cena? V primerjavi s tistim časom nekaj sekund na elastiki z glavo navzdol je smešno nizka. Za tiste, ki bi se želeli naučiti le- Bistro teti, smo organizirali šolanje (začetno in nadaljevalno, po katerem kandidat pred komisijo opravi izpit). Za začetno šolanje učenec ne potrebuje svoje opreme, saj jo dobi v klubu. Učenje poteka vsaj 20 ur po bližnjih terenih po programu, ki je povzet iz Švice. Ce učenec ugotovi, da brez letenja ne more večje pametno, da se vključi v nadaljevalni tečaj, kjer postane samostojni pilot, kar na koncu potrdi opravljen izpit pred komisijo padalske zveze Slovenije. Inf. po tel. 753519, Slavko. SILVESTROVANJE S SKUPINO TOP LINE . Sprejemamo rezervacije ! tel.755-503 predvsem fotografijo, je v zadnjem obdobju preusmerila v raziskavo materialov in kiparstvo. Poleg mnogih razstav doma in v tujini so njena pomembnejša kiparska dela: — projekt parkovne skulpture Fužine, — portret Franza Lizsta za park v Rogaški Slatini, — spominska skulptura Gol- jaša, — Trentarski lovec, — fontana Deklica z ribico, — parkovna skulptura — v gradu Vrbovec, Nazarje. SERVIS ® SHODU RUMENIČ DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA, (061) 755-545 ZA VOZILA IZ PROGRAMA ŠKODA Odprto: od 8. do 14. ure, od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure opravljamo: - servisiranje - druga popravila - pripravo za tehnični pregled - popravila zavor Vsem strankam in občanom pa želim vesel božič in zdravo novo leto 1995 SE PRIPOROČAMO! Odgovor na »Dogodek izpred 47 let« Jasna Grošelj, s.p. Vrtnarija 12/c 61360 Vrhnika tel.: 061/75-44-64 Ko sem prebral članek, sem se tudi jaz s solzami v očeh spomni/ dogodka, čeprav sem bil takrat star šele pet let. Moja stara mama je držala pri sebi mene in mojega leto mlajšega brata z istimi besedami, kot ti omenjaš vašega učitelja: »Nikamor, da ne boste v napoto«. Midva z bratom sva se stare mame držala za krilo in po otroško gledala v ogenj in dim. Kako je vse potekalo, ne vem, vendar je bilo glede na pripovedovanja starejših natančno tako, kot je zapisal pisec članka. Po vsem končanem smo si otroci lahko ogledali kraj groze, seveda v spremstvu staršev. Čeprav sem bil petletni otrok, me je še danes groza, če se zgodi še kdaj kaj takega. Naj omenim, da je pisec članka nekdanji moj sosed in se mu s so-lazmi v očeh zahvaljujem za opis dogodka. Kdor pozna Bevke in to gosto naselje okoli cerkve, si lahko predstavlja, kakšna katastrofa bi še lahko bila. M. H. Tudi lokostrelci na Ulovki 22. oktobra 1994je bil na U|ov-ki lokostrelski turnir Ulovka'94. Tekmovanje je organizirala lokostrelska sekcija pri Športnem društvu Dragomer — Lukovica. Megleno vreme na Ulovki je na prvi turnir privabilo okoli 20 lo-kostrelcev, ki so se pomerili v disciplini AN1MAI. ROUND za dolgi lok in v instinktivnem lokostrelstvu z lesenimi puščicami. Rezultati so bili: Dolgi lok (longbov LB) člani: 1. Leopold Kodrun (Ravne) 2. Vinko Leban (Tolmin) 3. Franc _Oblak (Radovljica) 4. Tone Škrlj (Dragomer) članice: 1. Dana Oblak (Radovljica) Instinktivno (klasika BB) člani: 1. Vladimir Strničnik (51 OŠTO Ljubljana) 2. Boris Knab (Domžale) 3. Goran Pivk (Dragomer) 4. Ciril Krašovec (Dragomer) in 8. Roman Sojen (Dragomer) ter 9. Janko Janša (Log) Nagrade in medalje pa so prispevali: Športna zveza Vrhnika, OREL d.o.o., Sinter in Mladinska knjiga (Ljubljana) in s tem pripomogli, daje prvi turnir Ulovka 94 v celoti uspel. Ob tem pa je potrebno povdari-ti, daje glavni organizator turnirja lokostrelske sekcije pri ŠD Dragomer — Lukovica dobro organizirala turnir. Sama sekcija obstaja že sedem let in je bila organizator že večjih turnirjev na Logu, na Barju in v Kočevski Reki. V svoji sredini so imeli veliko dobrih tekmovalcev in reprezen-tanta Slovenije. Največji uspeh pa je v letošnjem letu dosegla njihova članica Sonja Ralca, ki je postala dvakratna državna prvakinja. V dvoranskem lokostrelstvu je že meseca marca v Ilirski Bistrici zmagala. V septembru pa je na Ravnah na Koroškem postala državna prvakinja v poljskem lokostrelstvu. Je tudi stalna članica državne reprezentance in je v avgustu zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Parizu. Ob tej priliki ji je finančno pomoč zagotovila tudi občina Vrhnika, za kar se lokostrelska sekcija zahvaljuje. Lokostrelcem v Dragomerju pa so se že letos jeseni priključili novi člani iz Vrhnike, ki so bili na prvem tekmovanju v Školji Loki dokaj uspešni. Sekcija deluje tudi na podmladku in na perspektivnih mladih lokostrelcih, kateri bodo v zimskem času ternirali z ljubljanskimi lokostrelci. S. S. Lokostrclka Sonja Ralca na enem izmed turnirjev s klasičnim golim lokom za instinktivno streljanje (brez merilnih in stabilizacijskih naprav) Spored vrhniškega kina v januarju 1995: 1. I. nedelja, ob 17.00 in 20.00: TRIJE LOPOVI IN POTEPIN — ameriška komedija BABY'S DAY OUT Režija: Patrick Read JOHNSON V gl. vl.: Joe MANTEGNA, Lara Flynn BOYLE, Joe PANTOLINO 2. 