U uprftvaUkl pr*» I R l*wnd*ta fcv.
Offlc* Of pubili (»s loti
SM7 (U. Uwnd»l» m«. T«4apkoiw: LavaiUl« «<M.
SLOVENSKE: NARODNE iPODPORNE JEDNOTE
LETO—TEAR XIII * MBI^L »LL ViLLL . .
'•jiSir "TSi i. .
STEV.—NUMB^R 78.
OENKftALMI ftTRAJK V ITA LUISl.luO.uOO piLAVCIV ISFftTIH V UMU.
Mim, I. npr llrlavni delav-fl v toimčnik tovarnah, errenu-lih in drugih delavnicah ao pro-glaaill i|t»H«*i'fllni Al m j k v Tunini, •Neaplu, Uiaietkah, Flore m-i, Bu-loghi lu v drugih mestih. Delavol Jt»hl(V»jO Vfčjo plačil. UtUČaMIO mi delodajalci t Rimu - i«pri i 100,. (KK) delaveev, l m» b()l ft* nekaj čana v pn*ivni rerKtenci. Vnja itvo je »kupim!u Untmn-
Sceialisti „o oklenili, da dalo pca-
neha prihodnji torek, »ko M J ne poda
London, t. npr. U Kopco-hagnu javljajo, tU no »ociallatič. ui in atrokuvuouaijHkl voditelji v KftdujiMii trenutku preloiili generalni Mtrujk proli kralju u* prihodnji torek, medtem pa ima krii I j priliko, da a* poda popularni takUvi Ijudatva. Konpre* »trakovnih unij, ki je napovedal generalno ntavko, je laja vil, d« bO-do delav»ke unije akrhele ca red in mir. Vodovodna, plinake in e lektrlčne naprave mi iiviete i« atnvke. . , • *
I<avo in desno krilo ipeiallaUff-ne nt ran k« ati ne *dni*ila v aa hlevi za generalni ilrajk. ljudje y pripravljajo aa krlao.ln «na-Aaju Jivila, petrolej in aveČe. K i* IJ je ha Je dejal Ntaunlngu, bivirmu miuiatru io voditelj« <l« ottiČarake aoolaliatlfoe frakcije, dn oe nič ne boji aoeialiMtične večin* pri volil vab in da nju poka-Še, dn "«iia vorlti tudi 4 aoelall-•ll."
Udinjava, vladi, kattvo Je kralj Imenoval protiustavno, je včeritj iidala apel. da naj bo mirno in cfa vlada' oditopi, kakar hI Iro v« i is vrle volitve in ne »nlde nov Hrftavni icbur.	1
Demokratsko - republikanska večina je pogazila ustavne pravice, pahnila delavske zastopnike iz zbornice in preprečila izrecne volitve. Izključeni poslanci bodo zopet kandidirali.
Albanjr, N. V., 1. opr. — Pet aocialintienih p<*danvev, proti katerim je trajala "obravnava" cadnje tri meacee zaradi "nelo-jakioHti," j«, bilo dane« ajutraj izključenih it državne legialatu-
Via Turčija, imemii Carigrada, Je v plinnn naoionalUttč na revolte proti ententi.
AKOLBtl MB fOOAJAJO S RH-
Loudou, t apr. — "Moruiim Poet" je objavila braojavko i« Carigrad«, da Ja Muitafa Knnal pata, vodja naeionaloev v Ana-tolljt napovedal vojno Auglijij
Parla, 1. apr. — 1c NudapcStc prektf^fairia poročajo, da Je po vaej turflji, iavaerali v Oarigrn dn, vxplaineuela naelonaliatidna mveiurlja proti |MV<«xuikom — "Tempa'* je prrji»l poročilo 1/. A. ten, da a* Orki pripravljajo na okupacijo (MrinuMn vahmlne Trai ljp. |j.c rpH! t <y •!
Carigrad, 31. marca. — Moč lurikth na<^onaleev j« tako Veli« ka, da je Velika Britanija a||o. xnala, da je toolje pobotali ae * relieli mirnim patom In Jih vari* dobiti n k<»n<'e*ijami, ako je m i «<xV la tega racioga ata odila v Malo ACUp neki angini raf IT nfijč1riiUt*nt, da Vonftv tirata p Muatafom Ri tualom pa-*o in poiaveata, kaj praviiap^iv hoče. fukaJAnJi angl^ki pove,I J. niki ypajo. da «# doaeAe knmpro. mia. ,
<Viff»adakN nacionalni at> dovolili angleAkemn generalu, dn lahko potuje brea nevarnoali. Xaeionalei ao mnenja^ da )k> Mu-atafa aahteval iapraanitev Tr*l-Je in Bmirna in aamoodlo^rvanj« na vae t urili« ilalela. Angini k i poveljuj J» tudi odradil, <ia >«e Haouv bej i« Vaalv hej, dva po-alanra turftkafl parlamenta, ki «ta bila deportirana na Malto, laiiko vrnila na/*j v Carigrad • Turi k I vetfcil. v Mali Aajji ao pred ntkaJhMfi poratlli manj-ifi četo angh4kih vojakov v Uf-ku in anglelki general Korliea v AitgoH Je bil uMI. Več kot flOO Grkov je (lilo ubitih v " bojih a Turki v okoliiu Hmlrne.
One 15. aprila m »nide v An-gori kongraa mobamedaneev, katerega ae udeleže delegatje if Indije, Rgipla in Turčije. Muitafa
KeAial bf ipredaadoval kongreMi.
