Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Njj. veličanstvo avetli cesar so načelniku generalnega štaba, baronu Becku, o priliki petdesetletnice njegovega službovanja podelili veliki križec Šteianovega reda. — Državni poslanci so z velikansko večino sklenili podrobno razpravo o novi domovinski postavi, ki bode gotovo vsprejeta. — Edenajst nemškonacijonalnih občinskih svetovalcev se je te dni ločilo od dr. Luegerja, ker jim je ta preveč krščanski. Češko. Praški mestni zastop, ki se je izjavil za novo domovinsko postavo, je sklenil, da ne vsprejme nobenega nemškega odloka, ki mu ga pošlje dunajski občinski zastop. Le-ta namreč oni dan ni hotel vsprejeti češkega odloka praškega mestnega sveta. Tirolsko. Kakor smo zadnjič omenili, odkrili so v Tridentu spomenik pesniku Danteju. Tudi vladni listi priznavaio, da je ta slavnost imela popolnoma iredentovski značaj, ker so se udeleženci toliko vnemali za »blaženo« Italijo.v Štajarsko. Deželni odbor hoče, naj se nova ubožna postava, katero so svetli cesar že potrdili, uvede Se letos s 1. dnem decembra. — Na graški realki bode Nemce slovenščino učil naš rojak g. prof. Ant. Turkuš. — Iz Gradca pojde 12 kompanij peScev in eden eskadron konjenikov na Ogersko, da bodo ondi skrbeli za red pri volitvah. Koroško. Zaradi Mac Nevina je oni dan vlado interpeloval državni poslanec Anton Koblar. — Na več krajih so se zadnje tedne zgodili saraomori; znamenje, da pri mnogih vera peša. Kranjsko. Namesto Kluna kandiduje za deželni zbor katoliška stranka Ignaca Mrharja, liberalna pa državnega poslanca Višnikarja. — Vinarska razstava v Novem mestu se je izvrstno obnesla. — Voda je veliko Skode napravila, posebno v Vipavski dolini, pri Radečah in na Kočevskem. Primorsko. Društvo »Sloga« na Goriškem je v zadnjem času priredilo več dobro obiskanih shodov. — Shod na Proseku pri Trstu je komisar razpustil, ker zborovalci niso holeli biti z njim enih mislij glede peronospore. Grozno čudno! — Ker je poreški škof Flapp v Vižinadi pridigal tudi v slovanskem jeziku, so potem zunaj cerkve Lahoni tako razgrajali, da so škofa morali orožniki varovati. Ogersko. V nedeljo so vsi miniatri priredili po deželi volilne shode. Seveda so na vse pretege hvalili liberalno gospodarstvo. Tudi krščanska ljudska stranka je prav marljiva, zlasti njen vodja, grof Zichy. —• Podjetje Oes Budovar na budapeštanski razstavi je napravilo krido. Glavna krida cele razstave pa še sledi. Vnanje države. R i m. Prihodnji konsistorij ali zbor kardinalov bode bržčas prihodnji raesec. — Sv. oče so celovškega prof. Jož. Miiller-ja imenovali svojim komornikom. Italijansko. Ras-Mangaša zbira večje vojne čete ob meji italijanske pokrajine v Afriki. Lahi bodo torej morali v kratkem z Menelikom mir skleniti, ker so državne blagajnicc prazne in laški vojaki tako neradi v Afriko gredč. Francosko. Ruski poslanik v E^arizu, baron Mohrenheim, raora odstopiti. Uzrok je bojda ta, da je Mobrenheim na vse mogoče načine skušal carja pregovorili, naj ne pride v Pariz. Ne verujemo. N e m š k o. Gesar Viljem je oni dan obiskal ruskega carja v Darmstadtu. — Cesar je precej aovražen Poljakom; vsled tega je ukazal, da morajo poljski vojaki služiti samo v čisto nemških meslih. — Blizu (iolhe so zadnji teden imeli nemški socijalisti občnf zbor Najbolj so tožili o pomanjkanju denarja. — V Hessenu so pri deželnih volitvah liberalci zgubili več mandatov. Bolgarsko. V Plovdivu je nastal punt, ker je vlada razveljavila občinske volitve. — Cankov prido- biva v deželi vedno več ruskih priatašev, ki hočejo kneza Ferdinanda pregnati. Srbsko. Kralj Aleksander se odpelje k rumunskemu kralju dne 29. okt. Iz Bukarešte se potem napoti na Dunaj in v Rim. — Predsednik akupščine je postal Garašanin. Grnogorsko. Dne 21. okt. je v Bariju prestopila princesinja Helena, nevesta laškega kraljeviča, v katoliško cerkev vpričo prijorja Taeggi-ja. Slavnoati se je udeležil kraljevič, knez Nikita in vojvoda di Genova. Tu ršk o. Sultan je bojda prepriean, da bode kmalu konec Turčije, vsled tega nima druge skrbi, kakor to, kako bi si mogel veliko denarja nagrabiti. — Pred mesecem so v Eginu Turčini pobili dva tisoč Armencev in porušili nad tisoč njihovih hiš. — Severnoameriške Zvezne države tudi hočejo imeti vojno ladjo pred Garigradorn. Ako Turek tega ne bo zlepega pustil, hočejo si Zvezne dižave to siloma priboriti. Špansko. Anarhisti so položili bombo na železno cesto, koder bi se morala voziti kraljica. Na arečo pa so bombo prei našli. — Na Kubi nimajo Španci nobene sreče in so postali nevoljni na ondotne generale. Generala Ochanda so zaprli, prvega generala Weylerja pa hočejo poklicati na dom.