1. ponedeljek, ob 17.00 in 20.00: LJUBIM TEŽAVE — ameriška dramska kriminalka I LOVE TROUBLE Režija: Charles SHYER V gl. vl.: Nick NOLTE, Julia ROBERTS, Saul RUBINEK, O. DUKAKIS 8. L nedelja, ob 17.00 in 20.00: TRI ZALJUBLJENA SRCA — amer. komedija THREE OF HEARTS Režija: Yurek BOGAYEVICZ V gl. vl.: William BALDWIN, Kelly LYNCH, Shcrilyn FENN 10. I. torek, ob 20.00: NEPOSREDNA NEVARNOST — ameriški triler PREDPREMIERA CLEAR AND PRESENT DANGER Režija: Phillip NOYCE V gl. vl.: Harrison FORD, WILLEM DA FOE, Ann ARCHER, J. E. JONES 14. 1. sobota, ob 18.00 15. 1. nedelja, ob 15.00 in 17.00: LEVJI KRALJ — amer. risanka 15. 1. nedelja, ob 20.00: KRATKE ZGODBE — amer. komedija 190' SHORT CUTS Režija: Robert ALT-MAN V gl. vl.: tim ROBINS, Jenifer Jason LEIGH, Fred WAR D 17. 1. torek, ob 20.00: SPECIALIST — amer. akcijska znanstvena fantastika predpremiera THE SPECIALIST Režija: Lluis LLOSA V gl. vl.: Sylvester STALLONE, Sharon STONE, James WOODS 21. 1. sobota, ob 18.00 22. 1. nedelja, >b 17.00: NEPOSREDNA NEVARNOST — amer. triler 22. 1. nedelja, ob 20.00: VRAN — amer. srhlivka THE CROW Režija: Alex PROYAS V gl. vl.: BrandonLEE, Ernie HUDSON, Michael WINCOTT, David P. KELLY 28. 1. sobota, ob 18.00 29. 1. nedelja, ob 20.00: SAM Z OČETOM — amer. komedija GETTING EVEN WITH DAD Režija: Howard DEUTCH V gl. vl.: Ted DANSON, Macaulay CULK1N, Saul RUBINEK Božičnega miru in družinskega razumevanja, v novem letu pa veliko zdravja želi vsem: y Qdprto od Torka dû petka. 9-12 in ié-le/ 'teb ftz-go (Kopališka 4 ■ Vrhnika. LIKO VRHNIKA LIKO, d.o.o., Vrhnika, Tržaška 28, odda v najem pisarniške prostore v III. nadstropju poslovne stavbe na Vrhniki, Tržaška 28, ter pisarniške prostore v upravni stavbi v Borovnici, Mejačeva 2. Zainteresirani lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu 753-311, interna 239. SREČNO MIRNO VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE TER VELIKO OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN MIRU V LETU 1995. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da duh socialne demokracije še živi in se volivcem iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah. Združena lista socialnih demokratov Vrhnika TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 NA VRHNIKI tel. 061 756-210 M-TRGOAVTO v sodelovanju z 061 756-211 METALOTRGOM d.o.o. na Cankarjevem faks 061 756 210 trg 6, poleg avtobusne postaje Faks + tel.: 061/756-210 061/756-211 NA VRHNIKI ob avtobusni postaji M — TRGOAVTO v sodelovanju z Metalotrgom, d.o.o., na Cakarjevem trgu 6 Omogočamo vam nakup novoletnih daril: na obroke do 6 čekov ali posojilo do 4 leta glede na vrednost. Na zalogi imamo: — ročno električno orodje FELISATI iz Italije; od kotnih brusilk, vrtalnih strojev do stabilnih krožnih žag za železo in aluminij — avtoradie PIONER in CLARION z zvočniki, tudi po naročilu — opremo za vaš avto z rezervnimi deli za ŠKODO, GOLF, ZASTAVO, LADO pa tudi za tovorni program. DELOVNI ČAS: 8.00 — 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 — 12.00 Lepo božično in novoletno praznovanje želimo vsem našim kupcem pa tudi vsem drugim občanom Vrhnike in Borovnice. NOVOLETNO SPOROČILO ročamo, da »mo Zexnanemuje-atere dobrot« več vrst hladnih Vtem ljubiteljem morskih j obogatiti naio ponuc dilnemu listu smo dalmatinske kuhinj«, k« predjedi, ribja juha, tople predjedi, morske solate in morske ribe. JMgM^kpokusitil /sem občanom, posebno našim gostom želimo vesel božič In srečno novo leto. KOLEKTIV PIZZERIJE BOTER KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA URNIK ODVOZA ODPADKOV MED PRAZNIKI TOREK, 27.12. 1994 odvoz za ponedeljek — Vrhnika in del Borovnice SREDA, 28.12.1994 odvoz za torek — Janezova vas, del Verda, del Borovnice odvoz papirja ČETRTEK, 29. 12.1994 odvoz za sredo — Drenov Grič, Sinja Gorica, Delavsko naselje, Stara Vrhnika odvoz za četrtek — Lukovica, Log, Blatna Brezovica, Bevke PETEK, 30. 