. »
MBSVSB m SO SKUCAL l£ , ftSDVBOA ZAIBDANJA LSOISLATURE
Kartfard, Ooaa 4» P«»«lan<em in aanatorjein tukajinje legieiature ne h« treba Javno |mkaxan. kako iagledt demokracija,,v katero vedujejo Te neprilike Jih Jc reiij govemer Hoiaomb, ki ae ;e odlačiJ, da ae »kliče izrednega ra aadanja Icgialature. da glaauje i ianak! veMIni pravM.
PODALJŠAL 6A*
Pavla, J. apr. — 1« Berlina Ijajo, da Je Khertova Vlada po-daijiala čaa ultimata Npartakov-eem aa drugih 48 ur. V tem ča«» ae bo vriila podajanja v Raaeim in upati Je,'da ne ho krvava Velik« noči v Nemčiji, kakor «e Ja bilo bati. Beril neke vlada. Je ponovno napronila Francijo, da JI dovoli poalall vojaike čete v nevtralna dale Ruhra.
tCsaeit, Nemčija, 1, apr, — De-lavake če|e, ki io dobile pomač, mi okupirale Weae( po hudem boju. Dva bavareki četi, ki ata bra* niII trdnjavo, »ta *«• proeto'voljno podali a UJavo, da nočeta moriti delavcev.) ,
K beri o ve Čele »e liliAaJo S«, h ru fn na vae j črli od Waaela do Man ena je /a divjala krvava bitka, Delavaki aveti ao obveatlli *a-ve/niiko kamUlJo v Kolinu, da bodo delavci raadejali premogov-nike, ieleanice In tovarne, h en* lenta dovoli ncm&ki narodni gardi val op na iievirfln« osemlje."
V f>ueaaeldorfu je generalni atrajk in v*a delo počiva, Dela* 1 •»ki a veti ao rekvirlrali vea denar Ir, bank *a armado.
Učrlln, I, apr. Tukajinji vladni krogi »e loleiijo, dsMdo »parlakovcl na Weatfalakem potlačeni v oar dneh, Vladne lata ' mi Ae doaegle Hege* Večlnakl a« ciallati rahtevajo 4 amnaatijo aa vae delavce t Muhrii
OMaaga, m. Trgovaki pomoč niki. naatavljani v prodajalnah, v katarih podajajo moiko obieko, perilo In iavlj«« !>«<l® od«UJ pr«. jemali minimalno maado $40 na teden Delali bodo eemo |eal dni v teden In vaak pom'»Čnik Ja opravičen do počitnic a pla'« enega
Dover, Dal. — Legleiamrna
aliorulea nI gl^ovaia o Aenekl volilni pravlei# 4oipak rerolnelja |e Mla mllaftena na kaanejfti čaa, ker
ae ragnvoruiki baje volilne pra« vi ae, da aa drmok racija pokal« v taki Inči (uH »v Rbomiel drlava Mioaiaaippl
' rtouievilla. Kf. — Trije oborole-ni tolovaji ao rgodaj vetopiH v neko tnkajinjo reatavraeijo, a ker ae goatje nftao podali hre* Imj«. a« roparji odprli ogenj Maaje. Trije goat^e ao bili ranjeni in eden Je radolnl tak« teike rane, da tdrmr-td k dvoadjo, da ga obranijo pri UvlJenJ«. 1 i 'i > \s
Innhi Wia. — Ha doma Pead Trrlmnerja J« «kapiodirala <»IJna pač io njagova muka Harry in Wil1l« Dakl ata n*lobMa tako lelka opeklin«, da ata Jim podl«g' la. Ktara mati Je akotela reMH o-t roka pri tem prlaade vanjo Je pr{ nama cadoblla selo kad« opelUiM-
grad. ;
IMgra/1 1P. marea. — <ro ar, H rajo *H* v Wa4Uagtona). — Miinalrttar Herukinl, parpeiav nniieii ra Jue«H.la»iJ#, ja atoalI
d ohpel V|Mipafe1'.
' C%ieaf« In	V M»lxd«
neatalno in kledno. Hevrmaiul-pada i vetrovi. Tempera Hira v aadnlib U nrakr naiviija tt, najoifja 51 Holnce i/id. oli ca Ide ob 6:16. / #
P ROS V
PtOSVETA
GLASILO
LABTN1NA
NARODNE POPTOSNE JEPUOtl hI A HODNE PODPORE JEPN0T1
•f.H
(sta, »*tS
in $1.00 M tri^ niMfti In f*

"PROSVETA"
TENMEIfr
Kako na| starUi piv ča|e|o otroke o pa-slaako človeka.
iU
zveznega ftvenega
.U/aMiog|^j zdrav-departmenta.)
"THE ENL1GH
■•I SIotmI« N«tio»«l
I AdvtrtJan« nt— e» •»rMtnMt.
NAPAČNO MODROVANJ t iN KAZANJE NA NAPAČNE VZROKE. \
tŠUKMk
Vsako fce teko umazano profitarstvo n«j<ft »voje zagovornike v velebiznilkem čaaopiiju. Ce kateri fabn-kant pove, zakaj so se podražili produkti, ki jih on izdeluje, in naiteje popolnoma napačne vsrpke za podražitev produkta, tedaj se najde urednik velebfcniškega dnevnika, ki proglasi te vzroke za veliko modrost
Taki uredniki so menda tudi pri "Indianapolis Staru" kar dokazuje članek, s katerim hoče urednik odvaliti krivdo za podražitev obleke na povišane delavske mezde
Pri svojem modrovanju.se sklicuje na besede nekega bostonskega tovarnarja, o katerem je seveda previdno zamolčal ime. Ta tovarnar je dejal, da so vzroki za podražitev obleke v primanjkovanju delavcev, kajti dozda. ni še k njemu prišel noben deček, rojen v Ameriki, in vprašal za krojaško delo. Po njegovi izjayi delajo v tej industriji sami tujezemci in dejavci, ki izdelujejo hlače 'in jopiče, zaslužijo po sto dolarjev na teden. Pp tem uvodu sicer prizna tovarnar, da izučeni delavci zislužijo po |50 do $60 na teden, totfa z zgornjo trditvijo hoče tovar nar dokazati, da večina zasluži po sto dolarjev na teden manjšina pa po $60 do $60
Po tem modrovanju namiguje urednik, da bo krojaška organizacija obdržavala v maju svojo kopvencijo •in da bo zahtevala le štirideset ur dela v tednu, ali da se djBla le pet dni v tednu. "Seveda," pravi urednik, "če mora tovarnar plačevati tako visoke, mezde, tedaj morata on in pdsredovalic imeti tudi profft."
