Program obvladovanja nekaterih problemov KS Na osnovl razprav v krajevnlh skupnostlh, Svetu za razvljanje delegatskega In akupščinskega alatema In Svetu za spremljanje In razvljanje krajevnih skupnostl prl predsedstvu OK SZDL, Komisiji za samoupravnl razvoj KS pri Skupščlnl občlne LJublJana Center In v organlh DPO občlne, o gradlvu »Nekateri aktualnl probleml delovanja krajevnlh skupnostl v občlnl LJublJana Center« ugotavljamo: 1. Kljub uveljavljanju KS kot temeljne samoupravne skupnosti so še mnoga odpr-ta vprašanja, ki zahtevajo ak-tivnosti številnih družbenih dejavnikov, predvsem na področjih uveljavljanja ustav-ne preobrazbe, posodabljanja metod političnega dela, de-mokratizacije kadrovske poli-tike, frontnega delovanja DPO, neposrednejšega komu-niciraiya KS in občine, celovi-tega programiranja, 'ustreznejšega financiranja de-javnosti KS, ustreznejšega de-lovanja delovne skupnosti za-poslenih v KS ter predvsem hitrejšega in tenkočutnejšega razreševanja pripomb in za-htev občanov. 2. Gradivu je izražena pod-pora; na neposreden način sp v iyem prikazani temeljni problemi. Gradivo predstav-jja današnjo podobo izbranih problemov delovanja KS, med katerimi številni zahte-vajo takojšnje razreševanje. Ugotavljamo, da je gradivo že spodbudilo nekatere aktivno-sti za odpravljanje pro-blemov. 3. Metoda neposrednega pripravljanja gradiv naj osta-ne tudi y bodoče primer pri-pravljanja pomembnejših gradiv; metoda neposrednih stikov z aktivisti na temeljnih ravneh naj bo kontinuirana in načrtna - izdelana po posa-meznih problemskih sklopih. V vseh krajevnih skupnostih so metodo obiskov delovnih skupin članov predsedstva OK SZDL in članov izvršnega sveta izredno pozitivno oce-nili. 4. Številne akcijske usme-ritve so že podane y temelj-nem gradivu, treba jih je upo-števati - ne glede na to, da jih posebej ne izpostavljamo y »Programu aktivnosti za hi-trejše preseganje nekaterih problemov delovanja KS«. Vse aktivnosti, zapisane v tem dokumentu, je treba vo-diti do volitev 1986, treba jih je tnetodološko razdelati s strani najodgovomejših nosil-cev (Zbor KS, Izvršni svet in upravni organi Skupščine občine, vodstva DPO v KS na ravni občine, skupščine SIS). 5. Aktivnosti vseh družbe-nih nosilcev morajo biti usmeijene v krepitev nepo-srednih medčloveških odno-sov, povezovarya Ijudi pri ne-posrednih, koristnih akcijah ter v celovito ugotavljanje vzrokov za probleme; s tem v zvezi je pomembna tudi usmeritev k doslednemu tive-Ijavljanju odgovomosti za spoznane vzroke problemov. Na osnovi teh ugotovitev, ki predstavljajo temeljno izho-dišče za akcijsko delovanje najodgovornejših družbenih subjektov v naši občini ter na osnovi vsebine gradiva »Ne-kateri aktualni problemi delo-vaAJa KS«, sprejema predsed-stvo OK SZDL Ljubljana Center na svoji 25. seji, dne 26. 3. 1985 naslednji PROGRAM HITREJŠEGA PRESEGANJA NEKATE-RIH PROBLEMOV DELO-VANJA KRAJEVNIH SKUP-NOSTI A) Preoblikovanje KS in iistavna preobrazba KS - Nemudoma je treba od-govoriti na vprašanja o potre-bi preoblikovanja nekaterih KS ter možnosti sprememt meja med nekaterimi KS - Proučiti je treba obsto ječo organiziranost organtn KS, predvsem skupščine de legatov KS ter se dogovorit: glede morebitnega delovaAJs skupščine delegatov KS ko1 temeljne konference za dele-giranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti - Ustvariti moramo aktiv-no povezavo delegatov