FoSfcnhm pfs&nm v gotovini. Leto VXIL, št. 230 a Ljubljana, sreda 10« oktobra 1934 Cena Dla L Izhaja rsafc dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — Inseratl do 30 pettt UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji lnserati petit LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon šV 66. vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« 3— ta ai26 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 relja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo, Teteron: sizz, si*** oj^*. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.S51. - - i* 1 . -j: ... HI sPI JE bil €ZB4t€) |C jJCcmaf deset minut je ti« tleli Kralj Aleksander I. je zgorel na žrtveniku zgodovine za svoj narod in svojo državo Jugoslavijo kot mučenik, da je ves njegov narod zaplakal v neizmerni bolesti. In sveta žrtev kraljeva plamti pred vsem narodom ter s svojim božanskim blagoslovom sveti na pot v bodočnost, ki jo je usmerjal, gladil in utrjeval z vsemi svojimi silami vse svoje dni do zadnjega diha« Kakor valovi hudourne poplave pretresa grozna resnica vse naše domove, v žaru nadčloveške žrtve se pa kali jeklena vera, da pravična usoda poplača kraljevo žrtev s srečnejšo Jugoslavijo pod vlado njegovega mladega sina, kralja Petra II. Slava kralju-mučeniku Aleksandru I.! Živel kralj Peter II.! Pariz, 10. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander je živel na tleh zavezniške in prijateljske Firancije komaj deset mi-mrt. Komaj se je formirala povorka in so krenili avtomobil^ proti vojaškemu spomeniku »Poihis d'Orient«, že se je zgodi! gnusni zločin, ki je ogrnil Jugoslavijo in Francijo v žalost in ogor-čil ves svet. Zraven Nj. Vel. kralja sla sedela francoski zunanji minister Barthou in general Georges, član vrhovnega vojnega sveta. Vsi so bili zelo dobro razpoloženi, množice so jih pa navdušeno pozdravljale. Povorka je vozila s hitrostjo kakih 8 km na uro. Naenkrat je na Borznem trgu skočil s pločnika krepak mož, star okrog 40 let, srednje dobre obleke; planil je proti kraljevskemu avtomobilu, ki ga je bilo :lahko spoznati po kraljevi zastavici. Francoski podpolkovnik, ki je ja-haJ vštric s šoferjem zraven avtomobila, je opazil tega človeka, kako teče proti avtornodiiu. Z vso silo je potegnil vajeti da ustavi konja in zadrži zločinca. Toda naj je bHa njegova kretnja še tako nagla, se mu vendarle ni posrečilo preprečiti nesreče, ker je bil atentator že na stopnici avtomobila "m začel streljati v Nj. Vel. kralja Aleksandra, ministra Barthouja in generala Georgesa. Podpolkovnik je medtem z udarci s sabljo podrl atentatorja, ki ga je šofer .pograbU za vrat. Zdi se, da je nekdo tudi streljal na atentatorja. Eni trde, da >e bil to šofer, drugi pa pravijo, da je streljal neki stražnik. Zdi se pta, da si je hotel atentator sarn pognati kroglo v usta. Množica je slišala streljanje in se je da prepreči atentatorjev namen. Nastala je strašna zmešnjava, ljudje so navalili proti avtomobilu, na množico pa konjeniki, ki so pritisnili proti avtomobilu. Avto je naposled krenil proti prefekturi. Atentatorja so d vi gnali in ga odnesli v bližnjo stražnico. Ljudje so bih" silno ogorčeni. Ves čas so zahtevali, da jim izroče atentatorja, da ga sami sodijo. Medtem je pa avto z Nj. Vel. kraljem prispe! na prefekturo, kier so Nj. Vel. kralja odnesli v kabinet in ga položili na posteljo. Zdravniki so storili vse, kar je v človeških močeh, toda izjaviti so morali, da ni več *pomoči. Nj, Vel. kralj je izdihnil točno ob 16.10 po francoskem čas«. Poldrugo uro nato je podlegel ranam tudi francoski zunanji minister Louis Barthou, ki je v imenu predsednika republike in francoske vlade malo poprej tako prisrčno pozdravil dragega gosta. General Georges je nevarno ranjen in viisi med življenjem in smrtjo. V tem trenutku — ob eni ponoči — se še ne ve, ali ostane pri življenju. Marseille, 10. oktobra. AA. Kraljevska ladja je prispela točno ob 4. popoldne po programu v marseillsko luko. Nj. Vel. kralj je takoj stopil po stopnicah z ladje; bil je vidno zelo dobro razpoložen. Pristopil je k