Članek ima predvsem namen prikazati, da primanj kujejo delavci v krojaški industriji, ker ne prihajajo v Ameriko izse]jeniki iz Evrope v tako velikem številu kot pred vojno in da krojači pošiljajo na univerze svoje otroke, mesto da bi se učili krojaštva, ki je danes dobro plačana obrt v Ameriki.	/
Poglejmo, če je res kar trdi šmokavzar. Po narodnosti dela v krojaški obrti največ Italijanov, Cehov, Poljakov in Židov razne narodnosti. Otroci teh delavcev, ki so se rodili v Ameriki, delajo to, kar delajo njih očetje in matere. Večinoma so postali delavci v tovarnah, v katerih izdelujejo obleke, perilo, suknje itd., prav malo jih pa pohaja na univerze. Stopiti je le treba v delavske kolonije raznih narodov, in vsakdo bo pronašel, da so krojaški delavci navadno tesno naseljeni v narodni koloniji drug poleg druaega in da večina otroVdela v ihdustriji. v kateri so delali njih stariši.
Jasno pa je, da niso sedanje krojaške mezde povzročile, da so se obleke podražile skoraj za tri sto odtfotkov, od kar je izbruhnila svetovna vojna. Delavske mezde ne niso povišale v splošnem niti za to odstotkov, medtem l^o vidimo, da stane danes oblaka petdeset dolarjev, ki je stala pred vojno od deset do štirinajst dolarjev. Meidrf se pa niso povišale v tej meti, kot je šla cena navzgor obleki.
Dokler je trajala vojna, so iadelovali vojaške obleke Tovarnarji so izrabili ta pololaj, pa so nagnali cene navzgor, češ, da nhnajo delavcev, ki bi izdeipvili civilne obleke. Prišlo je premirje. Pričeli so demobilizirati armade. Miljoni, ki so bili oblečeni v vojaške uniforme, so potrebovali cifiino obleko. Prišla je ugodna pHBka za tovarnarje. Povišali so ceno obleki pod pretvezo, da je veUko pomanjkanje oblek na trgu, cena na trgu .se pa uravnava po prihodu hlsga na trg in po zahtevi po njem na trgu. Delavci primanjkujejo, da ne moramo Melati naročil, so rekli tovarnarji, in kdor plača dobro ceno, bo tudi prejel nafotene obleke, kdor pa ntfc plačati dobrih cen, ta naj pa W na naročilo. Tako se je odigrala ijrra s podražitvijo oblek, ne pa tako kot pripoveduje velebiz-niški šmokavzar v rtteresu tovarnarjev/ ? i u
Porosatf je treba ogromne profite tovarnarjev in trgovcev z obleta), pa bodo een* padle. T>o dane« le ni noben delavec toliko zaslužil s svojim delom, da V portal miljoni*. Izkaz davčnega urada pa dokaauK <la smo v vojni dobili tridetet tisoč mlijonarjev, ki so podjetniki ali ti^ovci. Ta i*k#ihr>v<>ri, kje Je treba začeti, da pad«-jo cene. Po tem ifkazu rti treba pričetih pri delavcih, arfipak
V prejAujem članku je bilo po-ja»njeno, d« je dolžno* stariftev podučiti otroke o spolu fšjr ra-
Srr in«v?JT V?"8
t»4»šduk najkasneje, ko je o-
trefc star l«it let. Pojasnjeno je Irilo tudi, da je prepozno, ako starižl pripnejo pozneje in da p#*zra*a veliki" neprijetnosti,
ako otroci ne dobijo pravočasno nobenega poduka »pluli o »polnem življenju.