12. 1994 odvoz za petek — Dragomer, del Verda Delavci Komunalnega podjetja Vrhnika želimo vsem našim strankam uspešno in zdravo novo leto 1995! j RAZPORED DEŽURNIH SOBOT j V ZOBNI AMBULANTI • Sobotna dežurna zbozdravstvena služba v občini j Vrhnika traja od 7. — 19. ure. ; datum zobozdravnik lokacija ordinacije : 7.1, dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika : 14.1. dr. Nataša Müller ZP Borovnica : 21.1. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica : 28.1. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika 5 42 dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivan Cankar Vrhnika : 11.2. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika : 18.2. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivan Cankar Vrhnika : 25.2. dr. Jože Keršič Brigadirska u|., Verd : 4.3, dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika ! 11.3. dr. Nataša Müller ZP Borovnica : 18.3. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica : 25.3. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika : 1.4. dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivan Cankar Vrhnika j 8.4. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika : 15.4. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivan Cankar Vrhnika : 22.4. dr. Jože Keršič Brigadirska ul., Verd : 29.4. dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika : 6.5. dr. Nataša Müller ZP Borovnica : 13.5. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica : 20.5. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika : 27.5. dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivan Cankar Vrhnika 2.6. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika j 9.6. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivan Cankar Vrhnika 16. 6. dr. Jože Keršič Brigadirska ul., Verd : 23.6. dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika 30. 6. dr. Nataša Müller ZP Borovnica EMAK d.o.o. TRGOVINA - ZUNANJA TRGOVINA - GOSTINSTVO DOL 19, 61353 BOROVNICA telefon: 746-605 Vsem svojim strankam in občanom Borovnice ter Vrhnike želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. Obenem se priporočam za obisk tudi v letu 1995! X AVTOLICARJI, AVTOKLEPARJI! Trgovina AVTOCOLR d.o.o. in AVTOLIČARSTVO Drenov Grič 62, Jakob Oblak Telefon: 752-797 in 753-797 Vsem našim strankam, krajanom in občanom želimo vesel božič ter uspešno novo leto 1995. Za storitve pa se priporočamo tudi v letu 1995! Novosti v Cankarjevi knjižnici SPLOŠNO Leksikon Cankarjeve založbe Mohorjev koledar 1995 FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA Miška, A.: Dotik večnosti Baccei, T.: Magično oko Gomez, B. J.: Konec sveta Parker, J.: Horoskopi Puhar, A.: 1918—1991 Ramovš, J.: Sto domačih zdravil Sajama, S.: Misel in smisel: uvod v fenomenologijo Toth, C: Spontanost in avtonomnost Hcin/.mann, J.: Ljubiti je tvoj poklic Heidegger, M.: Platonov nauk o resnici Kreft, L.: Estetika in poslanstvo DRUŽBENE VEDE Lisa, B.: Uspešen zakon Golob, B.: O sejalcu in semenu Joannes, P. Papež: Prestopiti prag upanja Louth, A.: Izvori krščanskega misticizma Cermč-Istenič, M.: Rodnost v Sloveniji Makarovič, J.: Logika dela Ulc, M.: Psihologija vsakdanjega življenja Puharič. K.: Gospodarsko pravo Zakon o industrijski lastnini Gibson, R.: Maske MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE Taylor, K.: Toplota Taylor, K.: Pod ničlo Butterworth, M.: Ta čudovita zemlja UPORABNE ZNANOSTI Mercdith, S.: Ta čudovita zemlja! Rosi, D.: Vzgajajmo za ljubezen Kako sem prišel na svet Kožuh, B.: O mamilih tudi tako Ody, P.: Zdravljenje z zelišči Elektrotehniški priročnik Bolz, E.: Pričeske za vse tipe žensk Omerza, A.: Poslovni priročnik za prevajalec Rebernik, M.: Ekonomika podjetja McClelland, D.: Corcldrow za telebane ARHITEKTURA — UMETOST Strmčnik, M.: Legen sveti Jurij: zakladnica podatkov Ayturc Scheele, Z.: Origami: papirne zgibanice JEZIKOSLOVJE — LEPOSLOVJE — LITERARNA VEDA Kessler, S.: Poslovna angleščina Poniž, D.: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike Bach, R.: Darilo za rojstni dan Brown, R. M.: Granatno jabolko Christie, A.: Umor v Mezopotamiji Dahl, R.: Nenavadne zgodbe Grimm, J.: Trnuljčica Mebs, G.: Nedeljka Pfister, M.: Dino Simčič Z.: Trije muzikantje ali povra- tek Lepe Vide Vesel božič Voljčič, M.: Klobučki Antič, 1.: Titanic: mit ali resnica Debelak, M.: O, Amerika Jurič, E.: Novoletni humor Karlovšek, L: Klan Lim, G.: Med dvema ognjema Partljič, T: Pri Mariji Snežni zvoni Rudolf, F.: Parnik Jesenice — Trbovlje Sivec, L: Kruh ponoči spi ZGODOVINA — DOMOZNANST-VO — ZEMLJEPIS Opič, I.: Razpoke časa Millar, A.: Erik Rdeči Twist, C: Krištof Kolumb Twist, C: Marco Polo Čater, R.: Casanova FilipiČ, F.: Ob razpotjih zgodovine STEKLARSTVO DANILO KRALJ telefon: 755-455 NAŠ ČASOPIS December 1994 21 COM-TAR d.0.0. AVTO ŠOLA VRHNIKA Šola s tradicijo in dobrim uspehom Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C in F kategorije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV DIJAKI IN ŠTUDENTI — POPUST TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA Ponujamo vam počitnice in izlete v domovini in tujini. Pohitite z rezervacijami za zimske počitnice in silvestrovanje. LINA POMOČ IN SVETOVANJE Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve. VSEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Informacije in prijave: Cankarjev trg 5, Vrhnika Tel./fax: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30. DRUŽBA »ELLES«, d.0.0., BOROVNICA, OBRTNIŠKA 2, ŽELI SVOJIM DELAVCEM — DRUŽBENIKOM UPOKOJENCEM, BIVŠIM ZAPOSLENIM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB 35-LETNICI DELOVANJA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995 d.0.0. Družba za proizvodnjo in trženje l elektroinStalacijskego materiala in lesnih :.zdel!:ov j 61353 BOROVNICA l ObrtniSka 2 - SLO ttl.;(+3H6) 061-746-677; 'i6-3i»;7n (ra^vedne de/e, UPN,...} -lesne izdelke (A-lestve podstrešne stopnice,...) ■sat A L VTOMATERIA TRGOVINA, Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA tel.: 061/746-264 Vsem svojim strankam ter občanom nove občine Borovnica in Vrhnika želimo vesele božične praznike in uspešno leto 1995 del. čas: pon. — pet. 9.00 — 12.00 — 15.00 — 19.00 sob. 8.00 — 12.00 DIMNIK ARSTVO s.p. Geza Balajc Pavkarjeva pot 9, Vrhnika telefon 754-509 H4¡ Vaš DIMNIKAR vam želi vesele božične praznike ter veliko sreče in zdravja v novem letu 1995. Obenem pa čim manj požarov in nesreč z ognjem! DIMNIKAR GEZA Adriatic ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA d.d. Agencija na Vrhniki in v Borovnici. Vrhnika: Jelovškova 6; tel.: 756-110 Cenkarjev trg 4; tel. fax.: 756-133 * 7 Borovnica: Paplerjeva 14; tel.: 746-700 Čestitamo novoizvoljenima županoma Vrhnike in Borovnice: g. Vinku Tomšiču in g. Andreju Ocepku. Vsem občanom občin Vrhnika in Borovnica pa želimo vesele božične praznike in zdravo novo leto 1995. GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI MARKO SMRTNIK s.p. Vel. Ligojna 8 A; Vrhnika; tel. / lax: 061 / 755-185; pager; 0610 299-721 NUDIMO VAM: — izkope gradbenih jam in različnih jarkov (tudi po sistemu — vam izkop, nam zemljo); — izdelavo podpornih zidov in gradbenih temeljev; — omogočimo nabavo, prevoze in vgrajevanje betona; — omogočimo nabavo in dovoze zemlje različnih kakovosti! VSEM NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM VRHNIKE PA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO 1995! VRTNARSTVO RAHNE Andrej Rahne, s.p. Ulica bratov Mivšek 34 Borovnica tel.: 061 746-096 Nudimo vam: — vzgojo sobnih rastlin in sezonskega cvetja, — urejanje vrtov in vzgojo okrasnega grmičevja, — urejanje poslovnih prostorov, — sajenje notranjih in zunanjih korit, — izposojo cvetja za prireditve, obletnice, — urejanje grobov. VSEM OBČANOM BOROVNICE IN VRHNIKE pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. Glasilsko društvo Dragomer-Lukovica želi vsem svojim članom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto 1995. GASILSKO DRUŠTVO DRAGOMER-LUKOVICA TRGOVINA gsehhh vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici, tel.: 755-918 je pripravila za svoje kupce sezonsko ponudbo po ugodnih cenah: — nerjaveče posode za vino, primerne za novoletno darilo — brzoparilnike različnih velikosti — zimske gume za osebna vozila (uvoz iz Nemčije) — sredstva proti zmrzovanju (antifriz, aditiv ...) — motorna olja MUSTANG (uvoz iz Amerike) — masti za centralno mazanje. Nudimo vam ugodnosti pri plačilu s čeki, in sicer pri nakupu nad 10.000 SIT 1%2 brez obresti. Osebje trgovine NAKOP želi svojim kupcem in poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 ter se priporoča za nakup. TRGOVINA MARKET GRAMPY TRŽAŠKA CESTA 44, VRHNIKA (OB GLAVNI CESTI VRHNIKA—LOGATEC) VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA RAZNOVRSTNEGA BLAGA ZA PRAZNIČNE DNI IN SVEČANE PRILOŽNOSTI: — PREHRAMBNI IZDELKI — PIJAČE VSEH VRST — NOVOLETNA DARILA IN OKRASKI — IGRAČE LEGO, BARBIE, TOMY .... — BELA POSODA IN KOZARCI — KOZMETIKA IN ČISTILA ZA ZAUPANJE, KI STE NAM GA DOSLEJ IZKAZALI, SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEMO, V LETU 1995 PA VAM ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE. UGODNOST PLAČILA: KARTICA L. B., AKTIVA, ČEKI Z ZAMIKOM DO 15. 