zdru-ženega dela s skuščinami KS. Povezavi KS in OZD je treba nameryati večjo pozornost tu-di v aktivnostih delegatov IO OO ZSS v KK SZDL, v aktivnostih koordinacijskih odborov sindikatov ter sve-tov ZK v KS. B) Metode političnega dela - V krajevnih skupnostih je treba razvijati metode stal-nega programskega usklaje-vanja aktivnosti (skupščina KS, svet KS, komisije, delega-cye, DPO) - Še bolj moramo razvijati sekcijsko delo ter uvrščati na dnevne rede vseh sestankov kar največ konkretnih živ-tieiyskih vprašaiy. S tem v zvezi je treba nameniti vso po-zornost pripravam se-stankov. - Lokalne in individualne interese je treba proučevati in razreševati na osnovi argu-mentov; na osnovi argumen-tov je treba dosegati idejno in akcijsko enotnost ter učinko-vitost organov in organizacij v KS. S tem v zvezi je pomemb-na tudi usmeijevalna in stro-kovna vloga občinskih DPO, izvršnega sveta in njegovih stroftovnih služb. - V programe aktivnosti DPO v KS je treba vključiti vsa pomembnejša vsebinska vprašanja iz dela delegacij in samoupravnih organov KS. - Informiranju krajanov je treba nameniti več pozorno-sti, biti pri tem fleksibilen in za informiraiye krajanov upo-rabljati tudi možnosti glasila Dogovori. - Sedanje in bodoče druž-benoekonomske razmere ter-jajo polno mobilizacijo delov-nih Ijudi in krajanov pri ra-zreševanju pomembnih vpra-šanj našega razvoja. To seve-da zahteva od vseh organov KS stalno fleksibilnost pri iskanju metod političnega dela. Vsaka akcija naj bo z njihove strani tudi metodo-loško razdelana. - Delegati v Zboru KŠ in skupščinah SIS so dolžni do konca tega mandatnega ob-dobja vsaj še dvakrat poroča-ti krajanom o svojem delu. C) Kadrovska politika - Po vseh KS morajo Koordinacijski odbori za ka-drovska vprašanja in volitve pri KK SZDL čimprej celovi-to pregledati stanja v delega-cyah, samoupravnih organih in DPO (aktivnost delegatov, dolžina mandata, potrebe po novih kadrih). K evidentira-nju možnih kandidatov za or-gane SPO, organe krajevne samouprave, za delegate v DPS je treba pristopiti takoj in zagotavljati do volitev kontimiiteto. Pri evidentira-nju kadra je treba upoštevati predvsem delo kandidatov, ter pogumneje evidentirati mlajše ljudi. - Pri evidentiraryu kandi-datov naj krajevnim skup-nostim pomagajo, v večji meri kot doslej, tudi občinske DPO. D) Delovanje DPO v KS - Vso pozornost je treba usmerjati v uveljavljanje frontne naloge SZDL na te-renu - Aktivnost DPO in drugih subjektivnih sil naj bo pro-gramsko in akcijsko bolj po-vezana ter usmeijena na te-meljna vprašanja, od katerih je odvisno uresničevarye ustavne zasnove KS. - V sleherni KS morajo imeti vse DPO jasno sliko o stanju in razpoloženju svoje-ga članstva, vseh delovnih lju-di in občanov krajevne skup-nosti. - Številne pripombe na slabo organiziranost in maj-hno aktivnost mladih v KS ter premajhno tozadevno odvi-snost OK ZSMS je treba te-meljito proučiti ter v vseh KS oživiti delo osnovnih organi-zacij ZSMS. Odgovornost za delovanje OO ZSMS v KS (predvsem za ryihovo ustano-vitev) nosi poleg DPO v KS predvsem občinska konfe-renca ZSMS Ljubljana Cen-ter (ustanovitev OO ZSMS v KS do 25. 5. 