zunanjemu ministru Barthouju in jugoslovenskemu poslaniku v Parizu dr. Spalajkoviću in jima dal roko. Ko je z vsemi prisotnimi izmenjal nekoliko prisrčnih besed, posebno z zastopniki jugoslovenske kolonije, je sedel v avto na desno stran, Barthou pa na njegovo levico, a enega izmed sprednjih sedežev je zavzel član francoskega vrhovnega vojnega sveta general Georges. Avto z Nj. Vel. kraljem in zunanjim ministrom Barthoujem je krenil skozi gost spali r Marseljčanov, kn so se v velikem števikt zorah* na ulicah, da pozdravijo visokega gosta, ln zavfl prod Sfpomenriku Poilus d'Orient, kjer je blagopokojni kralj hotel položiti srebrn venec Toda avto ni prevozil niti 50 m od obale, ko so počiti revorverski streli zločinskega atentatorja. Prvi mah se je zdelo, da je atentator sprožil šest strelov, pozneje se je pa pokazalo, da jih je 10. Medtem ko se te zrak tresel od navdušenih vzMkov MarseUčanov. so nenadoma udarili vmes kriki groze: Krafl je ubft! Kralj je ranjen! Kralj je mrtev! Med vsemi prisotnimi je nastala strahovita panika. Atentator Peter Kale men je bil izvršil gnusno dejanje tako, da je. ko se je avto začel pomikati, pritekel in skočil na stopnico avtomobila in sprožrl 10 strelov na kralja Aleksandra in njegova spremhjeva-lca. Trije streli so zadeli NjL Vel. kralja, in sicer eden v želodec, drugi v de^no stran pljuč, tretji pa v desno roko. Prva dva strela sta bila sanrtnonosna. Ostari streli so smrtno ranili Barthouja, nevarno pa generala Georgesa, ki še zmeraj leži v neki marseljski bolnici Takoj po atentatu se je a vito z Nj. Vel kraljem Aleksandrom odpeljal proti prefekturi, Barthouja in Georgesa so pa prepeljali v bolnico. Louis Barižiu je izdkmil ob 18. ari. •Mi cifsefffeff hi? (crcitp JHetcsander L is/ee Francije Na prefekturi so bili zbrani zdravniki, ki so se na vse načine trudili, da rešijo Nj. Vel. kralju življenje. Toda bilo je zaman, Nj. Vel. kralj je izdiihral- Blagoookojni kralj je bil v trenutku atentata v admiralski uniformi. V tej uniformi počiva zdaj njegovo truplo, pokrito s francosko trobojnico, v veliki dvorani marseillske prefekture. Na častni straži stoje jugoslovenski Častniki z »Dubrovnika«. V dvorani so tudi jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevrić, jugoslovenski poslanik dr. Spala jko vi ć, maršal dvora Dimi>trijević in zastopniki jugoslovenske kolonije. Pariz, 10. oktobra. AA. Iz Marseillesa poročajo o včerajšnjem tragičnem dogodku: Pred avtomobilom blagopokojnega kralja Aleksandra sta vozila dva policijska avtomobila, ki ju je od kraljevskega avta ločil oddelek konjenice marseillske garde. Ko je kraljev avto med navdušenim vzklikanjem Marselječanov prevozil kakih 100 m, je planil z leve atentator in začel streljati. Nato se je zgrudil na tla pod udarci sablje polkovnika Pioleta, ki je jahal ob kraljevem avtomobilu. Atentator ni izpustil revolverja iz rok. Slišalo se je še nekaj strelov in je padlo še več ljudi. Kakor trde, je ubit tudi neki stražnik. Nekateri pravijo, da je tudi šofer streljal v atentatorja. Nastala je strašna zmešnjava, množica je predrla kordon in se zgrnila proti avtomobilu- Prav takrat je navalila na množico konjeniška garda. Policija je hitro napravila red in omogočila, da je povorka nadaljevala svojo pot. Nekdo je kriknil šoferju, naj vozi na prefekturo, in tako je tudi storil, medtem so pa ranjenega Barthouja in generala Georgesa odpeljali z drugim avtomobilom v bolnico. Avto, v katerem je bil Nj, Vel. kralj, je množica na vožnji do prefekture burno pozdravljala, ker še ni vedela o zločinu. Šele spremljevalci umirajočega kralja so s solzami v očeh opozorili ljudi, kaj se je zgodilo, na kar je nastala tišina, Nj. Vel. kralja sta zadela dva strela, eden v prsi, drugi pa v želodec. Po zdravniškem pregledu so položili velikega pokojnika v dvorano prefekture, Čez truplo so pa pogrnili državno zastavo in položili nanjo sabljo, čepico in okrvavljene rokavice. Slovo od prvorojenca Beograd, 10. oktobra, p, »Pravda« je objavila danes ganljiv dogodek ob odhodu Nj. Vel. kralja Petra IL v London. Na žel. postaji mu