1. 1995 DELOVNI ČAS: OD 8. DO 19. URE SOBOTA: OD 7. DO 17. URE NEDELJA: OD 8. DO 12. URE MALI OGLASI Prodam gozdno parcelo v izmeri 13.000 m2 K. O. Borovnica. Informacije na telefon 746-108. Instruirai!! kemijo za osnovne in srednje šole (tudi kemijsko računstvo). Pokličite 754-325 (Mateja). Skladiščni prostor na VRTNARIJI, v izmeri 200 m2, oddamo najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu 755-232, Stan. zadruga, ali 754-424. Prodam ali zamenjam za manjše stanovanje v bloku gradbeno parcelo (1555 m2) ob glavni cesti na Dolu pri Borovnici. Telefon: 744-547. Stanovanjska hiša v Dolenjrm Logatcu naprodaj; 150 m2 stanovanjske površine, klet in vrt s teraso; hiša prenovljena in vseljiva takoj; telefon 125-00-00 ali 125-90-00. Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica MJ21 Osebni rekord Nekdanji košarkar Vrhnike in Borovnice, Franjo Modrijan, je pri svojih 44 letih znatno popravil svoj osebni rekord pri zaporednem izvajanju prostih metov. Po končanem rekreativnem treningu v Borovnici je zaporedoma dosegel 88 košev. (16. 12. 1994). S tem je svoj dosežek pred 15 leti izboljšal za 37 košev. (N. Č.) * Vesel božič in srečno novo leto 1995 vsem sponzorjem, krajanom, športnikom športnim delavcem želi Športno društvo Sinja Gorica OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva 15 razpisuje licitacijo za: 1. aparat za kopiranje (matrice) vrednost 15.000,00 SIT 2. razmnoževalni rex rotary stroj vrednost 10.000,00 SIT Prodaja po načelu videno-kupljeno dne 9.1.1995 najboljšemu ponudniku. Ogled bo na dan licitacije od 8. — 14. ure v tajništvu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika želi vsem svojim članom in občanom Vrhnike vesele božične praznike in srečno novo leto. POTOVALNA AGENCIJA VRHNIKA »PAV« TURIZEM IN RENT-A-CAR. d.o.o. Cankarjev trg 4, Pri Črnem orlu VRHNIKA, tel. 061-755-375 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 želi vsem občanom Vrhnike in Borovnice »PAV« potovalna agencija Vrhnika, Cankarjev trg 4. KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V LETU 1995 4. februar Lokostrelsko tekm. v dvorani Slovan v Ljubljani Lokostrelska sekcija ŠD Dragomer-Lukovica 2. april Pohod na Ključ ŠD Dragomer-Lukovica in PD IMP Ljubljana 30. april Tek Rupe ŠD Lipa — Podlipa 2. maj Tek po mejah KS Drenov Grič-Lesno Brdo ŠD Dren — Drenov Grič-Lesno Brdo 10. september Občinsko prvenstvo v kolesarjenju Podlipa 1995 ŠD Lipa — Podlipa 30. september Vzpon na Ulovko za pokal Robija Trampuša Športna zveza Vrhnika 1. oktober Državno prvenstvo v lokostrelstvu flight+clout Lokostrelska sekcija ŠD Dragomer-Lukovica oktober 10. odprto prvenstvo v teku z rolkami na Ulovko TSK Corning Vrhnika 15. oktober 16. gozdni tek Ulovka 1995 ŠD Povž — Stara Vrhnika 21., 22. oktober 9. mednarodni turnir v ŠRG Športna zveza Vrhnika — sekcija za ŠRG O športnih prireditvah, ki niso navedene v koledarju (Občinska košarkarska liga, Občinsko prvenstvo v balinanju, Občinsko prvenstvo v tenisu, Občinski turnir v odbojki, Pikin memorial, Občinsko prvenstvo v krosu, 24. ur košarke, Športna šola med počitnicami...) Vas bomo sproti obveščali v Našem časopisu. Vse informacije o športnih prireditvah dobite na Športni zvezi Vrhnika, Tržaška cesta 9, telefon 754-484. Športna zveza Vrhnika A V 'DXo^oy Cela/ ¡ \ ■1995 "Gam gc& Ía^jaJW, PKfr \ MOMO {rvuusrvo I> IZDI10VMJI 1 HO«AVlC boutiaue: Cankarjev trg 4 61360 Vrhnika leL 0611 TSS-1J1 nl277 delavnica Drugonler Lepa pot 3 61351 Bmovka *Uux; 0611 6S3-361 Cenjene kupce obveščamo, da smo pripravili božično-novoletni popust od 20 — 40% za žensko obutev. Poleg tega vam nudimo: — ženske torbice, denarnice in pasove — ženske hlačne nogavice iz uvoza — bellinda — bombažne in barvaste nogavice — krznene in bombažne copate. Plačilo na 2 čeka! Odprto: vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V soboto od 9. do 12. ure Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto 1995 NOVO! SfiVNfi na Vrhniki Partizanski tabor 4 odprto: od 18. do 22. ure Informacije in rezervacije \m: tel.: 753-337 - ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Boštjana Rozmana se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Dragomer, Pevskemu zboru Dragomer, gospodu župniku, vsem dobrim sosedom za iskreno pomoč, vsem sorodnikom in prijateljem,sodelavcem in vsem, ki ste Boštjana v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Prav posebna zahvala pa velja g. Useniku in Republiški prometni policiji. Vsi njegovi ZAHVALA v 43. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mami, žena. hči, sestra, teta, svakinja in snaha Marija Korenčič rojena Doničar z Loga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo imeli radi, hvala za izrečeno soža-Ije, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Pepita, pogrebcem ter pevcem in govorniku za lepe poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA vsem, ki ste bili z nami in spremljali v tako velikem številu na zadnji poti našega dragega Srboljuba Božoviča Iskrena hvala vsem članom lovskih družin za nepozabno lovsko slovo, članom zveze borcev in Zveze vojnih invalidov Vrhnika za poslovilne besede. Hvala vsem za ustno in pisno izrečeno sožalje in darovno cvetje. Prisčrna hvala sosedom, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: soproga Pavla, hčerki Maruša in Ljuba z družino Vrhnika, 12. 11. 1994 Žalostna so srca, solzne zmeraj so oči, dan je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica ter zeta Í X * ,j ' , ' < Branimirja Miklošiča iz Bistre 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Žita Mlini, oktetu Raskovec ter vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi župnišču Vrhnika ter mežnarju iz Verda za opravljen lep obred. Posebna zahvala pa sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: žena Zorka, hčerka Suzana, tašča z družino, oče in mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata Janeza Cota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala velja tudi gospodu dekanu za opravljen obred, pogrebcem ter pevcem za zapete pesmi. Vsi njegovi spomin Tiho takrat si odšel, kot misel, ki mine, in nam pustil le lepe spomine, naš najdražji mož in oči Ivan-Ivek Ivanušec 19. 11. 1993 Borovnica Usoda je hotela, da to, kar smo ijubili, /a vedno smo izgubili. S hvaležnostjo se te spominjamo" Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pomagali, da smo dragemu možu in očetu lahko postavili spomenik. In vsem tistim, ki nam v teh težkih trenutkih še vedno stojite ob strani. žena Nevenka s sinom Vjekoslavom in hčerko Željko ZAHVALA Ob boleti izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Ivane Kobal roj. Lampe z Vrhnike, Ob Ljubljanici 10 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi OŠ Ivana Cankarja in gospodu dekanu za cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni Zahvala Na zadnji poti k sv. Antonu smo pospremili Vladimirja Venclja Zahvaljujemo se vsem, ki so mu izkazali čast. Družina Po tihem odhodu naše Bronislave Novak se zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob iztekanju njene življenjske poti stali ob strani, ji nesebično pomagali, z našo bolečino pa bili v mislih in besedah. Hvala za vsa darovanja. Vsem smo iskreno hvaležni. Žalujoči brat Jože in sestra Marinka z družinama Verd, december 1994 NADA 4. decembra je minilo že eno leto, odkar si nekega turobnega in temačnega sobotnega jutra brez slovesa odšla od nas. In tako čas neizbežno beži mimo nas, tebe ni več, le spomin nate še živi. Grenko je spoznanje, da je za nekatere stvari doba enega leta izredno dolgo obdobje, za druge pa strašno kratko. Zate se mi zdi, kot da sva se pogovarjali še včeraj, pa te že eno leto ni več. Ne zavedajoč se, kako čas neopazno in neusmiljeno hiti mimo nas, živimo naprej vsak po svoje s spomini na drage nam ljudi, ki so in še vedno odhajajo brez slovesa. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta Ivana Rusa po domače Brmovčarjevega Ivana z Loga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegov: zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo sosedi Zvonki za pomoč, dr. ;>opitovi za zdravstveno pomoč in gospodu župniku z Brezovice za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi t ZAHVALA Vsem, ki so našo zlato mamo t ■Bral Zalko ¡1 Prijatelj spremili na zadnji poti in darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala dr. Prcbilovi, ki je dolga leta skrbela za njeno zdravje sodelavcem in vsem sosedom, posebno Štirnovim in ' družini Celešnik, ter svakinji Darji, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zalka v imenu sorodstva SRCE DRHTI, OKO ROSI IN ROKA, KI TI JO POLOŽIMO V SLOVO, SE NAM TRESE. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mami Kristine Pišek Bevke št. 2 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam stali ob strani v tako težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala ZD Vrhnika, posebno dr. Dunji Piršič ter sestri Mariji Iskra, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Bevk in Žažarja. Posebna zalivala dobrima sosedoma Stanetu in Marinki Grom. Hvala vsem, ki ste jo spremljali v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sinova Štefan in Jani NOVICE IZ KARTINGA Za Aleša Preka ni počitnic Vrhniški kartist Aleš Prek, učenec 7. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja, je letošnjo sezono tekmovanja v kartingu končal kar zadovoljivo, saj je kot najmlajši tekmovalec v kategoriji 100 JU-NIOR zasedel odlično tretje mesto. Poudariti je treba, da je v letošnji sezoni v tej kategoriji tudi prvič nastopal. V točkovanju za državnega prvaka se je udeležil 10 tekem, od katerih se 8 najboljših uvrstitev točkuje za skupen seštevek. Zadnji dve tekmi sta bili 18. septem- bra na stezi za karting v Portorožu, kjer je bil obakrat drugi, hkrati je postal tretji voznik kar-tinga v Sloveniji razred 100 JU-NIOR. Tako seje tudi končala sezona kartinga za mladega Aleša Preka, ki pa je volan zamenjal s smučmi in pričel z intenzivnimi treningi za novo smučarsko sezono. Kot voznik kartinga je tekmoval za CROSTRADE TEAM iz Borovnice, čeprav je želel voziti za Vrhniko, ki pa nima lastnega kar- Predstavitev Aleševega vozila za karting POLEPŠANA VRHNIKA Dovolj za tretje mesto Turistična zveza Slovenije je v letu turizma 1994 vodila akcijo tekmovanja slovenskih krajev za naslov »najbolj urejen kraj v Sloveniji« pod geslom »Moja dežela — lepa, urejena in čista«. Ocenjevanje je potekalo po novih merilih, ko so kraje razvrstili v šest skupin. Te pa so bile: večja mesta (osem mest), izrazito turistični kraji (11 krajev), turistični kraji (20), kraji s prehodnim turizmom (19), izletniški kraji (45) in vsi drugi kraji. Letos je bilo že 24. tekmovanje, kjer so kraji bili naj-prvo ocenjeni v šestnajstih regijah, zmagovalci pa so se potem pomerili na republiškem nivoju. Med seboj je tekmovalo 68 krajev, 17 zdravilišč in 20 šol. Izmed drugih krajev, kamor je bila uvrščena Vrhnika, smo dosegli 3. mesto in s tem priznanje Turistične zveze Slovenije. Prav gotovo je to velik napredek turistične dejavnosti Vrhnike in naprezanja vseh, da je Vrhnika lepo urejena in čista, kar je ocenila tudi strokovna komisija. V kategoriji tekmovanj osnovnih šol pa še eno odlično tretje mesto, saj je osnovna šola (Ivana Cankarja po urejenosti in čistosti to gotovo zaslužila. Na vseh nas, krajanov in vseh ostalih institucij je, da turistično podobo Vrhnike še olepšamo, očistimo, da v letu 1995 posežemo še po višjenynestu. S. S. ting kluba. To mladega voznika Aleša precej moti, saj je od glave do pete Vrhničan. Večino finančnih stroškov za tekmovanja sta poravnala njegova starša. Med svetlimi izjemami, ki so mu finančno pomagale, so bili: Žito Pekarna Vrhnika, Corning Vrhnika in Rotar, d.o.o., Podsmreka. Samo sezono lahko ocenimo za uspešno, saj je Aleš pričakoval nekakšno prehodno obdobje, ko se je prvič spopadal s starejšimi tekmovalci in v novi kategoriji. Sezona pa je pokazala, da bi z višjimi cilji in motiviranostjo lahko posegel po višjem mestu. Vendar pa je mladost velika Aleševa zaveznica, zato bo imel še dovolj priložnosti za dokazovanje. Kot vemo, je Aleš tudi dober smučar in že sedaj resno trenira za novo smučarsko sezono. Zaradi pomanjkanja snega pri nas so naporni treningi v Avstriji, kjer jih je opravil že prek 30. Njegov trener v vrhniškem smučarskem klubu je Peter Petkovšek, Aleš pa je že sedaj član državne reprezentance pri starejših pionirjih. Kakšni bodo smučarski rezultati, je težko napovedati, saj so zaradi pomanjkanja snega prva tekmovanja odpadla. S. S. EVROPSKI PRVAKI V ELEKTRONSKEM PIKADU Škorpijoni strup za nasprotnike Avtomati za igranje elektronskega pikada so tudi v naši občini poplavili skoraj vse bifeje in gostilne. Vedno večje tudi ljubiteljev in