Vsak otrok je radoveden, ko ne toliko odraste, kako je priAel ni (vet, kako je postal itd. Nckate i atartti imajo navado, da otroke, sploh nie ne podučijo o tem, tntpak Mffio pravijo, Bo* te je dal, uoda te je prinesla ali pa kaka stara teta. Da pa a tem*4 podu kom" otroci niso zadovoljni, je menda že vsak vsaj nekoliko pa tneten o<*e in mati prepričan. Ako stariii sami ne pojasnijo tega otrokom, isti dobijo pojasnilo od drugih oseb Jn sicer na tak »a<Hn, da rtijjdpolnoi primerno ne za odraAf di *e tem manj pa za otroke, terih razum 4e ni popolnon^ razvit/I)a je to rcsniea, ne more nihče zanikati. In da ima ravno tak °poduk", katerega dobijo otroci od nepoklicanih oseb, slab nčinek na otroke, tudi ne more ni lire /.anikuti. In stariiev dolžnost je, da pnavofeaino pričnejo tem »»dttkom in nihče drug Aa. Stariši so prvi učitelji otrok, te vešc dolžnost, da darfo otrokom vm poduk o človeškem 9po
prav lahko tudi pojasniti kako pride na svet mlad psiček, ms-«'ek ali zajček. Pojasnite mu, da ima mati — zajka ali matta y sebi toliko prostora, da hraiii mladega zajoka ali mačka me-mesto, da bi legla jajca in da ga ima toliko ča»a v sebi, dokler ni i'.-, ali toliko močan, da zamora živeti na svetu. Naravno produkcijo mleka v materinih prsih, ka-terega\sesajo mladi zajci naf se ^revidnb raztolmafl
Vprašanje kako prideta otro ei ua svet, naj se polagoma ni podlagi te danega poduka, pre vidno toda jasno in razumljivo pojasni in sicer t ozirom na q-trokovo starost. Ne sme se uika kega otrokovega vprašanja za molčati in tudi ne preveč direkt no pojasniti. Vsakokrat naj se o-1 roku pokliče y spomiu, kako nastanejo cvetlice in fako počasi navaja na drug poduk. jsresmi«el tno je pa dati otroku ve* poduk naenkrat, ampak nsj ae polago ma in oziraje se na njegovo sta
Potolažiti se niao dali S drobtina- kaleiin- takim izgubljenim duši
da nt občuti preveč oaamclosti, ki postane za žensko ze!o ileprijetna
Mhicago. 111. — Mestni svet jcl|dč. Olga, ki y ^ j,- ; rastni" fa-aieer dovulil 10-odatotno povila-]»iliji izgubljenih in blodnih du h j. mesde, toda zaključek ni po-jUe^pridrjiAUa mogoče iz vzroka, vzročti, da se pisarniški uslužben ei vrnejo na delo.	^^ HHJLI
V mestni hitt je včeraj vladala! reč, či/ deJrle pride v leta, ko »inui tihr^a kot v grobu in najbr« se^Mf več privlačne »ile. Vseh sl6venski!i loiaj ne ipltžliiiiililktti piaan^p^Hrott tjmšpe de vrt. Sled »ki uslužbenci ne dobe novih kon^- Ljimi pa blesče lot svjtle zvezde eesij ali paJMtovil, da bodo njih "dolga" Ana iz ^vasi iui Gorenj-zahteve priznane. Ha j tako je so- »k*m, v kateri je damnikarska diti po dogodkih, ki so »e jdigrali 1 obrt doma, njen soprog, ki je 2*1 ua seji pisarniških uslužbencepred letoma pokazal, da mu je I sledeči »mananilu, da je mestni Umrtka itguUljenih duiie najbolj ..et povifial mezdo za 10 odstotkov všeč, in njena mati. Okoli teh!
In in postanikn človeka in nihče
drugi 00. Dobijo se osebe, ki se smatrajo za učitelje o temi deli-kat nem vpraAanju.» za katerega pa nimajo nobene t dolžnosti. Vsak otrok, ima največ zaupa nja v starih,, starifiem v' bo w verjel, ako mu pravilno in jasno raztolmačijo vs*» in starile bo *iajprvo\ vpraAal za» v»ako pojasnilo, ako vo,oda bo dobil pravilen in jasen odgovor.
j Otrokom, .ki so ie mladi, pred iestim letom, naj se prične poja-•mjevaii is življenja rastlinstva in živalstva, kako nastanejo raz. ne ovetllee, za katere se vsak ©-trok zanima, iz življenja tlčev, kokoši, domačih zajcev itd. Ko greste na izprebod sedaj v spomladanskem lasu in v spodnjem poletju in opazite tičje gno* iido, vas bo o^rok takoj pričel »*-praAevati, kaj je to, kaj so jaj-čka in rasna druga vpraAanja. Pojasnite mu lahko in za dtroka razumljivo v .poljudni fcfaedi, zakaj »luži gnezdeče, kaj je jajce, kfrko skrbi Mamica za mlade tič-e in kako čuva sameo samico in ■pniMa j.Mli. medtem ko samu <m sedi na jajčkih, itd. In pole tčga otroku tudi pojasnite, )ioli-
Io ste morali sami skrbeti in se itrldte za njega. Vse mu lahko pripo."dujete tako razumljivo ki jasno, da bo otrok vse razumel. JCo opazite kako cvetlic^ in vas otrok prične k izpraAevati, kaj je ta cvetlica, mu tudi lahko prtfnete razlagati, kako se fizvi-je cvetlica iu kako se množi. Vsaka cvetlica ima v svojem cvetu dvojen prah, katerega potem itrcnaftajo čebele iz cvetlice na Metlico in sicer nevede na svojih nožlcah 3 ali krilih. In ko hc Svetite* oprali, namreč, da prenese čebela na svojfti nožieak ali krilih praftek mojega spola na drugo cvetlico in Jtfjde v dotiko s praškom ženskega spola, m cvetlksa oplodi in prične ae razvijati »i rne. Ko je seme doaore. lo, odpadu, na zemljo, kjer čaka spomladanskega dHtja in aolnč-ne gorkoteAjer ae prifne razvi.
rost poduAije o tem velevažnem predmetu. Ako otrok dobi vse
K Uplenilo, ko je dozorel, se l>o ve-o Lažje varoval raznih ^ škodljivih vplivov od strani pokvar jene družbe. Ako otrok dobi Ovoji zgodnji mladosti ves potre ben poduk, tem lažje bo razume važnost svojega poklica kot fant dekle in tem lažje bo raioime' nekatero važna vpralanja o stva reh, Icatore mora razume ji, ko je doraatal.
VslM toga štariAi ne zanemarite tega poduka. Podučujte otroke, dokler je ičas, ko je prepozno,,o-troci ne potrebujejo več tega poduka, ker so dobili že vsa poja »mila v tem oziru in sicer' od oseb, katere imajo najmanj pravico pojasniti nevednim to velevažno vpi-rfianje.
Zvezni zdravstveni depart-mentjo 'izdal iv tem oziru veliko podu^nih broAur, s pomočjo ka terih je poduk o človfcAkem spolu sta rišem zelo olajštfn. Vsakdo, kdor hoče imeti kako broAuro, naj pile na"U. 8. FnbHc Health Serviaa, 228 first Štr., W Washington, D. 0. in bo <lol»i te brofture brezplačno. Dobi h ko brošure, v katerih so razna pojaHiiila katere rabijo, stariši brafure za deklice in brošure dečke. — StariAem svetujem«, ^a naroče te broAure za se. ali pa za stoje otroke. r~
ifcV««S 'JaLi i it
t 1 -
USLUŽBENCI O V STAVKI
Med stavkokazicami je tudi nekaj izgubljenih slovenskih d um Zdi ne pa, da je »tatkokaitvo n«
ki so jik jim dali mostni očetje.
eam kar V krvi, ker .iavad*0*»»v| kokazi kar vsa "žlahfa^ tr^-r ta bolezen pokaže, izj«uo dela te
ivo je bil atavljen predlog, le sprejmejo 10- odstotno poviianje mezde, je,za predlog glasoval.. le|kolena. 27 uslužbencev, proti pa 106. Skle uili so, da obdržavajo sejo prihod nji dan, kar je pomenilo, da se prihodnji dan Ae ne »rrnejo na delo.
^gnjegascl so izrcikli na svoji seji, da je poviianje mezde za <1192 na leto slaba šala. Petina ognjegascev je takoj podpisala svoje rezignacije, ki postanejo veljavne prihodno sredo. Izvolili so tudi komi tej, da te rezignacije predložižf županu Thompsonu. Dalje so sklenili, da obdržavajo aejo prihodnji /lan ob eni popol
'»vitlih " zverd se pft ArnjkoT vsemiru "žlahta" do devetega'
-Si
W
LLOTD OEOHGK JE HAFADEL AMERIŠKI 8EHAT. ^
q T;,	rn'
Nobene republike sa Iroe!"
London. — Lloyd George je v sredo v svojem govoru v nižji zbornici mahn.l po ameriikem se-
___________________________Inatu /aradi zhane rezoJueij»', ki
dne. Voditelji ognjegascev pravi- 'zra^a simpatije irskim .republi-l
a	_	. «	.	I Att M rt t . >	/ t A AMM..	-t _	__ ______• 1
jo, da podajo tri četrtinke ognje-ranom-	)t zagovarjal
gaseev svoje rezignacije.ee. mestni P'^logo za samoupravo (hotne
svet ne bo ravnal pravično z og njegasci.
Nasprotniki delavstva čajo najbolj radikalna sredstva prpti ognjegascem, čeravno se je
w|rule) Irsfte, ki je Jbila -na dnevnem i4du, in pri tej priliki je dejal, da Da Valera, predsednik^ ir-pnporo-|8ke rwt)li4(e> ign v Ameriki ravnp takAno vlogo, kakršno je igral JeffersOn Davies predsed
0
/
t
jati nova ewtliea. ve najiažjc in |a runih vcjAe pojasni
ln * opb>dit»*v otroka najra
pri fvetlieah.
Kom
Iv.
nujna iztrebi jtteikih ln trgo
se pričnft miievatl dobitek pri pod-
Vsak o«rok se tudi zelo t%ni ma aa kokfti poaehno pa Ae sa Mine. Tudi mMj imajo «ta-Htf lepo priliko pajannitl otm-postanek Življenja piVan-n, da se rasvije v jajcu \t dveir«.|ir. \f k oko«
je in petelinova, ali matere in o-■•eta	W
ako imate doma psa. mačka ali domače zajre. bo gotovo o-trok vpraAal, od kje prkie mladi aH sajMt. Ako sroku le prej pojasnili ae. koliko o poMtankn fivljenjs, Č#v» cvet lir,
ČLOVEŠTVO HU DVA IZ-v - VOIA? /
London. — AnglcAki vodilni medieinaki žurnal "The Laneet" je prinesel članek oziroma poročilo dveh patologov, ki sta med vojnp preizkusila kri vojakov raznUt narodov in plemen. Prejs-kovalea sta bila na delu v Maee-doniji, kjer je bila zavezniška armada največja zmes narodnost in plemen. Na raaeedonslf fronti so bili Angleži, Frgncosi, Italijani, Neiilei, Srbi, Bolgar^ <1fki, Rusi, Arabci, Turki, židje, Indijci, Malagazi, zamorci ,iz 8e-aiegala in mnogi drugi
Patologa, ki sta' po angleAkem običaju ostula anonimna, sta iz-vrAila 0 ^rvnih preiskuienj in prelakaA krvi jc pokazala, da se kri po svojih kemičnih prvinah razlikuje med ljudmi indolcvrO-pejskih plemen in onimi semit-sketra ter raznih azijatNkih in a friAkih plemen. Preinkovalea sklepsta iz tega, da se je človeštvo razvilo iz dveh različnih vi-rov. Po kemičnih razlikah krvi ata patologa napravila razdelni-ka A in H. Vsota aestavin A zbala v krvi Anglo-£laksov, Oerma-nov, Orkov in romanskih narodov 4.1 odstotkov, d oči m je sestavin B le sedem odstotkom ' Na dragi at*ani imajo židje, Arabci, furki, zamorci. Indijci in dfitl azijatski in afrilki narodi 41 ml-stoikov sestavin B in devet odstotkov sestavin A.
I * * t *' . IT,	'
To odkritje jo povsroČilo fci-vahtm diskusijo med biologi in mianatvmiki »ploh, ki ae bavijo a postankom človeških plemen. «
povedalo dosti razumljivo, da soLik konfed(.ra,ije južnUl driaV y
za nspofrio gaAenje požara potreb- Ut8U eivilne vojne v,Ameriki. *J ^invežbam ognjegaaai, rt pa no- |jo je r,keI> (la v<i|ika BpiUnijd vim-i, ki h, ne:snsjo že obrniti. Ti bo nikdar d(,V(j|ija lrQem^. ljudje priporočajo, naj se ognje- j)jik kep t0 w	ilo ^
gasci nadomestijo z miliearji. Ti t€V de,a driave gospodje ne pomislijo tako dalee, u { (ip ' jo i/na]
da bo tako početje Ae bolj omrzilo Leliktt v^iua irLv proti honS milico pri organiziranem delav-1	^OSi
stvu, ker bo doprineAen/dokaz, da se miliea, vporablja ^roti delavcem ki zahtevajo poviAanje mez-i;^^ de ,kar s sedanjo mezdo ne morajo kdar dobiH izkajati v Času draginje. ^
^Popolnoma napačno je pa mtfc .........m^m
n> mestnih očetov, ki trdijo,	^ delairmedklicrnakar >
se ne more povišati mesda mest- Lloyd Oeorge zahteval, da naj mm uslužbencem, ker je preračun j0hn Anderson, vodja Delavske že izdelan in sprejet. Mestni svet straiike Vy parlamentu, direktno ima vendar pravico, da izdela nak- odgovori, da li je on za irsko re-nadni preračun, če je prišel do puhJ i ko. Anderson ni hotel odgo-spoznanja, da regularni proračun voriti, namesto niegaije ps od-ne krije troAkov in ne odgovarja L^h john R ^^ dru(rf d|
potrebam ^Tega mnenja je celo lavsk>voditelj, da je Delavska mestni advoHat Ettelson. Meatbi I
rulski predlogi, ampak to je vse, kar jim daje Anglija. "Velika verina Ircev je za neodvianost in tega ne bodo ni-
Vpditelji Delavske stranke"iu Asauithovi liberalci so ves 4as
m
svet lahko odvrne krizo, če le ima foljo, da jo hoČew odvrniti.
stranka proti irski republiki.
Predloga za home rule je bila po končani debati drugič odobre-
Žnpah Thompson namerava od-1 na s 348- glasovi nroti 94. praviti zmeinjavo na ta način, da
imenuje poseben razsodifični komi-1 D'Annnnsio je proti immbliki tej, v katerega hoče imenovati tri London. - I)'AnnunZio jc obe-departmentne predstojnike in pet lodanil manifest na Reki, v kate-mestnih svetovalcev.	1
j Stavka delavcev," ki odvažajo Odpadke Ae tudi ni končana in od padfti leže v stranskih ulicah in
rem zanika vesti, da on namerava oklicati republiko na Reki. Dalje pravi, da so to vest raznesli njegovi sovražniki. Iz Trsts
<tkužnjejo zrak. Župan upa. da s< javljajo, da je položaj na Reki ti delavci vrnejo na delo, ko bo (tak, da vsak čas lahko izbruhne imenovan razsodiAeni komitej.
PLEMENSKI IZGREDI V NEW , ORLEANSU.
pulček, mtteC" Ste Arokujk
MILJONAUBVA tMKk UMB LA M POSLEDICAH
*ow Orloans, La. — Tukaj sO izbruhnili plemenski izgredi, pri katerih so bili ubitj trije belopolt-nlki in dva zamorca. Končno se jc policiji ^posrečilo napraviti red in mir.
Izgredi so pričeli pred m-kim salunom na Lujzijanski cesti. Od tukaj so se pa pretepi razAirili ob reki. Neki belopoltnik pripoveduje, da ga je neki zamorec poklical Iz aaluna in ^a brez vzroka sunil z nožem. Zamorec je »bežal in se zaletel v gručo helopoltnikov in zamorcev, ki ao takoj izgubili pamet, tako da je nastal splolen pretep. .	w
SLAinriKABioi n UKLONILE PODJETNI (KI SAMOPAftNOSTI.
za
Weslej
t »rest Lakes Wall PapVr kbmp« nI je. je umrla na posladieah pto-atrupM. ki ae na-
(Nadaljevanje a t ztranf.V
pregovor ki pOselmo velja trmoglave podjetnike, verujoče, da so absolutni gospodarji v avo-jem podjetju ob času, ko vstaja po * sem svetu demokracija in se ne da ve* potfstiHi v Umni kot, dn Hoproga Pfiil tam čaka kot ponižna dekla, kedaj predalnika jo gospodar pokHča, da prisede k
bo tfravi v spndemh jedilik
t».i/i in pove. kako naj bodo uravnale ?lvljen*ke nelovne rasme-r* za ljudi. ki. prodtaefrajo s avo-jiui d.dom vsa bogastvo.
revolucija. D^nnnnzio je pome-tal v ječo več kot tisoč svojih nasprotnikov. j
i v: M--- .
barsko na
v T/ ■
sredo jo
Napadi na ^c^ske
^ Dublin, Irska. — V več kot sto oboroženi^ mož napadlo policijske barake "v Dnrru-su a puAkami in petrolejskimi bombami. Napadalci so razrnlili del jtoslooja in nevarno ^ ranili dva policista in nato so ae umaknili.
ca
Sovjotaks vlada okMoana v Sibiriji.
Vladivostok, »iblrija, t2 mar-Dne 1. aprila se atvorl tukaj kongres sovjetov in iatega dne ho oklicana sovjetska vlada po vfej Sibiriji Dve tretjini okro«j V m vzhodni Sibiriji ata <e sprejeli sovjetski sistem in'' zemst va so pripravljeno oddati kontrolo Hren odpora. Pololaj v Sibiriji je na sploAno nespremenjen: Trgovina z inozemstvom je prenekala. Tuje »s Mskl Jmalrtijf so zapoiObnka trgovski agentje so sšpmrtili de-Ko«d.
