SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Sydney — V torek, 26. septembra 1995 je Mariza Ličan, urednica slovenskih oddaj v Sydneyu za poslušalce meddržavnega omrežja na Radiu SBS poskrbela za nenavaden dogodek. V "živo" se je po telefonu oglasil z najvišje postojanke v Sloveniji z višine 2541 m nam priljubljeni novinar iz Slovenije Aleksander Lucu.Iz koče na Kredarici je torej vzpostavil prvič v z^odovuu direktno telefonsko zvezo s Sydneyem. Da se je tokrat znašel na Triglavu je bila kriva obljuba, ki jo je dal sydneyskemu Slovencu Petni Krope: popel jal ga bo na Triglav! To je bila Petrova dolgoletna življenska želja, ki jo je končno dosanjal. V potrditev, daje res splezal na Triglav se je oglasil še sam. Oskrbniku koče na Kredarici Janku Rekarju pa je v imenu avstralskih Slovencev podaril plišastega medvedka koalo. O telefonskem pogovoru so poročali mediji v Sloveniji, Telekom pa je izrazil zadovoljstvo, ker je telefonska zveza tako dobro uspela. Melbourne — 25 let upokojenske družine SDM Roman Uršič je odkril spominsko ploščico na kamnu pred smreko, ki jo je sam posadil...več.na str.10 New Castle New Castle — Upokojenci iz Sydneya so se skupaj Newcastlčani veselili na skupnem pikniku v Blackb Reserve...vec na str. 10 aj z " utt English Page for the whole Family - Page 11 Skrbiševi ponovno v Avstraliji Zakonca Skrbiš, ki sta nekaj let živela v Adelaidi, Zlatico je bil zaposlen na tamkajšnji univer -zi, sta zdaj prišla iz Slovenije v Brisbane za tri leta. Zlatko tokrat uči na brisbanski University of Tehnology. T)obrodošla! Upamo, da nam bosta, kot akademika, marsikdaj ponovno priskočila na pomoč. AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14Hlncvnik.ccnaS2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ■ 11.10.1995 Melbourne V TEJ ŠTEVILKI ŠE Novo,novo,novo! Slovencc, lastnik Town Hali Hotela v Melbournu str. 2 Ob 90. letnici Turističnega društva Slovenije Ivan Hribar ustanovitelj Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem str. 5 Slovensko hrvaški odnosi str. 8 Z lekarniško tehtnico nad razlaščence str. 9 Pozdrav s Triglava "Spoštovani naročniki in bralci, verejmite nam, da si z veliko truda prizadevamo ohraniti in redno izdajati naš časnik, ki ga mnogi sprejemate in berete z velikim veseljem. Poleg tega aa skušamo redno pripravljati gradivo za časnik, moramo zagotoviti tudi denar za njegovo izhajanje. Najpomembnejši vir naših dohodkov je naročnina. Vsem, ki ste jo poravnali se zhvaljujemo in vas obenem prosimo, da ostanete še naprej naši zvesti bralci in naročniki. Vsem naročnikom, ki še niso poravnali naročnine se zahvaljujemo za razumevanje in se nadejamo takojšnjega nakazila..." Te besede sem prebrala pred dnevi v nekem glasilu iz Slovenije, večkrat pa prošnje s podobno vsebino najdemo tudi pri drugih revijah in časnikih. Izgleda, da imamo kar vsi iste težave. Te iste besede vam namenja tudi upravni odbor in uredništvo našega Glasa Slovenije. IZ DNEVNIKA Stanke Gregorje UREDNICE Kar nerodno mi je ponovno ponavljati vse naše denarne težave, vendar se mi zdi da je že pet pred dvanajsto, saj ne bi radi da Glasa Slovenije ne bi več bilo, kajne? Kot že veste shajamo z vašimi naročninami komaj kakih 6 mesecev v letu, potem pa morajo nekateri dobrotniki globoko seči v žep in zbrati še pojeg raznih oglasov $ 6.000. Kaj vam želim povedati? Že z naročninami se komaj prebijamo naprej, kaj pa šele, če jih mnogi izmed vas še niso poravnali, čeprav je od datuma na kuverti, ki označuje konec letne naročnine, preteklo že štiri mesece ali pri nekaterih še več - in takih je točno še 33. Torej 33 naročnikov še ni poravnalo naročnine, to je $ 1.650. Popolnoma nepravično je, da so nekateri tako zelo vestni in poravnajo