igralcev te zanimive družabne igre. V Borovnici je bil pred nedavnim mednarodni odprti turnir z eno največjih udeležb tekmovalcev v Sloveniji. Na našem območju je tudi ustanovljenih kar nekaj tekmovalnih ekip. Prav gotovo pa je najuspešnejša ekipa MK Škorpijon iz Borovnice, kije zmagala že na več turnirjih v Sloveniji. Spomladi letos se je združilo nekaj tekmovalcev iz Vrhnike in Borovnice, ki so pričeli skupaj trenirati in tekmovati. V oktobru 1994 so postali državni prvaki v B skupini ter si tako pridobili pravico nastopa na evropskem prvenstvu. Evropsko prvenstvo je bilo 26. in 27. novembra na Bledu. Tekmovali so v treh različnih igrah — Tudi letos smo se trudili, da bi Vam čimbolj približali športno dejavnost in da bi se Vas čimveč vključilo v sodelovanje na športnih prireditvah. Z ozirom na številno udeležbo na vseh športnih prireditvah menimo, da nam je to v precejšnji meri uspelo. Naši športniki so tudi na področju tekmovalnega športa dosegli zavidljive rezultate, saj so osvojili kar nekaj nazivov državnih prvakov v različnih športnih panogah. Ob koncu leta želimo vsem občanom vesele božične praznike in uspešno novo leto, športnikom pa čimbolj-še pogoje za delo. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Evropski prvaki z Vrhnike in iz Borovnice ponosno poslušajo slovensko himno; od leve proti desni: Štef Eries, Miro Jager, Damjan Kovač, Hamzo Beganovič in Marjan Novak kategorijah (A, B in C). Ekipa MK Skropijon je v skupini B izmed 14 ekip povsem zasluženo osvojila prvo mesto. V finalu so po hudem boju premagali Avstrijo s 3:2, čeprav so v predtekmova-nju z njimi izgubili. Na tretje mesto so se uvrstili Hrvatje, na četrto pa Nemci. Tako je na koncu za-donela slovenska himna in ekipa MK Škorijon je prejela velik pokal zmagovalcev. Ekipo so sestavljali: Marjan Novak (kapetan eki- pe), Hamzo Beganovič. Damjan Kovač, Miro Jager in Stef Eries. Glavna sponzorja ekipe sta podjetje EMAX d.o.o. in pivovarna Union. Udeležbo na evropskem prvenstvu pa sta omogočila še AP-Petrovič (Vrhnika) in Zlatarstvo Lančič (Vrhnika). Vsem sponzorjem se igralci MK Škorpijon zahvaljujejo za finančno in materialno pomoč, da so lahko dosegli tako imeniten uspeh. S. S. Marta Rijavec - dobitnica državnega odličja za delo v kulturi V začetku decembra je Predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelilo najvišja državna odlikovanja za delo na Novoletna nagradna križanka Pred nedavnim je bila na Tržaški cesti 44 (pri Gostilni Mlinar) odprta nova trgovina, kjer je zares pestra izbira raznovrstnega blaga za vsakodnevne potrebe naših gospodinj. Na voljo pa so tudi druge potrebščine, kot so: kozmetika, igrače, čistila, alkoholne in brezalkoholne pijače, časopisi, re-vije_ in še in še. Če želite dobiti eno izmed nagrad te trgovine, morate pravilno rešiti Novoletno križanko ter jo do 15. januarja 1995 poslati na na- slov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika, in sicer v ovojnici, na katero morate napisati KRIŽANKA. NAGRADE PA SO BONI V ZNESKU: 1. nagrada 8.000,00 sit 2. nagrada 5.000,00 sit 3. nagrada 3.000,00 sit Bone boste lahko vnovčili v trgovini na Tržaški 44, katere ime je tudi eno izmed gesel KRIŽANKE. področju ljubiteljske kulture. Na razpis je prispelo 20 predlogov za najvišja državna odlikovanja. Predsedstvo ZKOS je podelilo 5 priznanj najbolj uspešnim posameznikom in med njimi je bila tudi Marta Rijavec, vodja Zveze kulturnih organizacij občine Vrhnika. Prejela je odličje ZKOS s srebrnim listom za uspehe pri organizaciji kulturnega življenja in varovanja naravne in kulturne dedišči- Izžrebali pravilno rešene križanke iz 206. številke Na uredništvo smo prejeli 309 rešenih križank, kar je vsekakor največ doslej. K temu so pripomogle tudi vredne nagrade Vrhniškega podjetja Corning, ki se ukvarja s trženjem AUDIO in VIDEO tehnike. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke, katerih reševalci bodo dobili lepe nagrade: 1. nagrada — RADIO KASETOFON: Štefka Lavrinc, Vrtnarija 6b, 61360 Vrhnika 2. nagrada — RADIO URA: David Šučur, Dešarjeva 3, 61353 Borovnica 3. nagrada — WALKMAN: Franci Pristopnik, BI. Brezovica 50, 61360 Vrhnika Vsi nagrajenci nagrade lahko dobijo v trgovini COMING na Vrhniki, Stara cesta 45. ne na Vrhniki. Za prejeto visoko odličje ji tudi v imenu uredništva Našega časopisa iskreno čestitamo! N. Č. NAS ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom.