Številka 142. Trst v četrtek 24. maja 1906 Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan :nđi od nrieijab in prczniKili or- 5. uri, ob poiedel)lii ob 9. ori ijotraj. P«»uniične Številke se j rocujajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru. Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. •'ene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2\s mm>; za trgovinske in obrtne oglaBe po 20 stot. ; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po "»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjnn vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Eiinosf. — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Giasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 uesece H K. — Na naročbe brez doposlane naročnine »e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranknvana pisma se te sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. S-ll.ft.V2. - TELEFON itev. 1157. - IzjdVB Ara. Mora o preobratu ia Hrvatskem. Dopisnik lista rNeue Freie Presseu je biskal — med drugimi hrvatskimi politiki — • udi «»e niso nadejali j • .ko sijajne zmage. Sedaj pa. vspričo dovr- - nega dejstva, se vidi vse naravno, kakor da Iti ni moglo drugače priti. Vzroki parlamen-ričnega prevrata, ki se je izvršil na Hrvatskem so globoki in moralo je priti po naravi . erupcije. Ta bi bila mogla priti tudi o vitki drugi priliki. Skupnost vzrokov je obse-na v Khuenovem režimu. Grof Kbuen je v su svojega dvajsetletnega vladanja zistema-tirno zastrupljal razmerje med Hrvatsko in < »irrsko. Neprestana kršenja nagodbenib zako-n .v. ki >o Hrvatsko gospodarski razdejala in narodno hudo ponižala in ki so jih Hrvatje krivem pripisovali šovinistični megaloma-i Ogrov. so razvnela in netila veliko sov-.ižtvo, ki je leta 1903. krvavo vzplapolalo. \;i Ogrskem samem pa je grof Khuen doka-val, da je njegovo nasilno vladanje neizogibno potrebno, da brzda Madjarom sovražne Hrvate. Tako je bilo machiavelistično rovanje Khuenovc. Na notranjo upravo, ki jo je bil snoval Khuen, ne more noben Hrvat misliti ■rez boli in žgočega srama. In ta Khuen, ta ii duh Hrvatske nadvladuje potom Metista : ■ iruašića še vedno slabotnega bana Pejače-a. Ko je grof Khuen nastopil svojo službo, je pred saborom skliceval edino le na za-anje krone in skupnega ministerskega pred- - inika, doći m ni zaupanja naroda, ozi-ma sabora niti omenil. V resnici ni bilo /no pri njem niti govoriti o parlamentari-ek; vladi, in to tem manje, ker se ni nikdar na noben način udeleževal javnega življe- v Hrvatski. Volitve, ki jih je vodil on, so ilostno proslule. Z bičem v eni in ovsom v igi roki si je vzgojil udano gardo pretori-ucev, katerih pomočjo je pred svetom .ral parlament. I radniki so bili slednjič že : ko dresirani, da niti ni trebalo, da bi jim iliov gospod in gospodar še kaj ukazoval, ti isti so skušali kar uganiti njegovo voljo v suženjskem tekmovanju celo prekositi. Vijžalostneje pa je bilo, da se je odpravila odvisnost sodnikov. Na to je dr. H in k o vic označil glasovito ro Potočnjak-grof Khuen. Najbolj karakte-•'.siično za tega poslednjega pa je, da si upal postopati proti Potočnjak u radi tega, mu je le-ta očital v glasoviti brošuri -. : dežele b rez pra vj a in d e m o -lizacije**, marveč je dal le konfiscirati •Miro. Pač pa je brez vsacega dokaza ob-/.il Pot očnjaka, da je ta pisec nekih revo-i ijonarnih proklamarij, ki so se širile leta 1903. in ga je dal zapreti. Ali tudi te ob-dolžitve ni bilo možno vzdržati, ker je bila absolutno brez vsake podlage. Potem je Khuen obdolžil Potočnjaka kakor pisca neke proti njemu, Khuenu, naperjene anonimne b ro-šure in — je obdržal Potočnjaka v zaporu. V svojem trimesečnem preiskovalnem zaporu je Potočnjak spisal knjižico, v kateri je dokazal 22 slučajev kršenja zakona in uradne zlorabe, storjenih na njegovo škodo za časa tega trimesečnega preiskovalnega zapora. Ta knjižica je bila seveda konfiscirana. Dr. Potočnjak je poslal na kompetetno mesto formalno kazensko ovadbo radi zločinov, ki so jih zagrešile dotične uradne in sodne osebe. Toda na kom-petentnem mestu so ostali gluhi. V tedanjih za Potočnjaka toli hudih časih je stal dr. Hinković temu na strani kakor prijatelj in kakor branitelj. Ker se je uveril iz aktov, da je gola resnica vse, kar je v rečeni kazenski ovadbi, je dr. Hinković ž e v interesu javne morale zahteval v nekem javnem članku novo preiskavo proti obdolženim uradnikom. Preiskava se sicer ni uvela, ali dotični članek je bil — konfisciran in proti dru. H i n k o v i ć u so uvedli subjektivno postopanje. Mej tem se je dr. Potočnjak obrnil do grota Pejasce-vicha z javnim pismom, v katerem je zahteval, naj se sanirajo krivice, ki so se mu zgodile pod njegovim (Pejacsevichevim) prednikom. Tudi to pismo je bilo konfiscirano in protiPotočnjaku je bilo uvedeno subjektivno postopanje in le okolnost, da je bil Potočnjak med tem izvoljen poslancem, torej poslanska imuniteta ga je rešila pred novimi preganjanji. Ta slučaj kabinetne justiee kaže, kaka je javna varnost v Hrvatski. Ure in dneve bi moral pripovedovati — pravi Hinković —, ako bi hotel le površno opisati rane, ki jih je sekal deželi Khuen-Pejacsevichev zistem. Celih let najbolje in pravične uprave bo trebalo, da se zacelijo te rane. Ali kako priti iz tega težkega položaja ? Neverjeten volilni zakon in glasovita Khue-nova volilna praksa sta svobodomiselnim možem zaprla vrata v sabor. P > saboru izvršeni atentat na imuniteto poslancev je porušil tribino javnega zastopstva. Novinstvo je bilo udušeno, vsaki svobodni besedi je grozila ječa. Vsa oblast, vsi uradi z mnogoštevilnimi sine-kurami so bili v posesti klike, ki kakor polip objemi je in izsesava vso deželo. Na to omenja Hinković žalostnih razmer, ki so razjedale hrvatsko opozicijo in onemogočale vsako skupno borbo. Mej tem je za-plamtel boj med Dunajem in Ogrsko. Jelo je prodirati spoznanje, da je takozvana »narodna" stranka na Hrvatskem le ekspozitura ogrske liberalne stranke, ki sta obe brez sti- PODLISTEK. Prokletstvo. 4« ) do vine ki roman Avgusta Šcnoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel 24. C—ć. Kje si l>ila ves mesec ?... Zakaj se ~ ivaš pred menoj ?... je govoril Stanko istno... Ali jaz ginevam od želje, da iti te M... Prej nisi bila taka... Videval sem te »ki dan. pa bilo tudi samo po enkrat... Ah, bi vedela, kako me to boli, kako trpim li tega... Keci, daj, iskreno, ali sem ti kaj •»!• ,ra storil ? Nisi ! je odgovorila Isa tiho... Ali idi i todi. idi, zaklinjam te. Podiš me. Isa ! Moj brat me izžene izpod očetovske 'i'< be, ako dozna, du si ti bil tu... Idi ! Tvoj brat?... Da, videl sem. da me •i/i. ali zakaj ? Povej zakaj ? ! Nečak >i »Trge Prišlina. najinega naj-''"ua zločinca, ki nama je ubil očeta m r... .Je-li tako ?... Kadi stricu mrzi tudi '■ne... Taki so ljudje... Nu. reci ti. Isa ! ■!i prav, tla me mrzi, radi nečesar, čemur iaz kriv ? kov z narodom in liberalizmom. Negativno se je občutilo, da ni smeti pasti zopet v zmoto 1 leta 1848. in da se Hrvatje v boju med | Ogrsko in Dunajem ne smejo postaviti na' stran sovražnikov Ogrske. V tem historičnem dnevu je bila pomembnost Hrvatske odločilna in ni dvoma, da se kriza na Ogrskem ne bi bila tako zasukala, ako se ne bi bila Hrvatska — resnična in ne po Tomašiću reprezentirana Hrvatska — postavila ramo ob rami na stran Ogrske. Hrvatje nočejo več igrati nehvaležne in sramotne vloge proti svobodi svojega soseda in za lastno suženjstvo. Ali osvoboditi hočejo tudi deželo od pritiska, ki jo je paralizirah Tu prehaja Hinković — in s tem obrača pogled v bodočnost — k reški resoluciji, katere temeljna misel je : V boju Ogrske za svojo svobodo in neodvisnost se postavi Hrvatska brezpogojno na stran Ogrske. Hrvatje nimajo armade, ali nudijo bratski svojo moralno pomoč. To delajo v trdnem zaupanju, da bodo deležni vseh skupnih prireditev. Od ogrske koalicije zahtevajo, da sanira vsa kršenja nagodbenega zakona in da jim dade možnost, da se njihov notranji položaj postavi na zdravo in svobodnostno podlago. Po svojem priklopljenju k Hrvatski stopi Dalmacija posredno v sestavo ogrske krone. Slednjič naj se razmerje med Hrvatsko in Ogrsko uredi tako, da bo Hrvatom zagotovljena toliko gospodarska, kolikor narodna ekzistenca. Velik pomemben korak naprej je p o-m i r j e n j e m e d H r va t i in S r b i in pristop poslednjih k reški resoluciji. Kaz-like so se ustvarjale umetno po principu : divide et impera. Vera ne more biti vzrokom za sovražtvo, to tem manje, ker je v Dalma ; ciji katolikov, ki se čutijo Srbe, a tudi pra-| slavnih, ki se imenujejo Hrvate. Od jtega, da so si Hrvatje in Srbi na voliščih stali nasproti, je imela le Khuenova „narodna stranka dobiček. Sedanja skupna akcija more vzbujati torej najbolje nade. Glavno v postulatih reške resolucije je saniranje notranjih razmer Hrvatske. Večnih razprav, da-li ima Hrvatska atribute države so Hrvatje že siti. ker so ob njih pozabljali, da n i s o imeli več človeka vredne ekzistence. Treba očistiti Avgijev hlev, v kateri je Khuen spremenil Hrvatsko in v čegar zraku se duše. X eno besedo : Hhuen-Pejacsevichev režim je trebalo strmoglaviti. In na volitvah se je zgodil čudež. A tu je dr. Hinkovič izgovoril resnico, ki naj bi jo hrvatski rodoljubi ne prezrli, marveč naj jim služi v direktivo za bližnje delovanje. Odrešilna beseda je prišla z Ogrske. Skupnim uradnikom je bila podeljena svoboda glasovanja. Avtonomni uradniki sicer niso imeli še te svobode, ali led je prebit. Reči se more — je rekel dr. Hinković — da sta \Vekerle in Košut pripomogla hrvatski opoziciji do zmage. Isa je molčala. — Govori, prosim te ! — Ni prav ! je izustila deklica, tresoča se. Torej iz strahu pred bratovo jezo se skrivaš pred menoj, ali te morda zapirajo proti tvoji volji... Oh, ti ljudje brez srca in duše ! Kako neusmiljeni so !... Ali to ne sme dalje trajati, ampak ti sama zapustiš ta dom, Isa, takoj sedaj ! — Za božjo voljo, kaj nameruješ ? — Odvesti te hočem iz tega zapora in moja /ena boš. To mi, kakor so rekli, ozdravi srce, in tudi sam vidim, da brez tebe nimam miru. ni sreče. Tam v planini je osamljen dvor, kjer sem bil jaz vzgojen, v puščavi, daleč od sveta. Kedkokedaj je kaka človeška noga zablodila v tisti kraj. Živeči tamkaj sem hrepenel po svetu, sedaj pa -želim zopet tja nazaj. Ali ne sani — ne ! Ti moraš iti z menoj in srečna bodeva in blažena v tej samoti. daleč od zlobnih ljudij, ki tebe in mene mrzijo in proganjajo... Pripravi se — Isa ! Ne blazni, za voljo božjo ! je rekla deklica. Niti enega koraka ne smem storiti iz te hiše. — Odvedeni te s silo ! se je razgrel mladenič. — Ne, ne odvedeš me !... Prej me ubiješ tu. nego bi šla s teboj ! je rekla deklica odločno. Kakov pouk naj crpijo Hrvi tje iz te konstatacije dr.a Hinkovića. Na dlani je. Opozicija je zmagala, ker je velik del u r a cl-n i k o v glasoval žnjo. Uradniki so odločili. Vspehi doseženi na tej podlagi, pa ne dajajo nobenega jamstva za bodočnost. Narod sam mora priti do besede. Ko izvojuje narod sam volilno zmago nadsovražnimi silami, pote.n še le bomo mogli reči: politično življenje in javna uprava v Hrvatski sta postavljena na zdravo, solidno in trajno podlago. Prva skrb bodi torej sedanji večini hrvatskega sabora, da pride narod do volilne pravice ! Proč s sedanjim nečuvenim volilnem redom, s to volilno — ironijo ! Saboru naj se predloži čim prej nov volilni red. kakor ga zahteva demokratični princip in moderno naziranje o ustavni državi. — Oh! se je prijel Stanko za srce z obema rokama. — Sedaj vidim, da me mrziš tudi ti. — Ne, jaz te ne mrzim, gospod ! — Ne mrziš me ?... Ah, hvala ti... Ah, ako ine ne mrziš, zakaj pa nočeš iti z menoj ? — Ne veš-li, da bi to bil greh. sramotno delo pred Bogom in svetom ?... Ti me ne smeš ugrabiti se silo, ker to delajo samo razbojniki, hudobni ljudje. — Mladenič se je zamislil za hip. ■— Ko tako govoriš, potem vem. kaj mi je storiti ! je rekel Stanko "premišljeno. Videl sem. kako drugi mladeniči prosijo za dekle, ki jim ugaja. Tudi jaz pridem prosit k tvojemu bratu. Isa je vsa zažarela v obrazu. — Povem mu, kako krivico mi dela, ko me sovraži radi mojega strica, povem mu, da poginem, če me loči od tebe, da, prosil ga bom in zaklinjal, da tebe, Isa, da meni za ženo — pak, ako on privoli v to, pojdeš-li potem z menoj ?... Povej Isa, pojdeš-li ? — Pojdem ! je iztisnila deklica iz zapetega grla — — ali samo sedaj idi! ker sicer me onesrečiš. — Pojdem. ko želiš tako, ali v neki dan pridem prosit. Čakaj me, Isa ! Mladenič je stisnil deklici roko ter odšel iz mlina. Isa je zopet zaprla mlin in je v velikem razburjenju razmišljala, kaj naj bi Princ Hohenlohe na delu. Princ Hohenlohe je zopet govoril v predvčerajšnji seji zbornice poslancev. Seveda o volilni reformi. Tudi tega njegovega govora karakteristikon je, da nam zopet kaže princa Hohenlohe kakor odločnega pristaša te velike politično-socijalne reforme. Markantne točke v tem govoru so : odločnost, trdna vera. da mora zmagati ta ideja, ideja jednakosti političnih pravic, pa nada, da vendar pride do sporazumljenja med strankami. Težišče v izvajanjih princa Hohenlohe pa je v izjavi, da v slučaju, ako ne pride do sporazumljenja med strankami, pride vlada 11 a v s a k i način s svojimi p r e d 1 o g i. Ali naj-slavneji dan — je vskliknil — bi bil ta. ko bi volilna reforma izšla iz sporazumljenja med strankami, ko bi se narodi svobodno združili ob tako važnem vprašanju. Po vesteh zadnjih dni, ki so hotele vedeti, da princ Hohenlohe takorekoč ž«* polni svoje kovčege za svoj povratek v Trst. je ta samosvestnost v govoru presenetila. Po tej samosvestnosti je sklepati, da princ Holien-Iche ne smatra še svoje igre kakor izgubljeno. Na vsaki način pa si moramo misliti, da hoče iti vlada do skrajnega se svojimi poskusi. Naše mnenje je, da ne bi bilo previdno in modro, ako bi se že sedaj postavili nasproti princu Hohenlohe na stališče, ki bi kazalo na principijelno nasprotovanje. Našim zastopnikom pa je v dolžnost, da zastavijo ves svoj vpliv in porabijo vse svoje zveze, da bodo predlogi vlade čim ugodneji za nas. Se le potem, ko bodo predlogi vlade znani in za nas nevsprejemljivi pride moment, ko bo Slovencem — zastopnikom in vsaj javnosti — v dolžnost, da stopimo rama ob rami v boj proti vladi princa Hohenlohe. Dogodki na Ogrskem. Hrvatska delegacija v ogrskem državnem zboru se je konstituirala v klub ter izvolila predsednikom dra. Medakovića. Glasovi o prestolnem govoru. V d u n a j s k i h novi n a h p r e v 1 a-duje skeptici z e m, kajti izražajo bojazen, da se v nedaljnji bodočnosti pojavijo nori težki konHikti. Listu ..Neue Freie Presse" se zdi prestolni govor čuden dokument, kajti storila, ali naj bi obisk Stankov bratu zatajila, ali naj bi mu povedala vso resnico. Odločila je slednjič, da pove bratu vse in storila je tako. Janko je poslušal pozorno in se zamislil za nekoliko hipov ; potem je prijel Iso za roko in jej rekel blagim ali odločilnim glasom : Opazil sem, da te je ta divji vojak prikupil — ker ta mesec dni, kar te držim pod strogim opazovanjem, si se jako spremenila, žalostna si in nevesela, kakor da si bolna. Žal mi je radi tebe, sestra, ali iz vajine že-nitve ne bo nič... Pomisli, za božjo voljo, da bi imela objemati sinovca najinega najvećega krvnika, da bi istega krvnika, ki nama je grozno ubil stariše, imela spoštovati in poslušati kakor druzega očeta svojega. Ne, tega ne dopustim nikdar, in tega ne boš hotela niti ti, Isa !... Je-li, da ne boš hotela ? ! Isa ni rekla ni besede, ali solze njene, ki jih je začela točiti, ko je poslušala bratove besede, so govorile jasno, kuj misli Isa ! Nu, Janko se ni dal omajati v svoji nakani. Se istega popoludne je sel z Iso na voz in odpotoval proti Samoboru. Doma ni rekel nikomur, ni svoji ženi ne, kaj je namenil z deklico. Poslovila se je reva od očetovske hiše, kakor da se nima nikdar več povrniti vanjo. Ali bratov sklep ni bil tako trd. Odvel jo je v Samobor ter jo tam izročil znancu iz mladosti, čestitemu mlinarju, ki mu je kumoval na ženitvi. (Pride še.) Stran IT. »EDINOST« št. 142. V četrtek, dne "24. maja 1901; z ene strani se ta govor veseli, da so nespo-razumljenja iz bodočnosti odstranjena, z ilruge strani pa daja slutiti, da ni izključen nov konHikt med Madjari in krono. Tako sklepa dunajski list iz dejstva, da si je vladar pri-držal popolno svobodo odločanja glede vprašanja vojske. „Extrablatt~, ki je baje na razpolago vladnim krogom, povdarja, da so vsi pre-stolni govori bolj optimistični. Tako tudi ta. Vendar vedo tudi \Yekerle in njegovi tovariši, da bodočnost prinese Ogrski novih težkih problemov in mnogih te/koč. ki jih bo treba premagati. Krščansko - socijalni „Deutsclies Volks-blatt" in oficijozni „Fremdenblatt*1 soglašata v mnenju, da je v prestolnem govoru pripo-znan triumf Košuta in poraz krone. Sodeč po pisavi „Magvar Orszaga" tudi odločneji elementi Košutove stranke niso nič kaj zadovoljni s prestolnim govorom. In že se pojavljajo glasovi, ki menijo, da sedanje koalicijsko ministerstvo se ne bo moglo dolgo držati, ker njega sestava ne odgovarja dejstvu. da imajo košutovci absolutno večino in da radi tega ne odgovarja ustavnemu in parlamentarnemu principu. In košutovcem ni kaj prigovarjati : oni so si izvojevali popolno zmago in njim pripada tudi vlada. Računati je torej na to. da odločneji in podjetneji elementi te stranke skoro zaprično akcijo, ki naj „ustavno" in katoliško-ljudsko stranko I iztisne iz vlade. I Tittonija. da-li vsprejme listnico ministerstva vnanjih stvari. Iz Hrvatske. Banska kriza še ni rešena. Kakor poročajo iz Budimpešte, delajo nekateri hrvatski desidenti na to, da sedanji ban Pejačevie pristopi k opoziciji, da se zamenjajo sekcijski načelniki in da se kakih 20 členo\ ,.narodne" stranke pridruži koaliciji. Ban Pejačević pa hoče baje na vsaki način podati svojo ostavko. Nova francoska zbornica in zakon o ločitvi cerkve od države. Iz Pariza poročajo: Volitve za novo zbornico so dovršene. V zbornici je večina nad 4« »o glasov, ki je odločna, da nadaljuje politiko ločitve cerkve od države in da v važnih točkah še poostri zakon v smislu, da bo ločitev še popolneja, nego je bilo določeno po kompromisnem zakonu od decembra 1 !M >5. Važno besedo v sedanjem ministerstvu ima < 'lemenceau in predvidjati je, da bo deloval na to, da se spremeni člen 4. zakona o ločitvi, ki zagotovlja vpliv papeževe kurije ob ustanovljenju katoliških bogoslužnih občin. Za sedaj vlada ne namerava, da bi vzela inicijativo v svoje roke. Počakati hoče, kako da bo postopala sv. Stolica v stvari obstoječega zakona, izlasti. da-li sv. Stolica dovoli ustanovitev bogoslužnih občin. Ako Kim napove vojno zakonu o ločitvi, tedaj bo vlada takoj predlagala, da se zakon poostri. Ako se pa papeževa kurija ne bo upirala izvajanju zakona, potem je možno, da dobe zmerneji elementi v ministerstvu pomoč nad < lemen-in da t-e zakon za sedaj ne spre- eeau-om meni. Od čitev. V Sv. Stolice je torej odvisna odlo- { katoliškem taboru se množe glasovi, ki priporočajo, naj rimska kurija dovoli, da se verniki udeleže ustanovljenja katoliških bogoslužnih občir. V novejem času priporoča tudi poslanec abbe Gavraud. naj bi papež dovolil katoliška bogoslužna društva. V članku neke revije dokazuje abbe, da zakon o ločitvi nudi katolikom velike koristi in da določbe o bogoslužnih društvih bolj odgovarjajo cerkvenemu duhu. nego zakon o cerkveni upravi ki je bil ustvarjen v smislu konkordata pod Napoleonom i. Današnji republikanski zakon ščiti interese cerkve bolje, nego imperijalistični zakon o cerkveni upravi. Dogodki na Ruskem. Državna duma. Iz Moskve poročajo : Zmerni poslanci ne vidijo v dejstvu, da car ni hotel vsprejeti deputacije dume, ki mu je hotela izročiti adreso, nikake razžalitve narodnega zastopstva. Ta dogodek ne sme dati povoda za kak spor, duma mora marveč mirno nadaljevati svoje delo. Ni dvoma, da bo razpuščena, toda želeti je. da pride do spora radi agrarne re-lorme. da bodo na novih volitvah vsi kmetje glasovali za stranke levice. General Trepov se je baje izjavil, da vlada ne razpusti dume, toda ustvariti hoče tako razmerje, »lit se poslanci razidejo sami od sebe. Ruska modra knjiga. ..Novoje Vreinja" poroča, da je. kompetentna oblast na podlagi spisov iz tajnih arhivov sestavila modro knjigo o odnošajih Rusije d«) Kitajske in Japonske pred vojno. Knjigo predlože poslancem dume. Modra knjiga opisuje vse dogodke, ki so se vršili pred krvavo rusko-japonsko vojno. Drobne politične vesti. Bogoslovci i n vojaška s 1 u ž-1» a n a Francoske m. Francoski mini-sterski svet je sklenil, da bogoslovci, ki vsled zakona o ločitvi cerkve od države spadajo zopet pod predpise splošnih zakonov, nimajo več pravice do enoletne vojaške službe. M i n i s t e r s k a kriza v Italiji. Kakor javljajo iz Kima. je Giolitti vprašal Domače vesti. II. tajna seja mestnega sveta se je, pod predsedstvom I. podpredsednika dra. Veneziana. vršila sinoči, pričenši ob 7. uri. Vlado je zastopal vladni svetnik L. Lasciak. Prisotnih je bilo 45 svetovalcev. V seji se je sklenilo : da se ponovi za o let najemninska pogodba z dediči Jakoba Brunnerja za prostore ljudske šole v ulici del Lazzaretto vec-chio; da se imenuje efektivnim docent višje mestne realke Gino Farolfi, in to v poskusnem troletju : da se suplent na istej šoli, Fran Blasig, imenuje efektivnim docentom v poskusnem troletju za stolico naravoslovja, fizike in kemije, ki je izpraznjena na istej šoli ; da se dovoli dopust za šolsko leto 1906—1907 vodji ljudske in meščanske šole v novem mestu (ulica S. Nicolo in ulica Nuova), Ivanu Petenerju. v slučaju, da bo on še nadalje potrjen kakor okrajni šolski nadzornik : da se s koncem tekočega šolskega leta vpokoji profesorja občinske gimnazije Karola \Vendlennerja. vodjo ljudske šole v Rojanu Edvarda Taucerja, vodjo ljudske šole na Vrdeli Frana Pelizzona, vodjo ljudske šole ustanove Morpurgo Josipa Kossovitz. učiteljico ljudske šole v ulici Giotto Erminijo Cerf in učiteljico ljudske šole na Vrdeli Angelijo Vecchio. Umrl je v torek zvečer v -Ljubljani ravnatelj „Zadružne zveze" in načelnik „Gospodarske zveze"', brat ljubljanskega škofa, g. Josip Jeglič v starosti 47 let. Pokojnik je bil v gospodarskih stvareh strokovnjak. Znjim mnogo izgubijo gospodarski zavodi, ki jim je načeloval. Zabeleženo bodi! Minolo nedeljo se je vršil v Ljubljani shod. sklican po socijalno-demokratični stranki. Na shodu so razpravljali o stavki delavcev v pivovarni Koslerjevi. Na tem shodu je prišlo do pojava, ki je vreden, da ga zabeležimo. In to tem bolj, ker je prišel od strani, ki vživa avtoriteto v slovenski socijalni demokraciji. Gospod E t h i n Kristan je bil — kakor čitamo v „Slov. Narodu*4 — ki je izjavil : „Naše stališče napram tej stavki je: »Organizirano delavstvo je ohladilo kotle Koslerjeve tovarne — zdaj pa ohladi to delavstvo teh kapitalistov ošahnost in trmoglavost z bojkotom na njih pivo in na pivo „Zveze". To pravico imamo, da vsakdo zahteva od gostilničarja drugo, ne pa Koslerjevo pivo in pridružiti se mora delavstvu v tem boju tudi naše slovensko meščanstvo. P o d p i r a j m o r a j s e tisto domačo pivovarno, ki daruje del svojega dobička v narodne namene, mesto da bi podpirali — nemškutarsko pivovarno bratov K o s 1 e r j e v. A naš bojkot pojde po vseh deželah, kjer imamo organizirano delavstvo ! Mi bomo pa vzdržavali bojkot ne le par mesecev, nego makari par let! Predlog Kristanov glede bojkotiranja Kos-lerjevega piva je shod enoglasno sprejel. S tem, da se je g. Kristan obrnil se I svojim pozivom tudi do slovenskega meščans-j tva. in da je pozival na podpiranje tvrdke, ki kaj daruje v narodne namene, je prav za prav podal naši socijalni demokraciji cel program, ki bi — ako bi bil dosledno in povsodi izvajan od naše socijalne demokracije — donašal velike koristi stvari naroda v prvo že s tem, ker bi pomagal pomnoževati prispevke za kulturelne potrebe naroda, in potem tudi s tem, da bi se ravno vsled tega neizogibno blažila napetost med narodno stranko in socijalno demokracijo. Mi trdimo vedno in tudi danes, da je ob vseh razlikah v načelih in naziranjih. ki ločujejo narodno stranko in socijalno demokracijo, vendar-le toček. kjer bi lahko obojni skupno koristili napredku naroda. Zato se nam je zdelo potrebno, da smo zabeležili gornji nastop g. Kristana. In naša želja je, da bi socijalna demokracija v praksi in dosledno uveljavljala stališče, na katero se je postavil g.. Kristan na gori rečenem shodu. „Mestni jezik" ! Prejeli smo : Gospoda na našem magistratu vganjajo grozne komedije, ker so dosegli, da jim državne oblasti dopisujejo v laškem jeziku ! Ne le da nimamo nič proti temu. marveč se nam vidi povsem naravno, da vlada občuje z autononinimi činitelji v jeziku, ki ga določajo ti zadnji. Motijo se pa na magistratu ako menijo, da so ob enem tudi nas Slovence ugnali v kozji rog! Naj se italijanski listi šopirijo kolikor jim drago in naj se na magistratu še z večo energijo branijo slovenskih vlog, vendar ostaja dejstvo, da je slovenski jezik v Trstu deželni jezik (kar nemški ni) in otane tudi dejstvo, da bo moral, kakor dosedaj, tudi še nadalje — naš slavni magistrat reševati slovenske vloge ! Gospoda se motijo, ako mislijo, da so tudi nam zamašili naša slovenska usta ! Mi bomo slej ko prej vlagali slovenske vloge in bomo tudi zahtevali rešitev. Bolj. kt» bo magistrat kljuboval nam. bolj bomo vračali šilo za ognjilo. Mi vsprejemamo in rešujemo laške vloge, doposlane nam po mestnem magistratu, a zahtevamo, da tudi magistrat stori, kar mora storiti, namreč : reševati slovenske vloge. Glede prošenj za domovinsko pravico, smo se vdali magistratov i m mogotcem, a to ne na ljubo njim. ampak le na korist našim prosilcem. Prej smo vlagali slovenske prošnje, ki jih je magistrat, (izvzemši par slučajev.) vse odbil. Potom utokov je pozneje isti magistrat rešil vse slovenske prošnje. Prošnje smo torej vlagali italijanske. Redarstvena potrdila o 10-letnem bivanju pa v slovenskem jeziku. (Ako ni kak redarstveni organček slučajno napisal laškega jpotrdila na slovt prošnjo !) Do sedaj je šlo vse gladko, to je, magistrat je reševal take prošnje brez prigovora. Sedaj se pa gospoda menda hočejo zopet kujati. Zahtevati so začeli ; naj bodo prošnje in — priloge laške, drugače da ne bodo reševali nič !! ! Mi se pa ne bomo več klanjali magistratnim nezadovoljnežem. Ako jim ni drago, da jim pošiljamo italijanske prošnje s slovenskimi prilogami pa začnemo zopet se slovenskimi prošnjami ! Je pa tudi nesmiselno postopanje mestnih organov. Danes nečejo slovenskih redarstvenih potrdil — jutri se pa že lahkotdomislijo, da bodo zahtevali tudi laške domovnice ! Da je v Trstu edino le italijanski jezik mestni jezik, kakor se baha ,. L' Indipendente*4, je tako neumna trditev, da se jej morata smejati celo Mihec in Jakec ! Ko bi rekli, da je italijanščina jezik mestnega magistrata, oziroma njegovih vsemogočnežev, naj bi še bilo, ali da je italijanski jezik jezile mesta Trsta (!!!) ta je pa že prehuda bomba ! Mi Slovenci smo meščani kakor vi in moramo živeti v slogi (tako vsaj nas učijo veljavni možje) zato bo najboljše, da gospodje še nadalje vsprejemajo in rešujejo laške prošnje se slovenskimi prilogami. Ako pa hočejo imeti nekoliko več dela, potem pa le na boj — proti slovenskim prilogam ! B r e j s k i. Poziv. Od mestnega magistrata v Ljubljani smo prejeli: Pred dvema letoma se je ustanovila na ljubljanskem magistratu evidenčna zbirka vseh slovenskih časopisov. Uredništva pošiljajo svoje liste na magistrat brezplačno kakor dolžnostne eksemplarje, zato, da morejo tukaj na enem kraju študirati slovanski literati slovensko žurnalistiko in da jim ni treba radi tega potovati v vsa tista mesta — in celo v Ameriko — koder se izdajejo ali tiskajo slovenski časopisi. Ravno tako potrebna pa je tudi razvid-nica vseh novih knjig slovenskih. Literati, domači in tuji, potrebujejo za svoje študije to ali ono knjigo ali brošuro, ki je pa v Ljubljani slučajno ni dobiti, ker je izšla morda v kaki drugi kronovini; kajti c. kr. licejska knjižnica ljubljanska dobiva dolžnostne eksemplarje samo tistih knjig in brošur, ki so bile natisnjene na Kranjskem. Res, da ima c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju dolžnostne eksemplarje vseli tiskovin kar jih izhaja v Avstriji sploh, ali na Dunaj se ne more peljati za vsako malenkost literarni zgodovinar. Zato bi bilo gotovo ustreženo slovenskim književnikom, biblijogralom in liter, zgodovinarjem. ko bi se ustanovil na ljubljanskem magistratu zraven že obstoječe evidenčne zbirke slov. časopisov še čisto nov oddelek za evidenco vseh novih slovenskih knjig in brošur. V imenu dobre stvari se torej obračam do vseh gospodov knjigarjev, založnikov in tiskarjev, ki izdajejo, zalagajo ali tiskajo slovenske knjige in brošure s prošnjo, da poslej blagovolijo pošiljati brezplačno po jeden „dolžnosten** eksemplar svojih izdaj za „centralno narodno evidenčno knjižnico" mestnemu magisratu ljubljanskemu. Pošiljati vladi, licejski (oziroma deželni) knjižnici ter dvorni biblijoteki svoje „dolžnostne eksemplarje„ so dolžni založniki in tiskarji po zakonu. Podpisani mestni magistrat se ne more sklicevati v svojem pozivu na nobeden tak zakon : ampak apeluje samo na dobro voljo in na razsodnost ter na narodno zavednost gospodov založnikov in tiskarjev, tla pomo-4 rejo ustvariti zavod, ki 1k> povspeševal razvoj domače literature. Nadejam se, da moj poziv ne ostane pri nobenem založniku in tiskarju brez uspeha. Zupan : Iv. Hrib a r. Za današnji popoludanski izlet opozarja odbor tržaške podružnice „Slov. plan. društva" svoje člene, da vlak državne želez niče, postaja Sv. Andrej, odhaja z starega kolodvora in to točno ob 2 uri 25 min. Skupen polet do Drage, potem črez Sv. Mihel, Krvavi potok, na Videž. Z Videza v Kozino, kjer bo odmor in skupni sestanek. Povrat iz Kozine v Trst proti večeru poljuben ker odhaja iz Kozine-Herpelje več vlakov. V slučaju neugodnega vremena odpade izlet. Trgovci z jestvinami in trgovci Sploh so naprošeni, da pridejo prav gotovo v petek dne 25. t. m. najkasneje ob uri in pol zvečer v prostore „Trgovsko izobraž. društva", ulica S. Francesco št. 2. I. nadstr. Vršiti se ima neko jako važno posvetovanje, ki bo zanimalo vsakterega. A* lastno korist trgovcev bo, ako se udeleže posvetovanja. Prosi se, da bi oni, ki so čitali to vabilo blagovolili obvestiti tiste svoje kolege, ki bi slučajno ne čitali. Nadejamo se, da se vsi odzovejo temu povabilu ! Na svidenje v petek ! Novi kolodvor Trst-sv. Andrej ne l, za osebni promet otvorjen danes, kakor sni., nedavno poročali, marveč je otvoritev otlu,. žena na pozneji čas. Pričeli so pa te dni /.. poskus voziti po novi železnici vlaki iz Tr-i v Gorico. Izlet v postojnsko jamo. Družba ju/i„ železnice nam javlja, da priredi na Binkoštnj ponedeljek, dne 4, junija posebne vlake i/ Trsta, z Reke in iz Komuna v Postojno ii, nazaj. Iz Trsta odide posebni vlak ob M. uri 40 minut zjutraj in pride v Postojno ob 12. uri 22 minut. Iz Postojne odide vlak prati Trstu ob uri 5 minut zvečer in dospe v Trst ob 11. uri po noči. Cena iz Trsta . Postojno (tje in nazaj) je določena: za I. razred K 12.—, za DL K 9.50, za III. K 6.90. V teh cenah je všteta tudi vstopnina v slavno jamo, ki bo krasno električno razsvetljena. Veletatovi pred porotniki. Pred\ rajšnjim je začela pred porotnim so diši v Gorici jako zanimiva razprava proti „svedrovcem^' radi tatvine pri Ioni v Kaštelu Gorici. Na zatožni klopi so sedeli Albert I' čenko, rojen v Trstu 1. IS77.. pristojen Komen, Renat Siglich, rojen v Trstu. 1. 18«sl„ tam pristojen, Iv. Colombo, rojen v Tistu 1. 1877., pristojen v Gojaće na Vipavskem, Fr. Perissini, rojen v Dolenjah leta I8»i7.. .Tos. Crnigoj, rojen v Neblem 1. li><><>. Obtožnica je jako obsežna ter opisuj natančno vse obtožence in njihova dejanja. Poleg tatvine pri .Toni. so bili imenovani toženi, da so poskušali še d\e drugi tatvini eno v Gorici, a drugo na železniški postiiii v Korminu. A poleg tega je splošno mnenji-, da so to členi večje družbe onih veletatov. o katerih smo tolikokrat pisali in ki so pu-vrtali in okradli toliko blagajn. Ker je bila Srazsodba proglašena pozu., sinoči, nismo mogli izvedeti o njej ničeln-za današnji list. Beda. Izkoriščanje otroka. Dva spoda sta dala predsinočnjim na trgu jn> rudečega mosta aretovati 27-letnp Tereziji« >. in njeno 7. in pol letno hčerko Ines (Neža), in sicer zato, ker je deklica — na materinu zapoved — nadlegovala mimoidoče, pro-. jih miloščine. Mati in hči sta bili na |»<>. t si tam nabasal v žepe dva kilograma kav.-. To je bilo včeraj ob 11. uri in pol pred). -ludne. A ni mu šlo po sreči : zasačili so -še v skladišču in poklicali redarje, ki so iza aretovali in ga odvedli na policijo, kjer ga zaslišali, vzeli stvar na zapisnik in potem izpustili (ne zapisnik, ampak tatu) n svobodo. Italijan Giovanni Battista D., star mesecev v „kletko", in to vsled obsodi" imenovanega sodišča radi zločina pohotno^:. Drag brusar. Služkinja Ana Stan. služeča pri neki rodbini v ulici Miramar st. 17. je pred par dnevi dala nekemu l>ni-sarju, - ki se je bil sam prišel ponuja! — nož. da jej ga nabrusi. Predvčerajšn in je brusar prinesel nabrušen nož nazaj in svoje delo zahteval 2«) stotink. Ana Stas-pa ni imela dovolj drobiža in je bnisai izročila 20 kronski bankovec, proseča naj ga gre izmenjat. Brusar je vzel bankuv. in — od istega hipa ga ni Ana Stare v< videla. Včeraj je prijavila dogodek na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. kje je tudi opisala brusarjevo osebo. Policiji -zdi. da dotičnika pozna. SLoledar ln vreme. Danes: Vnebohod ; i • alav; Cvjeta. — Jutri: Urban, papež; Noidm r Krasulja. - Temperatura včeraj : ob 'J. uri ludne -f- Celsius. — Vreme včeraj : uesU* nov.tno. Društvene vesli in zabave. V Kozino! „Slovenska Čitalnica" Skednju priredi torej danes svoj prvi izh i Kozino. Škedenjci, Kranjci. Štajerci. Koi Hrvatje in en Srb: v.si ti (nad luo členih smo kakor ena družina zbrani okolu narr • nega ognjišča škedenjske ..Čitalnice", ki visoko nosi zastavo omike, napredka in bode. Da se bolj upoznamo med seboj ter skupno nasladimo na krasni naravi in K ]'■ zabavi, udeležimo se vsi današnjega izletu v Kozino. Naš odbor nam je poskrbel doni" 1 godbo kakor tudi oddelek rodoljubnih .. \ - * silašev". Zagotovljena je res krasna zali; Sestanek bo na vrtu restavracije „Kozina" pri gosp. Dekleva, kjer se bo vršila zabav-u Vstopnina je brezplačna. Na zabavi bo >" postaje Herpelje-Kozina odhaja vlak točno l ,: 9. uri 35 minut zvečer. V čelrtek. dne 24. maja 1906. :>EDINOST« štev. 142. Stran IIT Nadejaje se častne udeležbe toliko od dragih členov, kolikor od prijateljev Čitalnice". kličemo : na veselo svidenje na prvem izletu v Kozino ! Ud. Pevsko društvo ..Ilirija" pri sv. Jakobu v Trstu priredi svojo vrtno veselico v nedeljo dne 27. maja na vrtu konsumnega društva s petjem, igro in plesom. Ker je društvo ..Ilirija" pred kratkim začelo svoje delovanje na narodnem polju, nadeja se, da ga slavno občinstvo počasti se svojo udeležbo v velikem številu ter ga tako podkrepi in vspodbudi na njegovem delu za blagor in proč v it našega rodu z gojitvijo naše lepe slovanske pesmi. Slovenci sv. jakobški ter drugi: ne pozabite v nedeljo priti na koncert naše dične ..Ilirije" ! Ruski kružok javlja, da odpade prihodnji petek pouk v hrvaščini. ..Dramatično društvo" vabi vse p. n. člene in prijatelje društva na letni občni zbor. ki se bo vršil v soboto, dne t. m. v društveni sobi. Začetek ob 8. uri zvečer. I hievni red je sledeči : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti. ..Dramatično društvo" vabi vse gg. odbornike, da «se gotovo udeleže odborove seje. ki bo v petek, dne 25. t. m. ob . Blagajnik polaga račun. 4. Izvolijo se pregledovalci računov. 5. Izvoli se nov odbor za bodoče leto. «5. Stavijo se morebitni predlogi in nasveti. Iz Cetinja. CETINJE 23. Boji na turško črnogorski meji so ponehali. Ciklon. PALMA (Balearski otoki) 23. Včeraj je ciklon opustošil severni del otoka Majorka. Skoda je zelo velika. Jubilej v Bukarešta. BUKAREŠT 23. Ob izredno številni udeležbi in z velikim sijajem se je vršila danes narodna slavnost. Učenci vseh ljudskih, srednjih in visokih šol so detilirali pred kraljem in kraljevo rodbino. Kralju in kraljevi rodbini je prebivalstvo priredilo ginljive ovacije. Ob 3. uri popoludne je kralj vsprejel v slovesni avdijenci člene diplomatičnega zbjra. Vsi diplomatje so izročili lastnoročna pisma svojih vladarjev, v katerih izražajo svoje čestitke. Svetovni poštni kongres. RIM 23. Svetovni poštni kongres je imel danes svojo prvo sejo. r MALI OGLASI. -"T Brzojavne vesti. Avstrijska gospodska zbornica. 1>1'NAJ 21. Gospodska zbornica je sklicana na sejo za ponedeljek 28. t. m. Na dnevnem redu je debata o najnoveji izjavi inini!*ter>kega predsednika ter volitev delegacije. Poslanska zbornica. IH NA.I 23. Posl. Pueher je govoril štiri ure. V svojem govoru je pobijal včerajšnji predlog dnevnega reda Poljakov in naglašal. da ne sme priti na razpravo podržavljenje severne železnice pred obrtno reformo. Opozoril je na narodne in gospodarske pomisleke, ki so s stališča Nemcev proti podržavljenju severne železnice, polemiziral je tudi proti vladni izjavi ministerskega predsednika ter slednjič izjavil, da je njegova stranka za volilno reformo, vendar-le za tako. ki ne bo škodovala nemškim interesom. Nato je bila razprava ^zaključena. Posl. Erb je predlagal /a prihodnjo sejo nastopni dnevni red : 1. zakon o vojaški taksi, 2. obrtna reforma. ». predloga o severni železnici. 4. pooblastilni zakon. o. zakon proti pijančevanju ter poimensko glasovanje o tem predlogu. Predlog je bil vsprejet s 130 proti 116 glasovom. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v petek ob 11. uri dopoludne. Odsek za volilno reformo. I »ITN A J 23. Odsek za volilno reformo je sklican za petek ob uri popoludne. Načelnik pruskega generalnega štaba na Dunaju. T)l"NAJ 23. Danes preopoludne sta načelnika pruskega generalnega štaba Moltkeja v sprejela v avdijenci nadvojvoda Leopold Salvator in Fran Salvator. Nato je Moltke »biskal načelnika generalnega štaba barona liecka, vojnega ministra Pietreicha. ministra za deželno hrambo Sclionaicha in še druge vojaške poveljnike. Vseslovenski sokolski izlet v Brežicah dovoljen. BRKŽICE 23. Oblasti so dovolile vse-sokolski izlet in slavnost razvitja prapora tamošnjega „Sokola", ki se imata vršiti v Brežicah za Binkoštne praznike. Ogrska. BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro) Minis-terski predsednik dr. \\ ekerle je bil danes »poludiH' vsprejet od cesarja v avdijenci. BUDIMPEŠTA 23. Ob najlepšem vremenu sc je vršila danes pred cesarjem parada budimpeštanske garnizije. BUDIMPEŠTA 23. Listi se z malimi izjemami z velikim zadovoljstvom izražajo o prestolnem govoru. Poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro) Starostni predsednik je otvoril sejo ob 10. uri 2»>. min. Na dnevnem redu je bila izročitev mandatov. Nato je bilo izžrebanih devet veritikacijskih odsekov. Ob 117* uri je bila seja zaključena. Prihodnja seja v soboto. V petek bodo imeli svoje seje veritikacijski odseki. Švedska zbornica. STOKHOLM 28. Prva zbornica je vspre-jela trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Avstrijski odposlanec — odlikovan. KODAN.I 23. Avstro-ogrski odposlanec grof W \denbruck je dobil veliki križ reda ..Danebrog4*. Y Henrik ibsen. KRISTLTANI.TA 2-i. Henrik Ibsen je danes ob 2l/ž uri popoludne umrl. (Henrik Ibsen. rojen 20. marca 1828. v Skienu. je največi norvežki pesnik Op. ured.) Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. — Plača se takoj. ■ - a finctilllO dobro urejena in na lepem kraju v Ullollllld bližini južnega kolodvora se proda. Pobližje se poizve pri ..Inseratnem oddelku Edinostij'. Rusija. PETROGRAD 23. Predsednik državnega sveta grof Izvolski je na lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov odpuščen, ostane pa še člen državnega sveta z dostojanstvom vladnega tajnika. PETROGRAD* 23. Predsednik minister-skega sveta Goremikin je predložil carju*v potrdilo program vlade, ki ga I »o v državni dumi razvijal kakor odgovor na adreso. Državna duma. PETROGRAD 23. Minister za notranje stvari Stoligin predloži v kratkem dumi načrt glede preosnove lokalne uprave. — Parlamentarni odsek „kadetov'* je danes konečno vsprejel zakonski načrt glede splošne, neomejene, enake, direktne in tajne volilne pravice brez razlike spola. Ta zakonski načrt se predloži dumi. Loterijske številke, izžrebane dne 23. t. m.: Brno 50 80 23 71 74 I n o m o s t 48 10 53 51 40 Borzna poročila dne 23. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240.40—240.55, Francija K 95.40—95.r>5, Italija K 95.1—95.00, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.20---117.3 , nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 99.55— 91«.i*5, ogrska kronska renta K 95.45—95.7 5, italijanska renta K ——.—, kreditne akcije K 87^.50 — 677.50, državne železnice K 677.--679.— — Lombardi K 132.— 134.— Lloydove akcije K 764.— 77-4.— Srečke Tisa K 331.75—33».75, Kredit K 496— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1; 2 50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.55 100.; 5 „ n srebru 100.55 100. 0 Avstrijska renta v zlatu 117.95 118 v kronah *J" 99.90 99 «0 Avatr. investicijska renta 3<% 89.9J 89.65 Ogrska renta v zlatu 4°,0 114.25 114.25 „ kronah 4° „ 95.60 95.50 n « 31/, &5.70 S6.55 Akcije nacijonalne banka 1672.— 1 67» >.— Kreditne akcije 676.75 675.— London, 10 Lstr. 240.37'/; 240.40 10'J državnih mark 117.30 117.25 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.12 li>12 100 itai. lir 95.55 9.4.55 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.1)0, italijanska renta 105.6j, španski exterieur 96.92, akcije otomanske banke 670 M eujice na London 252 — Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 14l».— unificirana turška renta 95.40 avstrijska zlata renta 99.30, ogrska 4% zlata renta 91.50, I^anderbank -—, turške srečke 144.75, pa-rižsa banka 16 07, italijanske meridijonalne akcije S05.—, akcije Kio Tinto 16.65 Miroa Luudon: (Sklep) Konsolidiran dolg S9.4/ic srebro 31.8/m, Loinbardi £>.'/», španska renta 96.',.8 italijanska renta 105.— tržni diskont 31/-, menjice na Dunaju —.— Mirna. Tržna poročila 23. maja. Budimpešta. Pšenica ?a maj K —*— do K —.—, rž za maj h —■— do--, o .es za maj od tx — — do--koruza za maj K 12'S«> do K 12*90. Pšeniia: ponudbe zadostne!; o .