naročnino v enem tednu, pa še za tiskovni sklad priložijo, drugi pa se enostavno časnika veselijo, na plačilo pa pozabljajo. Pri Glasu Slovenije pričakujemo od vas vsaj to, da redno poravnavate svoje obveznosti, da se potrudite in nam najdete novih naročnikov, slovenskim društvom in organizacijam pa polagamo na srce sledeče: svoje dejavnosti zapisujete v "Glasu Slovenije, ki je seveda list vseh VAS, zato vam ne bi smelo biti težko to plašilo tudi denarno podpirati in kak stotak ali več na leto se v društveni blagajni res ne bi poznal, nam pa bi tako zelo olajšal skrbi. Zato vas tokrat lepo prosimo: pomagajte nam (in seveda sebi), pošljite nam kakšno denarno "injekcijo", da bo naš časopisek še dolgo živel! Hvala ze vnaprej! Vaša Stanka POZOR Prosim naročnika, ki nam ie poslal "cash" ček Commonwealth banke, številka 152456, z dne 27. septembra 1995 v Liverpoolu NSW, da se oglasi. Pomotoma smo namreč vrgli stran kuverto z naslovom. Zato prosimo vse naročnike, naj v bodoče na hrbtno stran "cash" čeka ali "money order" napišejo svoje ime in priimek. Hvala! Uprava in uredništvo CHANCELLERIE umu CHANCELLERIE CONSULAIRE SERVICE D'EXPANSION ECONOMIQUE SERVICE CULTUREL SERVICE DES VISAS ODDELEK ZA VtÜäME, - Arhitektura diplomacije Francosko veleposlaništvo v Ljubljani Slovence očitno zelo ceni in jih ima za zelo razgledane. Zato je venetno na njihovi tabli obvestilo o tem. da je v tej in tej zgradbi trancosko veleposlaništvo, le v francoskem jeziku. Francosko veleposlaništvo je v primerjavi z drugimi v slovenskem glavnem mestu postavilo okrog stavbe visoko ograjo. Upravičeno: doslej so pred veleposlaništvom demonstrirali trije zeleni, nekaj nestrpnežev pa je preko ograje pred dnevi metalo jajca. Zaradi Mururoe... NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Melbourne — Slovenec lastnik hotela! Družina Cernjak svoje goste v TOWN HALL HOTELU, 137 Bank Str. South Melbourne Telefon: (03) 9690 5148 postreže nadvse gostoljubno in kakovostno, če je potrebno tudi po slovensko. Slovenke in Slovenci, prepričajte se sami. Daje slovenska druščina vedno toplo sprejeta, nam govori tudi tale skupinska fotografija melbournških rojakov. Pišejo nam... Draga urednica Stanka! Ko sem se naročil na list Glas Slovenije, sem naročil, da me opomnite, ko se izteče naročnina. Hvala Vam za opombo. Bil sem namreč z ženo na dopustu v Sloveniji dva in pol meseca. Sedaj smo zopet doma na farmi. Bili smo že petič v Sloveniji, vendar smo tokrat videli in doživeli največ. Bili smo tudi v Lurdu v Franciji, iz Ljubljane so tja odpeljali kar trije polni avtobusi. 7 udi na Gorenjskem smo obiskali vse glavne kraje od izvira kamniške Bistrice, do Bleda, Bohinja in Brezij. Ogledali pa smo si še dosti drugih krajev in znamenitosti. V Beli Krajini pa je bilo še posebno srečanje z mojimi številnimi prijatelji, tudi z lovskimi. Hvaležni smo Bogu, da smo vse to doživeli in srečno prispeli nazaj domov v Avstralijo. Če se ne bom sam spomnil poravnati naročnino, pa me zopet spomnite Vi, ce bomo še živi do takrat. Sprejmite /epe pozdrave, Vaš naročnik T. Štrucell, Zahodna A vstralija Uredica: Spoštovani g. Štrucell, ker niste edini, ki me prosi naj ga spomnim na plačilo naročnine, vas moram opozoriti na datum na kuverti, v kateri vam pošiljamo časnik. Tam piše: Exp.: in do kdaj je naročnina poravnana. Hvala za pismo in ostanite nam zdravi! SPOROČILO Avstralski Slovcnci smo ostali ponovno brez dveh rojakov: v Sydneyu je nenadoma preminul Stanko Aster Stater, v Queenslandu pa Jože Čuješ. Oba sta bila tudi naša naročnika. Sorodnikom, prijateljem in znancem naše iskreno sožaljc Glas Slovenije Uprava in uredništvo Igralska skupina Merrylands - Sydney Premiera "Vdova Rošlinka" V soboto, 14. oktobra zvečer v Verskem in kulutrnem središču Merrylands, ponovitev v nedeljo, 15. oktobra po sveti maši. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advancc Bank Centre-Level 6. 60 Marcus Clarke street. Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17 .00 ure; uradne ure od 10.00-14.00 ur\ Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: Tina Omahcn. KONZULA'!' REPUBLIKI! SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in VIČ) Častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovora (By appointment only) tel.: (02)314 5116; fax: (02) 3996246 Poštni naslov: P.OBox 188 CoogeeNSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellington), tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut. NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.OBox 5 Smithfield NSW 2164 tel.: (02) 604 5133: fax: (02) 604 009 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLO VENUE CANBERRA OBVESTILO Veleposlaništvo RS v Canberri obvešča, da zaradi nujne poti Aljaža Gosnarja v Slovenijo, v oktobru 1995 ne bo predvidenih konzularnih dnevov v Sydneyu in Melbournu. Veleposlaništvo se zato oprošča za morebitne neprijetnosti. Naslednji konzularni dnevi bodo: Melbourne — ponedeljek, 6. novembra od 9. do 12. ure v prostorih Slovenskega društva Planica; — sreda, o. novembra v prostorih Slovenskega narodnega sveta Viktorije v Verskem središču Kew Sydney — četrtek, 9. novembra od 15. do 18. ure v prostorih Slovenskega društva Sydney; — petek, 10. novembra od 9. do 12. ure v Verskem središču Merrylands Vse zainteresirane prosimo, da nas predhodno pokličejo po telefonu. Canberra, 2. oktobra 1995 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE SYDNEY OBVESTILO Konzulat RS v Sydneyu obvešča, da bo v odsotnosti častnega konzula Alfreda Brežnika od 10. oktobra do 16. novembra 1995 urad zaprt. V tem času se za vse morebitne informacije in usluge obrnite na Veleposlaništvo RS v Canberri, telefon: 06/ 243 4830. Sydney, 5. oktober 1995 KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 61 000, SLOVENIJA Telefon:+ 61/ 1327 341 Fax: 4- 61/ 1331 052 Bodo Slovenci po svetu volili na predstavništvih? V Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) so predlagali posebne pravice za Slovence brez državljanstva. "Prizadevamo si. da bi tudi slovenski državljani po svetu imeli možnost voliti na diplomatskih predstavništvih ali na sedežih slovenskih društev," je na tiskovni konfrenci pred kratkim povedal predsednik SSK dr. Jože Bernik. Glavni odbor od državnega zbora zahteva, da k razpravi o volilni zakonodaji povabi tudi SSK. Podpredsednik finančne komisije SSK Božo Dimnik pa je povedal, da se SSK zavzema, da se odnosi s sosedi čim prej uredijo, posebno v odnosih s Hrvaško je Slovenija, po njegovem mnenju, naredila premalo. Slovenska javnost tudi pozablja, da so Slovenci po svetu zelo veliko naredili za priznanje Slovenije. Od posameznih Slovencev po svetu bi država Slovenija lahko tudi danes imela velike koristi, je še dejal Dimnik. V SSK so ponovno podprli zamisel o gradnji slovenskega parlamenta, dr. BerniK pa smatra smernice zunanje politike za "zelo neresen dokument". Avstralska delegacija v Sloveniji V sredo. 4. oktobra je predsednik državnega zbora RS Jožef Školč sprejel delegacijo avstralskega parlamenta, ki jo vodi predsednik prijateljske skupine s Slovenijo in nekdanji predsednik avstralskega parlamenta. Z delegacijo so se sestali tudi predstavniki odbora ža mednarodne odnose, pogovarjali so se o gospodarskih, investicijskih in tržnih razmerah v Sloveniji ter o možnostih za gospodarsko sodelovanje. Čas za zakon o volitvah Poslanska stiska bo to jesen velika. Debela tri leta so v državnem zboru pisali in sprejemali zakone za državo in državljane, tokrat pa stojijo pred hujšo preizkušnjo — napisati bodo morah dva zakona zase. In to tako, da bosta vsaj na videz demokratična. Gre za zakon o volitvah in zakon o poslancih. Zakon o volitvah si vsaka stranka predstavlja drugače, v glavnem tako, da ne bi bile prizadete m da bi spet prišle v parlament. Hlebec zarečenega Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel ki se je v Križankah udeležil prireditve mestne organizacije Združene liste socialnih demokratov Pozdravljena, Ljubljana, je dejal,da se mu navzočnost župana na tej in podobnih prireditvah drugih strank zdi nekaj samoumevnega, saj si želi sodelovanja vseh in z vsemi. Zanimivo bo, kaj bo storil, ko ga bodo povabile stranke, ki jih ima za fašistoidne, se sprašujejo v tedniku MAG. Se Slovenija odreka manjšini? Ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Zoran Thaler se igrata z usodo slovenske manjšine v Ttaliji. Z razmišljanjem, da bo uresničevanje njenih pravic odvisno od števila vrnjenih hiš ezulom, vračata pogajanja z zahodno sosedo v čas med rimskim in osimskim sporazumom ter stopata na zelo spolzka tla, na katerih utegne oba spodnesti. Izguba novogoriškega HIT-a Izguba novogoriškega HIT-a (igralnice) naj bi bila konec poletja nanesla 643 milijonov tolarjev. Medtem ko vodilni delavci podjetja na tiskovnih konferencah pripisujejo krivdo državi, ki naj bi jih preveč obdavčila, naj bi bile rulete v igralnici Perla prirejene v škodo hazardeijev. Ali gre za novo poslovno taktiko pokrivanja izgub ali ne, bo pokazala preiskava. Zoper igralnico je bila že vložena ovadba italijanskega podjetnika Francesca Ferroja, ki trdi, da ga je HIT-ova igralnica ogoljufala za 400 milijonov lir. Marjan Podobnik, med najmlajšimi in najvplivnejšimi politiki Marjan Podobnik sodi med najmlajše slovenske politike, ki svojih političnih ambicij ne skrivajo. V nekaj letih mu je uspelo, da se je iz aktivista kmečke zveze prelevil v predsednika ene najmočnejših slovenskih političnih strank SLS — Slovenske ljudske stranke. Znan je tudi po tem, da je zaradi politike SLS, ki je dobila večinsko podporo v stranki, iz nje "izrinil" svojega tasta Ivana Omana. Pred kratkim je v pogovoru za revijo MAG spreaovoril o volitvah, o odnosu mej strankami pomladi in njihovem možnem (ali ne) povezovanju. Po krivem obsojena Duhovnika Stanislava Medveščaka in Janeza Lapajno je sodišče julija leta 1979 spoznalo za kriva, ker je prvi blagoslovil križ nad breznom Na Vrsah, kjer so bili usmrčeni domnevni narodni izdajalci, drugi pa je izdelal skico križa. Zdaj ju je Vrhovno sodišče po šestnajst letih oprostilo. Takratnega tožilca Silvija Šinkovca pa bi danes baje stranki Liberalnih demokratov (LDS) in Združene liste socialdemokratov (ZLSD) radi videli kot novega prvega tožilca v Sloveniji, čeprav je še pred nekaj leti preganjal duhovnika za dejanja, ki sploh niso kazniva. Druga obravnava zakona o osnovni šoli Državni zbor je podprl predlog, da bodo morale osnovne šole z uvedbo novega zakona učencem zadnjih treh razredov ponuditi izbirni predmet I Marjan Podobnik Predsednik SLS nekonfesionalni pouk o religiji in etiki. Novost: V šolo s 6 leti. Osnovna šola devetletna. V prvem razredu bosta hkrati poučevala dva učitelja: drugi bo poučeval kot vzgojitelj predšolskih otrok. Slovenščina bo obvezni jezik tudi v osnovnih šolah na narodnostno mešanih območjih (madžarskih in italijanskih, doslej sta bila tu obvezna le jezika teh skupnosti). Vse novosti naj bi začeli uvajati postopoma, nekatere šele v šolskih letih 1998 do 2001. Ustanovljena nova samostojna fakulteta v Novi Gorici V kromberškem gradu pri Novi Gorici je bila 24. septembra slovesnost ob uradni otvoritvi nove slovenske fakultete, in sicer