Jugoslavija*prctestirs proti ttoii-' lanski oknpaoftji flkmba
Washington, 1 apr. Tak s j Anja jugoslovanska legacija je bila uradno •HveAČsna, da je jn-ctomIoionska vlada poalala vrhovnemu sretn protestno noto proti oknpaeiji S kadra v W P« Italijani!* s
FROSVBT
• v delavsko strokovno in politično orgauiosaijo, kot p« Ketriana.
Toda, kakor »e razvidi is omenjenega pit*ui», no »e ljudje ix-preobruili in tla ao a* ljudje pri-6eli zanimati aa delavski kovne in politične organizacije. &|i"a dobrota zadnje Ntraflue vojn* JMi, da ao padle ljudstvu luskine raz oči. Kojaki v »tarem kraju aa iipregiedali in »poznali, da ja adiuo Hoeijal demokratnka Ktraaka ona organ i/arija, ki da( v> a k« m h, kar je njegovega, ki veli, ne k radi avojemu bliiujemu,' da ne l>oi nam okradeu, -boili pravičen, da se tebi ne zgodi krivica, po htavki/ka/.i In ne polni Svojih Žepov * stavkokaikim za-l»Otli lakomt* in ne škodi svojemu bližnjemu na noben način, bodi odkritoatven na-pran Nvojemu bratu-sotrpinu m hodi gvoat aobo}evnik za dela v ske prsviee, ker ni več dsloč čas, ko iio Aaplapolala za* tava pravice nad fcrivle6 i rt gorje onim, ki so bili krivični. — Ant. Vidič.
Ptdporai Mnota.
Spomladanski
izpuščaji «
90 xa)o neprijeten kj m poigrala* jo »korsj napranalajole boufioa in irpUanja Pc znani »o vtlad svakih »rbtuili lattnotti in vslad trdovratne^ is adravUanJs. To j> .uro4a aalista kli Od..t. kri poain vpo-
Nadzorni odbor.
M.« rtrmviL mliifcfc. iMir	aa.,	osi
MiMU. J*. Kaka. IOOT s. T4lk au Cl.vU.
Tiskovni odbor. ''
Vlktai CtfeUir. Jak. Ui^MHi u y.u » -
t	Združitveni odbor.
eatoaauN«. Pi«»k A M, tisa »•. Cvtarfart Ava, Ckhm—> ML Tra.0, «aa 1*1. Uvraaa* Pi J*ik* "»«, 141 Kal*)*-*. D.li ull, MI*.
everas j
Blood Parifiar
Ramtsjr, 0. — Med dvsusjuto n četrto uro popoldan ao nazua-ni p<Mtopač\ napadli ueko 11 -letno angle&ko dekle, ko je bila na Kiti v bližnjo mesto Adino — dva milji od tukaj — po zdravi* la za svojo Imlno mater. Najprvrt
. ~ -	* m	M aa*l«[pi MM
s. N. p. sm aaav—aa u. UnM av*. CkteM* UL
vas tAoavs polniIke rooroas * ••au**. i
* •» Ulfcl. Ava* Ckt»a«* UL DINAMIK POllUATVK IN STVASl, ki M Mala fi
» »»Mu T^ai« 1. N. r. sasv—sa ta, u«
v» SAMVI V tVSfl S BLAOAJNllKIMI POSU
•HI*, s N. F. i, aasv-sa s* u«»d* A^ cku***
Vm p«**. (Mi pmIw,i|> T tovrlmlM« adkar
11 « Naznanilo in vabilo
Parokradaa la »Staja lUtka deklte prt maal la Now Yatrka, da nek valjih »sat v JafealavlJI. 7
Vaa pota« patrekllloo In dovaljeaje »a vam prasketa lakaj »•liro, lolna, papalna in brMpU*aa.
Ko bi ti sedaj prilel sem, bi n< spoznal ne ljudstva in ne razmer, tako ae je spreobrnilo. • Kakor sem zvedel, je nek M ar jo Ls»ič Um pri vas za stsvkolomes. Tukajšnji sodrugi, ki gs /poznajo, ga vsi zaničujejo sedaj,/W t*gs ne paznsmo tukaj. —
EMIL KISS BANKIR
133 Socond Cornor 8t(i flt9 Naw York, N.Y.
Ustaaavljaaa laU l»M. fpraJaiHa flaga aa 4% akraall. g
P. a	cr™^
Ml UpU^n. Potrdila r«,M,4|Jawa frsvoisaa« M-ij.irijn« MBMBTB VT A TM^B^AN K A ^lila "
TI aaj pa praskrba, 4s ta boSa 4«a#r talaa Itflalfval, tar *4aJ 1 t$\f§*k<> i«.Mijai«t i«««« laplala.
PoAljtta (i«aar pata« aala haaka, sto Mita, la «a pr«Ja>*jo vali v atart laaiavlsl.
l'»tllj«ai« daaar aa tirsaJiaa vlaga v vsaka haaka aH kraaM-»lao v /ageelarljo, tt 4m praakfkkaa hvaaiiaa fSgpMaa bfaa raa-
l'id||J(!ia Saaar talt brsajam Irs^SV ataaa I JO lalafja Pol#U Saaar kUr«. VMjmt kraaaai mata.
lasa! aapaiaa s aSlrapaOAgai la alrtilil|»iw adravljaajan.
VaJateraJK la popola« atojoal s4r«vailkl «ra| aa Mataeai Jo. Vaaratl la po)aaaUa brarplafao. . ^MgPESpt' Z*
TELEGRAM.