1985). - Občinski sindikalni svet naj prouči metode učinkovitejše vktfučitve sin-dikalnih organizacij v delo KS. S tem v zvezi mora OS ZSS prevzeti večjo odgovor-nost za celovito delovanje KS, vloga sindikalnih organiza-cij pri odločnejšem povezova-iyu s KS je vsekakor nenado-mestljiva. E) Odnos med krajevno skupnostjo in občino - UgotavUamo, da med KS in občinskimi organi (izvršni svet in upravni organi) niso vselej vzpostavljeni takšni odnosi, ki bi omogočali sprot-no reševaiye perečih živUenj-skih vprašaiy delovnih ^judi in občanov, kar seveda po-vzroča njihovo nezado-voljstvo. S tem v zvezi je tre-ba nemudoma v sodelovanju med IS, upravnimi organi, SIS in KS razrešiti nekatere že dalj časa obstoječe (kotnu-nalne, gradbene itd.) proble-me posameznih KS. Delov-nim ljudem in občanom je tre-ba z jasnimi argumenti obra-zložiti, kaj smo zmožni napra-viti v tem času in kaj ter kako bomo reševali v prihodnosti. Sedanji sistem tovrstnega in-formiranja krajanov je treba izboljšati predvsem z večjo odzivnostjo IS, njegovih upravnih organov, strokovnih služb SIS in Zbora KS na predloge iz KS. - Utrjevanju vezi med KS in občino je treba nameniti več pozornosti ter s tem v zvezi razvijati neposredne kontakte. Od tega je odvisna resnična možnost in kakovost neposrednega vplivanja kra-janov na življerye v KS in občini. Občinski upravni or-gani bodo zato morali v še večji meri prilagajati metode svojega dela potrebam in inte-rešom delovnih Jjudi in obča-nov v KS, predvsem v smislu doseganja cilja: hiter in argu-mentiran odziv na vprašanja in pobude iz KS. F) Programiranje v kra-jevni skupnosti - V vseh KS moramo takoj pripraviti srediyeročne plan-ske dokumente. SIS in OZD, izvršni svet in upravni organl skupščine občine so dolžni informirati KS o vseh dej-stvih in podatkih, ki so po-membni za plane KS. - Povezonvaje KS, OZD in SIS je nujno zaradi usklaje-vaiya razvojnih usmeritev z materialnimi možnostmi, za-radi realnosti načrtovanja ter zaradi uveljavljanja odgovor-nosti za izvedbo planov. G) Financiranje dejavno-sti KS - Zavedajoč se, da je zara-di nerazvitosti materialne osnove dela KS samoupravno načrtovanje v KS večkrat zelo formalno ter da je zaradi tega tudi dejavnost KS večkrat okrnjena, je treba, ne glede na obstoječi sporazum med izvršnim svetom in krajevni-mi skupnostmi o razporejanju sredstev za delovanje delegat-skega sistema in krajevne skupnosti, še v tem letu domi-sliti ustreznejši sistem finan-ciranja KS za novo srednjeročno obdobje. Sistem naj bo enoten za mesto Ljub-Ijana ter njeno regijo. Vpraša-nja financiranja je treba načrt-neje reševati tudi v sodelova-nju KS, samoupravnih intere- snih skupnosti in organizacij združenega dela. - Vsa odprta vprašanja fi-nanciranja KS naj se ražrešu-jejo v okviru novo ustanovlje-nega odbora podpisnikov sporazuma o fmanciranju KS. H) Vprašanja delovanja delovne skupnosti zaposle-nihvKS - Nemudoma je treba proučiti vprašanje racional-nosti obstoja in pravne osno-ve delovanja delovne skup-nosti delavcev zaposlenih v KS. Ugotavljamo namreč, da je ta delovna skupnost odtuje-na od krajevnih skupnosti ter ni odigrala vloge, ki bi jo kot pravni subjekt združenih de-lavcev zaposlenih v KS mora-la odigrati. Ta program aktivnosti je se-stavni del gradiva »Nekateri aktualni problemi delovanja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center«. Na osnovi obeh dokumentov naj vse krajevne skupnosti sprejmejo svoje akcijske programe, v katerih naj, za čas do volitev, povsem konkretno razdelajo metode političnega dela vseh odgovornih nosilcev aktiv-nosti. LJubl|ina, dn« 26. mirci 1»65 PREDSESTVO OK SZDL