Fakultete za znanost o okolju, ki bo imela sedež v Novi Gorici. Kot podiplomska visokošolska ustanova bo domačim in tujim študentom, diplomantom s področja naravoslovnih ved. tehnike, oiotehnike ali medicine omogočala magistrski in neposredni študij do doktorata iz vrste okoljevarstvenih in sorodnih področij. Slavje v mariborski stolnici Ob 133-letnici Slomškove smrti so se 24. septembra v stolnici zbrali ob Slomskovemn grobu na vseslovenskem Slomškovem slavju slovenski škofje in romarji iz vse Slovenije. Pri bogoslužju so ob spremljavi pihalnega orkestra peli združeni zbori mariborskih župnij. Cerkev v RTV Krščanski demokrati so v parlamentu predlagali spremembo tistega dela zakonodaje, ki govori o sestavi sveta nacionalne RTV-hiše. Zakonodaja sedaj predvideva, da imajo verske skupnosti v svetu RTV eno mesto, krščanska demokracija pa je predlagala, da bi sedež v svetu avtomatično dobila tudi rimskokatoliška cerkev. Poslanci so predlog zavrnili, češ da so verske skupnosti po ustavi med seboj izenačene, zato bi bil poseben, privilegiran status rimskokatoliške cerkve v svetu RTV neustaven. Ob 90. letnici Turističnega društva Slovenije Ivan Hribar Ustanovitelj deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem (19.9. 1851 - 18.4. 1941) ideja o ustanovitvi organizacije za pospeševanje tujskega prometa za vso tedanjo Kranjsko je oila v Ljubljani in na Kranjskem že nekaj let "v zraku". S posebno vnemo se jo je oprijel takratni župan deželnega stolnega mesta Ljubljane Ivan Hribar, pridružiti pa so se mu še odvetnik dr. Valentin Krisper, primarij dr. Vinko Gregorič ter lekarnar in občinski svetnik Ubald pl. Trnkozcy in še vrsta drugih. 7. februarja 1905 je župan Ivan Hribar sklical zborovanje v mestni dvorani, ki so se ga udeležile vse vidnejše osebnosti (predvsem slovenske narodnosti) dežele Kranjske in mesta Ljubljane. Sklenili so osnovati društvo za pospeševanje turizma za deželo Kranjsko, katerega prva naloga naj bi bila ustanavljanje sistematične turistične reklame za vso Kranjsko. Po zgledu enakih tujskoprometnih društev in zvez v Evropi in zlasti v Ljubljana z županom Ivanom Hribarjem (odposlana 1909) Avstriji so sestavili pravila ter na ustanovnem občnem zboru 24. 6. 1905 osnovali Deželno zvezo za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Pri tem podvigu je odigral najpomembnejšo vlogo župan Tvan Hribar, zato mu tudi pripada najvidnejše mesto med ustanovitelji. Ivan Hribar seje rodil 19. septembra 1851 v Trzinu pri Ljubljani. Slovenci ga poznamo predvsem kot ljubljanskega župana (1896-1910). Zupanjsko runkcijo je prevzel leto dni po katastrofalnem potresu v Ljubljani, kot župan je uresničil kar dobršen del svojih zamisli, predvsem eno osrednjih: iz Ljubljane, po urejenosti tedaj kar zaostalega glavnega mesta majhne dežele Kranjske, ustvariti moderno mesto, gospodarsko in kulturno središče bodoče Zedinjene Slovenije oz. Slovencev, ki so v tedanji Avstriji živeli v petih upravnih enotah Kranjski, Štajerski, Koroški, Goriški in Istri. Up^fiist Med slovenskimi politiki s konca prejšnjega stoletja pripada Ivanu Hribarju izjemno pomembno mesto. Med liberalnimi voditelji tistega časa je imel najboljše zamisli. Bilje politik in velik gospodarstvenik, nestor slovenskega bančništva in ne samo to, • tudi pesnik, pisatelj in prevajalec. Poleg županske funkcije, ki jo je več kot odlično opravljal skoraj petnajst let, je bil deželni poslanec (1889-1908). državni poslanec avstroogrske monarhije na Dunaju (1907-1911), poslanec, predsednik izvršnega odbora narodne napredne stranke (1906-1910), 1918 leta je član osrednjega Narodnega sveta v Zagrebu m Član Predsedstva Narodnega sveta v Ljubljani, bil je jugoslovanski poslanik v Pragi (1919-1921), pokrajinski namestnik za Slovenijo tedanje beograjske vlade (1912-1923), član vrhovnega zakonodajnega sveta (1929-1931) in senator (1932-1938), 15. februarja 1941 mu je ljubljanska univerza podelila častni doktorat zaradi njegovih zaslug za ustanovitev slovenske univerze v letih 1898-1910. Dva meseca po prejemu tega visokega odlikovanja so Ljubljano zasedli Italijani. Ivljub optimističnemu značaju, sicer čil in zdrav, vendar zaradi okupacije skrajno zagrenjen in duševno strt, je končal bogato pot svojega življenja tragično - v Ljubljanici. Iz njegovih knjig Moji spomini pa zvemo o Hribaiju in začetkih slovenskega turizma še dosti več. Haag Na mednarodnem sodišču Združenih narodov, ki v Haagu preiskuje zločine proti človeštvu na tleh bivše Jugoslavije, dela kot preiskovalka tudi 37-letna dr. Marija Velikonja iz ZDA. Gre za hčerko geografa dr. Jožeta Veiikonje in anglistike dr. Matilde Rus Velikonja, ki sta prva povojna leta poučevala na slovenskih šolah v Trstu. Rodila se je v Chicagu, doktorirala iz prava, si ustvarila družino in vrsto let delala kot preiskovalka in javna tožilka v različnih predelih ZDA. Sicer pa se je uveljavila tudi kot plavalka. Celovec "Sen o vrnitvi" — pod tem naslovom je Krščanska kulturna zveza iz Celovca poleti izdala knjigo skladb, ki so jih napisali v izseljenstvu oz. begunstvu Slovenci, razpršeni po vsem svetu. Že imena kažejo kvaliteto in širino skladateljev. Večina je pričela glasbeno delovati še v Sloveniji, v izseljenstvu pa je svoje zbore privedla v zavidljive višine. Krščanska kulturna zveza ima namen izdati še dva zvezka iz te teme: posvetne ženske zbore in cerkvene pesmi. Skladatelji so: Marko Bajuk iz Mendoze; prof. France Cigan, katehet in profesor glasbe na celovški slovenski gimnaziji: Gabrijel Camernik, vodja cerkvenega pevskega zbora v Ramos Mejiji; Alojzij Geržinič, slavist ter skladatelj; Silvo Mihelič, saleziianec ter voditelj znanih pevskih zborov na Koroškem; Metod Milač, knjižničar in zgodovinar v ZDA; Jože Osana, glasbeni pedagog, iz Argentine prišel v Kanado: dr. MirkoR ener. zborovodja v Kanadi; dr. Julij Savelli, jurist in zborovodja; Drago Sijanec. dirigent v Buenos Airesu ter ustanovitelj katedre za dirigiranje; dr. Vendelin Špendov, frančiškan, doktor cerkvene glasbe v Rimu ter zborovodja; Jože Šterbenc. zborovodja v Avstraliji (Op.u.: Jože Šterbenc je živel v Adelaidi. kjer je bil zborovodja različnih pevskih zborov: napisal je med drugim tudi belokranjsko himno; umrl je v Adelaidi pred nekaj leti). Argentina V nedeljo, 3. septembra, je bila v Slovenski hiši počastitev obletnice smrti generala Leona Rupnika kakor tudi škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Lovra Hacina. Skupno proslavo je pripravil Vestnik ter se je zbralo večje število preživelih domobrancev in drugih Slovencev. Po sveti maši so se zgrnili okorg spomenika padlim borcem ter opravili molitve za pokojne. Lic. Marjan Schiffrer je podal spominski govor. Lichtenstein Sredi avgusta letos je v kneževni Lichtensteinu, četrti najmanjši državi na svetu (30.000 prebivalcev na 160.000 kvadratnih kilometrov), gostoval novogoriški oktet Vrtnica. Pevci so bili gostje kulturnega društva dr. Franceta Prešerna v Vaduzu, društva, ki skrbi za vezi z domovino Slovenijo in pomaga pri uveljavljanju slovenske države v tem delu Evrope. Lichtenstein praznuje 15. avgusta državni praznik in rojstvo prejšnjega kneza Franca Jožefa Drugega. Najprej je bil sprejem na knežjem gradu, pripravila ga je sama kneginja Maria Lichtensteinska. Slovenski pevci so ob tej priložnosti knezu Hansu Adamu II. izročili pristno primorsko darilo - kraški pršut novogoriškega Mipa, pokrovitelja okteta. Knez je bil prijetno presenečen, pršut pa gaje