Član nala tvrdkf Goap. Lao ftmlial nam i* aporolil pStab kahlagra-ma, DA,/* PsftjFI DTRASP01J.AL IX L/UilJANE Vfi AA-BOJ F. (MUC), ki aa aa« kila lar^ma do 17. JanaarJa 1H0 la ao bila odpoolaa« v iagaalav|Ja aa partitka ^flMHOtTUfA". Drass poAilJaUv adkaja 90. a*raa 1SM. Na raki haamo vallko vilo rabojev aa JagoaUiiJo In kdor	p^ljo ava|o kak
ao 4» tO. aprila 1010, ko odftto asa s teatjo poHIJatrlJo, Oasg Las Str«kal ko padakal tako v ^asoalavfji. da ko praaktM IrtM m 7^!«. ti tov od naa pasla n »ga blaa«-
Vaak rojak naj toraj kgi, dS limprajo pomaga arojlai dragim v staram kraja.	'	,^' '
. . Toda (kakaa) aaboja od 10 to I00# fantov, eaaa aa osaalaa lds na fant	Pozdrav!
iiMO<m*0M f roJAcmo u tftatt tt sdfmm Is iglo tevsld* tmL 10 m tpitjiiin do
S Jih gsksoo sdggVUl uoatt Vaak. k4sr kaj kupi U oglasov In do »no
Ho. Utwlslo Ave., (%lssgo
PROSVETA
NOVICE IZ JU-C0SLAV1JE
POTREBUJEMO
POTREBUJEMO
DEKLETA IN ŽHNE ZA DELO V PRAJx\lTI <LAlTNDRY) ZA RAZLIČNA DELA. OGLASITE SE PRI: % 4 , : T^JJn
JOHN B. THOMPSON 00
360 NO. CLARK 9T 6th FLOOR LAUNDif V
možke delavce za delo v naai veliki gumijevi tovarni na zur padm strani. Dobra plača. Dobro delovno stanje. Oglasite se pri: - rrr*:-* -v.*.-
MECHANICAL RUBBER CO,
CHICAGO, ILL
POTREBUJEMO	-
, '■	■	. vk", ✓ .j.'. »> : .A^^^H^HBj^fM' jjj ■
ženske delavke, manj kot 45 ( > 50 DEKMRj let stare, za razna tovarniška rrA .	. dela v gumijevi tovarni na za- /A HLADTOV OANDVJA" vpadni strani. Dobra plača in CUKERCkE IN fcLADČIC. NO delovno stanje. BKNE SKUŠNJE NI POTREB --- . NO.
MECHANICAL RUBBER CO.f	:-
——	'	DOBRA PIJAČA. '
2639 W. Grand A v«.,	--
OGLASITE SE FRI:
E. J. BRACH * BOMB,
' r ■ ■ . • ;_ '-i 7. ^.?
311 EuAST r^LINOlS STREET, FACTORY NO. 1.
Vmlika salogm
ar in »• %latnin*
CHICAGO, ILL.
Sltter Co.
5805 St. Clafr Av. Clevelaai.
POTREBUJEMO
UNION SP8CIAL MACHINERY CO.
ima delo za
izučene "Hand Screw Ma-chine Operators", strugarje, strojnike za dnevno in nočno delo, izučene ročne delavce za pilenjfc malih jeklenih stvari. Navadne delavce, kot pomagače v tovarni, pometače in za čiščenje.
Imamo otvorjeno v soboto
popoldne.
• j * '
Oglasite se pri:
EMPLOYMENT DEPT.
URADU NA 311 West Austin Ave.,
• ' * . - V;*," •
Chicago, I1L
, EMPLOVMENT DEPARTMENT, $
i—Idfrfiifi
GENERAL ELECTRIC COMPANY,
Zgodovinski .-•roman'-.
Dekleta za splofino delo v pekarni. Nobene skuinje sene zahteva. Bobra plača, dnevno delo. Oglasite se pri: »
• * (
i '	' 111	. I'	{
1107 W. CONGRES3 STREET, Ohicago, I1L
POTREBUJEMO
navadne delavce za rasna dela v skladišču. Stalno delo, 5Qc od ure. OUMBINSKT BROS. 00.
Cor tjnion * Lumber Sts. > na C. B. & Q. železnici.
POTREBUJEMO DELAVCE
Stalno delo in dobra plača. Oglasite se pri Superintendeu it , - , • ■ . • [TTSBUROH rOEOE * IEON OOMPANT, V. 0. Pittaborgh, Pa. Woods Run Dlatrict. fc
Nad 14 let at*ri dobe delo sa prebiranj« raznih izdelkov v na-
4i tovarni /fJfit •.
Parobrodni listki
*a tja in nasaj iz Evrope na Francoako, Ilolandsko, in preko Italijanskih lak. Mi Imamo za-atopniltvo za vše ve*je paro-brodne *rte. Mi poiiljamo denar na vse kraje v Evropo po dnevni knrzni ecni. Oglasite se prit
LOUIS J. MATER »54 22nd 8treet,
A '
Chicago, Dl.
Chicago, I1L
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovenski sdravnik in ranocelnik v Penn«y Ivani jI. Zdravi vse otročja, ftenake in možke bolerai.
Uradne ure to: 10 trot »jutraj do ž m popoldan.
Bell Telephone Cedar 2888
848 E. Okio Stre«, N S PITTSBURGH^A.
pet delavcev, ki so pri volji tttiti se za prodajalec. Angletfina nI alfcolntao potrebna, tjfdji, ki Imajo veselje, lahko prislužijo od •50 doff* tcdeaako. Pridite dot