-i ra-e v zbolj-;a'io, euiieuca mrtva. Indaja: 24.000 met. stot. za 15 stot. ceneje. Druga žita mirno. Vreme : lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santjs good average za maj o6.*/4, september 37 de- cember 38.:iM, za marec 38Miroo. — Kava Kio navadna locu 08—40, navadna reelna 41 - 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 15.70, za junij 15.70, za julij 16—, za avgust 16.20, za september 1630, za oktober 16.55. — Stalno. Vreme : lepo. Havre. 'Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 45.25, za sept. 46.—. Stalno. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 10 stot.nk nižje. — Prodjja : 3000 vreč. London. Sladkor is repe surov 77/„ Sb. Miruo Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, za junij 15.50, za julij-avgust 15.75, za sept.-dec. 15.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.55, za junij 23.65, za julij-avgust 23.25, za sept.-dec. 22.20 (mirno). — M ika za tekoči mesec 30.20, za junij 30.50, za julij-avgust 30.00, september-dec. 29.35 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec o9.50, za junij 59.5«». za ^julij-avgust 59.75, za sept.-dec. 61-— (mlačno) — Špirit za tekoči mesec 40.75, za junij 41 —, za julij-avgust 41.25, za Heptember-dec. 3t>.— (mirne). — Sladkor aurov 88° uso nov 21.1JL—21**/. imirno) bel za tekoči mesec 24 ' za junij 24.*/,. za julij-avgust 24.7/„, za oktober januvar 25.T 8, i mlačno), rafiniran 56.——56.50. — Vreme: lepo. nril7tlOflil#Q za povekšanje dobro upeljanega Ul UAlIvllllVa povzetja išče inžener Z i vic v Trstu, Trgovinska ulica 2.__531 7 o čnoniialnn dobro uPe,jarK» kovinsko Mmik opol/ljamu, industrijo se išče finančnega in delavnega kompanjona. Z i v i c i dr.i, Trst, Trgovinska ulica 2. _600 Malo stanovanje Si^iE?^ 13 kron mesečno) Vrdela (Breg) Št. 98S. _506 Prodajalnica jestvin ^JSV^t prostorom za skladišče, kuhinjo na plin, letna stanarina lfcO gld., se proda radi boležni. Ulica Giuseppe Caprin št. 19._M>9 Gostilna „Alla Costanza U 'Via Nuova št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si občinstvu Henrik K o s i č Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25. Via Belvedere štev. 23. V soboto dne 26. maja odpre se na novo dobroznano gostilno Andemo de Francele r ulici Belvedere štev. 23 (zrjiven Transporta> fincnnrlipns 7 večIetno P^arsko prakso, ve-UUofJUUI0II& gča slovenskega in nemškega jezika išče službe. — Naslov pove „Inseratni urad ..Edinost". <»02 V najem se oddajo mala stanovanja, Kolonja štev. 175 5* >7 Zenitna ponudba, gotovine z letno plačo 15(K) kron in s pravico do penzije, se želi poročiti s pošteno Slovenko »I i Hrvatico, samico ali udovo brez otrok. 3b do 45 let staro s 5C00 kron gotovine. Pisma naj se pošiljajo do 15. junija pod imenom ..M o r s k i V a I št. 88*' poste restante uiica Stadion v Trstu. 590 UonM CLrrrtlo (ul'Cft Raffineria št. 3). Tovarna nclii . OIU Uld sladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 361 5klfintaln\# časnikarskega papirja se takoj IVVIII leti U ▼ proda- Naslov pri „Edinosti" Dlnnninn v dobrem stanu Be išče. Naslov pri Blagajna „Edinosti".__ To m h ■ 11*0 o L D instrumente za popotni tam I dlllftfUI ClOl\Xj buraški zbor se vkupi. Ve< pove „Inseratni urad Edinosti". ec 800 Kllharioa ^ j° Služila 27 let pri pokojnem IVUIlal lud kanoniku Karabaiču, želi stopili v službo v, kaki manji družini. Naslov pri „Edinosti". Točila se bodo vsakovrstna dobra i a pristna vina 1. vrste po jako nizkih cenah. Domača Mm vsaki čas dobro preskrbljena Priporoča se si. občinstvu za mnogobrojni obisk dobroznan gostilničar FRAN FUK Via BelVedere štev. 23. caoooooooooooooo Novi dohodi poletnega blaga za obleke po ni/t i h absolutno ugodnih cenah. Vse zimsko blago sr produ po čistili tovarniških cenah. rilfnrOP krasen, na najlepšem in uajzdravejem UVUlCu griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v „Inseratnem uradu Edinosti". OfiO ' Giuseppe Specbar ulica S. Spiridionc št. 6. PoPPdId obzirnega zemljišča, nahajajočegra se ■ l/BIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu ho na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije duja .Inseratni urad Edinosti". 061 PnhlČtvn 9vet'° temno, se prodaja; po- rUlIlMVU polne sobe in pesamezni komadi. Izbera atolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 dobro izve- Trgovskega pomočnika žbauega za trgovino na deželi, išče sc. Ponudbe na ,,li>seratni oddelek Edinosti" pod „Trgovski pomočnik". 59") 11 m o m G i o v. P liska, Corso št. 13, izvrši vsa-Uloi koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (26^) l/olilf fl TOmliicPO hlizu niesta, v ^korklji-V Vlili U iLCIlllJIdUU Kolonji, v najzdravejem solnčnatem kraju je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razp lago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo la9tno hišo, ne zamudite te važae izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kameuo-lom, tako da se dobi muterijal z* zgradbo po nizki ceui. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Nji željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu ua obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustn.eno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trsr, ulica Giorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7. pop.) Narodni dom. Urini* 7p|i zračno stanovanje, veliko ali malo l\UUI z lepim razgledom, v najlepši legi mesta, naj se obrne na ..Inseratni urad Edinosti". 591 f^ijinict star' -)ako zmuž°u, se ponuja društvom ' in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri ..Inseratnem uradu Edinosti" (700 ANjTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedensc. Trst - C ari o Goldouijev trg n - Trst Zastopi! tovarne koles in moMoles „Poch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalogu priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd Velika zalog* pripadkov po tovarniških cenah. - TELEFON štev. 1734. Ijjriv.;«™ BVsa. -IOiiC>>IOIIOIIOiiO:IOIIOiiO>I OIIOI o----* S&3T Tov ar rs a pohistvs ulica Tesa 5iv. 52. 7\ (hstna hiša). ZALO O A : pmzzn RCSF.kIO (šolsko poslopje) Cene, da se ni baci r.ou^no konkuronoa. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. SlIitrov&B ct:iii: brozpl^£no in frftn^o i O ' i O 11 O ; t O • i O n O i' O i S' ' OnO'iOi va^ti V,-:-, v Kdor se noče ukvarjati z mučnim, duhomornim soštev/a-njem, kupi naj si fitix soštevalni stroj Cena 3U kron — po povzetju Iranko. V petih minutah se naučite stro] rabiti. — Odlikovan na vseh razstavah. Zastopstvo Adix Company v Krškem. ELENA BALLIS Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 VELiIKA ZALOGA seleznin za vrata in skna, železnin za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za žvepljanje in dr. gih kmetijskih predmetov po nizkih cenati ^Cenrik Kosič prevzame danes gostilno v ulici Belvedere štev. 17 Priporoča se svojim znanim gostom za obisk. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Ptran IV. »EDINOST« štev. 142. Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom. dvornim, državnim in privatnim uradnikom, učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na V4 — 25 let proti mesečnim ljA lj2 in celoletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (k apitalizacija plače). io/ t io/ t jt 4«/„! -I /o ♦ - U • * /o • * /<> • Realni kredit ! od 300 kron naprej na I., TL in III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od r'/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeci kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kal.or napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep- tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor !, MELLER L. EGYED BudimpeSta V Kohdnv-Utcza 19/B m, ^ t- as.**«-'j Na Najvišje povelje Njag. i v-t- ** * « ja - c. kr. apostol. Veličanstva XXXVII. c- kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske oržavne polovice. je cdma v Avstriji državno dovoljena, obsega F. PerfcOt urar TRST -al. Poste naove št. 9 priporoča velik" izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske jvj ure za gospe. Izbor ur x» birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Velika zaloga Mirnu in kap za rojake in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuliovine ter jamči za škodo provzroteno po moljih in po požaru. Kdor išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje : kdor išče uradnike ali službeno o*obje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kfior želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd- itd. naj se posluži SALIH OGLASOV v ..Edinost i4-, ki so najceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena. "^H v 137 dobitov znaša, 200.000 v gotovini 512.200 kron v gotovini. > g Sa denarna loterija, i8 - Glavni dobitek Srečkanje se bo vršilo nepicllicno dne 21. junija 1906. Srečka stane 4 krone Srečke se vdobivajo pri oddelku za državno lottrijo na Dunaju, III. Vordere Zollamtstras.se 7. v loterijskih kolekcijah, tobakarnah. davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah ter menjalnicah. — Igralni rel ae daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto Od c. kr. direkcije iotepijsM iloiiodko?. Dldelet Mm\h loterij. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakorSno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični nrad Oiuseppe DContalbetti Ulica Sanita 10. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne Najfinejše namizno in jedilno olje ae vdobi pri - narodni zalogi olja -- Trg Barriera štev. 3. ivan Muiomg, lastnik V četrtek, dne 24. maja l'1 Kfeparska deSavnica ARTURO PISCU R TRS T u lica deli' Is t it lita st. 5 izvršuj o vsakovrstno delo po nizkih crna i kuhinjska oprema z Mtra, emiila, in litega želsga; vrči za mle'o Stavbena dela. kakor žlebi in cevi. KOLESA (BSCIK ClcvelanD, WestJielS, Columaia, ? 5 5 v Rvetovnoznane znamke fiQT modeli 1905 Kolesa Coarier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava Pneumarit prve vrste. Jamči se za dve leti. Miileli I-Oh' Cene zmerne. FRAflCESCO BEDN^R Trst, ulica. Pcntoroiso št 4. Tovarna ptrooajsKili Kanciirov 99 s n e s11 v a fis W Najboljša reklama za trgovce 'Specijaliteta najokiisnejših »ludčtf obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, I ki. poleg tega, da ao neprekosljivi glede svojih redil - so „MALI OGLASI - v „Edinosti" t\\\\\ V V \\ \ VV' s*s s *, fXAJ AVGUST STULAR ul. Gioachino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega) priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljeno — krojaćnico —— Bogata zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — Unanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. Ukusni kroj, kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blago. izdeluje se tndi Kompleinis soKolsse oblete po najnižji ceni. — velita zaloaa Kravat In vsafce vrste gumb. nih snovi, ne provzročajo najmanjega kvari zoženi. Zahtevajte vedno le Karamele tovarne petrograjsklh kanditov Minerva Naročila se spreaoajo v ulici della Zonta 9. telefon 601. DARILA ZA BIRMO Urar Giacomo Pagnacco Trst, ulica Barriera vecchia St. 11 ipoleg slaščičarne CATTI) ima na razpolago zalogo zlatih in srebrnih ur kakor tudi zlatih in srebrnih verižic jgf po tovarniških cenah. "^S ® Svoji k svojim! Svoji k svojim! - M. ASTE ---i manifakturn;m blagom Sprejemajo se tudi vsakovrstne - Dveletno jamstvo. — poprave. Ces. in kr. priv. Velika zaloga z uliea Nuova it. 36, vogal ul. S Lazzaro. s podružnico ul. S. Lazzaro St. 5 si do \ol)uje ob\e^tili Platno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za-/ffi logo kakor ludi po\ećal« picttore etem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da ^ more v polni mtri zrcntiti /hte\sm cenj. odjemalcev. gjv & V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih | Avstrijski hzM\\\ zavoB m za trgovino In obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 miii.oio/ K Reserve 42 milijonov K TRŽAŠKA FI LIJ ALKA se bavi Velika zaloga APNENEGA KARBIDA prve vrste PO K 26 z:t k? čiste teže, prosto vozarine " za Istro in Goriško pri Paolo Patrizi f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST PaMovani draiosteija Mabnicb odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado, coćscssecosc je edini divan, ki služi ob jednem tudi za posteljo se žimnico in pod-zglavjem in neobhodno potreben unim, družinam, ki imajo J malo stanovanje. Plačevanje na obroke. £nton JKIahnlch, ui. sv. Ivana 10 | raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne iS? in narodnih trakov za društvene znake. Vffl Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatanč iej8 po Icenah- da k" w - ugaia,». Se - Pa se« ^ g z vsemi bančnimi opsracijami, z nani na zadržkov. Po«kui»ti m se prepričati! ^ bančen žiro in s tekočimi racuii. rfs*^ flRflNILNE UL0ŽNE KHcIiZICE Podpirajmo „Dijaško kuhinjo" v Trstu! s 11 o o Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe^icijsko podjetja RUDOLF EXNER - TRST Telefone it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefone It. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na v»e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in Dremanje Ulaga na vse proge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. - Edini tržaški zavod za M „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH Točna postrežba in nizke cene. obrestmi in rentni davek na l>re ne /uvoda Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vretatoili papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled Merijiene vrednote italijanske banke (Banea d7 ltalia) in sicilijanske banke (Banco di Sicilia) <1 ==D „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" cf Busiajska ccsta ši. 19 - v JHedJatovi hiši v prffližja - gusiajska cesta št. 19 sprejema : 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premeenin in pridelkov proti požarni škodi ; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaj! za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprojema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z^vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim ! ^ glavno poverjeništvo za Jrst, goriško in 3stro pri g. Drag. Stare v Jrshi bL Valdirivo 16