spomnil na lovski obisk v Sloveniji, pa še po kraškem teranu je povprašal. Pozneje so oktetovci posegli kar v protokol sprejema, saj so princesi, prikupni 18-letni Tatjani, na vrtu uprizorili pravi mali koncert z Oj, Triglav, Žabami in podobnimi pesmimi iz slovenske zakladnice. Praznik se je nadaljeval na ulicah glavnega mesta Vaduza, kjer sta stojnici pripravili tudi obe slovenski društvi (poleg Prešernovega tam deluje tudi društvo Združeni Slovenci). Tudi tukaj so knežjemu paru Slovenci izročili "šopek" slovenskih vin, oktet pa je zapel Prešernovo Zdravljico. V Lichtensteinu živi kakih 50 slovenskih družin. Novogoriški pevci pa so imeli osrednji nastop v hotelu Post v Schaanu, lastnica je že 50 let Angela Wächter, po rodu Jekovec, doma iz Luž pri Kranju. MAG Značilnost letošnje Drage'95 je, da je vse bolela glava, v času zasedanja in po mej. Danilo Slivnik je naslednjega dne v slovenskih časnikih bral to, česar tam ni dejal. In sicer se je o Dragi'95 govorilo ves teden, nihče razen tistih, ki so bili tam, pa v resnici ni vedel, kaj se je tam dogajalo. Danilo Slivnik je v MAG-u zapisal med drugim: "..?Ko sem v naslednjih dneh prebiral časopise, poslušal radio in gledal TV, me je obšel močan dvom: ali sem bil nekje drugje ali pa sem govoril nekaj, česar ni nihče razumel...Vsi poročevalci so se namreč na vse pretege trudili, da bi sobotno razpravo prikazali v čim bolj poenostavljeni obliki in jo vsebinsko kar se da diskreditirali." Slivnik v svojem članku govori tudi o položaju današnjih slovenskih strank: "Levica kljub uspehom dosedanje tranzicije ni tako homogena, kot je bila leta 1992...obstajajo resna nasprotja med Milanom Kučanom in dr. Janezom Drnovškom. Ne bi bilo tudi nič nenavadnega, če bi LDS prihodnjo pomlad razpadla...Nasprotni pol: sodelovanje strank slovenske omladi je možno, lahko pa je tudi čista fikcija. Kakor aže je drugo celo veijetnejše kot prvo, kajti iz obstoječih razmer (na podlagi osebnih razmerij) je mogoče sklepati, da na primer Lojze Peterle ne bo nikoli privolil v sodelovanje z Janezom Janšo in se bo prej povezal z vsemi drugimi; veliko težav pa bo tudi med njim in Marjanom Podobnikom." DELO Dejan Pušenjak komentira ob izvolitvi Tineta Vivoda za tretjega podpredsednika Slovenskih krščanskih demokratov: Poleg uresničitve kongresnega sklepa lahko ima Vivodova izvolitev tudi strateško-politične posledice, še posebej glede na bližnje volitve. Prav opredeljevanje odnosa SKD do NOB in dogajanja med drugo svetovno vojno je že nastrankinem kongresu povzročalo nesoglasja v stranki (in prispevalo k odhodu Franca Miklavčiča iz SKD oziroma k ustanovitvi nove Krščansko-socialne unije), oa tudi nasprotovanja koalicijskih partnerjev SKD, zlasti Kocijančičeve Združene liste socialdemokratov. Vivodova izvolitev tako lahko pomeni tudi ostritev stališč SKD. po drugi strani pa približevanje domnevno velikemu številu potencionalnih volilcev zunaj meja Slovence. Po Vivodovi evidenci slovenska diaspora namreč šteje 350.000 Slovencev, samo v Argentini približno 25.000. NEDELO V nedeljo, 17. septembra je izšla prva številka NEDELA, novega slovenskega nedeljskega časopisa, ki je pravzaprav dodatek Dela. PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je opozoril javnost na težave, s katerimi se srečuje. Te pa spravljajo v nevarnost ne samo njegovo redno izhajanje, ampak tudi obseg njegovega poročanja. Vodstvo Družbe za založniške pobude - PRAE ugotavlja, da se kljub inflaciji pomoč italijanske države ne veča in da celo zamuja dve leti. Podražitev papirja in splošna gospodarska kriza je povzročila dnevniku huda finančna neravnovesja. Delavci in novinarji že dobrega pol leta ne prejemajo redno plač. Slovenska država, ki je Primorskemu dnevniku že pomagala v stiski, pa naj bi mu zagotovila trajno podporo, predvsem v duhu njegovega poslanstva v zamejskem političnem in kulturnem prostoru. KURIER Predsednik SKD Lojze Peterle je za dunajski Kurier povedal, da ni zadovoljen s slovensko vladno politiko glede približevanja Evropi. Ne izključuje možnosti, da bo Bruselj zaradi cikcakaste politike postavil Slovenijo na raven s Hravško in zavlekel pristop. V Tolminu muzejska zbirka vsega zgornjega Posočja V tolminski muzejski hiši te dni zaključujejo obnovo pritličja in prvega nadstropja muzejske graščine iz 16. stoletja. Gre za prvo fazo obnovitvenega načrta muzeja, ki naj bi po programu Goriškega muzeja in Ministrstva za kul turo dobil končno podobo do leta 1997. V muzeju so 4. oktobra odprli razstavo arheoloških in etnoloških predmetov. Velika novost v tolminski muzejski zbirki je razstava keramike oziroma keramičnega posodja. ki kaže razvoj zgornjesoške civilizacije od prazgodovinskih do srednjeveških obdobij. Govori tudi o tem. kako sta bila Tolmin in okolica pod vplivom zahodnih romanskih civilizacij. Sestavni del te zbirke je največja in najbolj pisana slovenska zbirka renesančnesa keramičnega posodja iz najdišča na Kozlovem Robu nad Tolminom. S prenovo drugega nadstropja in podstrešja naj bi muzej v Tolminu prevzel vlogo osrednjega arheološkega muzeja v zgornjem Posočju, predstavil pa naj bi tuai zanimivo zgodovino tolminskih kmečkih puntov. Dragocena pričevanja Albina Mlakarja Mlakarjev vojni Dnevnik je prvi založniški podvig kobariške muzejske hiše. Radovednost Slovencev za dogajanja med prvo svetovno vojno bo poslej torej tešila ta knjiga Kobariškega muzeja, v katerem predstavljajo dnevnik Kraševca Albina Mlakarja o bojih v Posočju, v Galiciji in Tirolih. Koroške pevke dosegle v Grčiji najvišje mesto Tekmovanje pevskih zborov je potekalo v začetku septembra v mestu Kardits. udeležilo pa se munistič-nega totalitarnega režima je, da bi se, po skoraj štirih (4 !) letih veljavnosti Zakona o denacionalizaciji (ZDEN), vršile revizije denacxouaUzacijskih postopkov. Pobuda sloni na predvidevanju, da je bilo v določenih primerih vrnjenega pre več prem oženj a. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je bilo nasilno odvzeto premoženje v preteklosti podcenjeno (glej knjigo "VIRI" st. 5, ki jo je izdalo Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana), saj je bila prva cenitev razveljavljena in zaukazana druga cenitev. Pri tej dokončni cenitvi so posebne zvezne in republiške komisije skrbno pazile, da je cenitev potekala v "duhu ekspropriacije", kar je pomenilo, da je morala biti ugotovljena prometna vrednost nacionaliziranega premoženja pod "konkretno koristno vrednostjo". Tudi ne smemo prezreti, da je bilo nasilno odvzeto premoženje pridobljeno s trudom, velikim prizadevanjem ob skrajno težkih pogojih gospodaijenja (svetovna kriza v tridesetih letih), v časovnem obdobju več rodov z nad 100-letno tradicijo (ne tako kot v mnogih primerih sedaj, z raznimi by-pass firmami, oškodovanjem družbenega premoženja in podobno). Ob nacionalizaciji (tedaj imenovanih "kulakov", "kapitalistov", "izkoriščevalcev delavskega razreda", itd., itd.) ni nobeden vprašal, od česa bodo razlaščenci živeli. Komunistični režim jih je pripravil v obup, saj se je njihov pečat manjvrednosti odražal v družbi celih 45 let. Bolje plačana delovna mesta so lahko v hierarhiji "samoupravljanja" zasedali le politični izbranci, od katerih so številni pripeljali tovarne in razna podjetja na "kant". To njihovo "zapuščino" danes spoznava celoten slovenski narod, saj se stečaji in likvidacije podjetij vrstijo ob ogromnem odpuščanju delavcev. In kaj je prejšnji totalitarni režim storil dobrega za delavca? Le to,