je njegov oče, pokojni vladar Aleksander, še dejal: »Sin, sedaj je čas, da še ločiva. Ti pojdeš v šolo. Bodi pošten, dober in pameten! Vedi, da te čakajo v bodočnosti še velike naloge.ee List ugotavlja, da je bil kralj ob tem slovesu globoko ganjen, kakor da bi bil že tedaj čutil, da bo moral njegov mladi sin že v kratkem prevzeti težke dolžnosti. Proglas francoske vlade Pariz, 10. oktobra, AA. Francoska vlada je izdala ta-le proglas: Francoska vlada z bolestjo oznanja narodu, da je ubit Nj. VeL kralj Aleksander, ki je padel v trenutku, ko je prišel, da sporoči francoskemu narodu izraze ljubezni in zvestobe jugosloven-skega naroda, Kot tolmač narodih čuv-stev je vlada izrekla Nj. VeL kraljici Mariji, jugoslovenski vladi in prijateljskemu narodu globoko bolest francoskega naroda. Razen kralja Aleksandra je padel smrtno zadet tudi Louis Barthou. V tej tragični bolesti čutita oba naroda bolj kakor kdajkoli skupnost svojega srca in svojih misli. Beograd se je zavil v žalost Beograd, 10. oktobra, p. Vest o težki nesreči in izgubi našega ljubljenega kralja je izzvala v Beograda in v vsej državi nepopisno bolest in tugo. V Beogradu je prebivalstvo izvedelo za strašno novico iz Marsaillea okrog 30. ure. Na vsa lica je legla temna skrb. globoka žalost. Ljudje niso mogli več zadrževati solz. Vse predstave v gledališčih in kinematografih so se nenadoma prekinile. Nikomur ni bilo več do vesela. Kavarne so se izpraznile im ob 22. so jih zaprli. Svet je valoval po ulicah mrk in tih. Beograd je dostojno prenašal izgubo velikega vladarja. Ko so davi ob 6. izšle izredne izdaje beo-grajdeth listov, ki so se ljudje za nje kar trgali, je prišlo do nepopisno ganljivih scen. Ljudje so se postavili ob zidove, čitali, jokali. Vsi lokali so ostali zaprti. Vse mesto se je odelo v črne zastave. Državni uradi so zaprti. Na šolah je ukinjen ves pouk. Gledališča m kinematografi so tudi za nadaljnje dni odpovedali predstave. Beograd, 10. oktobra. £z vseh krajev sveta prihajajo v Beograd :i<=>pr«4ta-n<> t^žalne brzojavke. V Beogradu je zavladala splošna nacionalna žalost: danes dopoldne so v mestj vse trgovine, lokali in delavnice zaprte. Mnoge izložbe so popolnoma črno drapirane ter okrašene s sliko blagopokojnoga kralja. Tramvaji vozijo s Črnimi zastavami, tudi na vseh avtomobilih so obešene črne zastavice, na vseh koneih in krajih se zbirajo ljudje, ki čita jo proglas kralje\«ke vlade in pa oporoko pokojnega kralja Aleksandra. Vsa poslaništva so izobasfla zastave na pol dro- Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«,dwlO. oktobra MS4 Ste* 230 a Onemeli smo od groze Prizori strašnega atentata v filmu Nekemu filmskemu operaterju se je slučajno posrečilo posneti usodne dogodke v Marseilleu Ljubljana, 10. Oktobra, Ledena groza, je pritetela po zraku, vsem nepojmljiva in nerazumljiva. Otrpnili bo ljudje, ki »o vest prvi čuti pred zvočniki. Z obupom ao čakaJi, da bo preklicana. Nikdo ne ve. kdaj je veter smrti zavel po ulicah m domovih.. Vse je onemelo in nikdo ni glasno vprašal, če je resnica. Omotična žalost je uklenila vse mesto, topa, strasna in grenka Občutek osamelosti in zapušcenosti je pritisni! prebivalstvo z vso krutostjo. Strah in trepet sta zgrabila vse. kakor zgrabita samo samcato siroto, izgubljeno v temi. Ljudje so jokaii po uticah. Dete v temi je začutilo, da je izgubilo očeta. Prvič v zgodovini so kapale na tla našega mesta take solze. Iz instinkta osamelega. naroda so privrele in napolnile tudi one oči. ki se niso zavedate, zakaj. Bdina ljubezen, doslej se nfkdar tako spoznana, je govorila s temi vročimi solzami iz globin še nerazumevajočih, samo od dogodka pretresenih src. Ta nema ljubezen je kričala, da wio izs-ubih* moža m krailja. ki je iz nas ustvaril rarod Tudi prvič v zgodovini, saj se narodi rode iz žrtev. šepetale in jecljale smo vpraševali in jeTi begati po ulicah, čudna panika je premikala otrplo prebivalstvo in ga potiskala kakor čredo prof središču mesta k pošti in Narodni tiskarni iz vseh ulic in s periferije ter okolice, črna množica po cesti mrtvega kralja tv~> TVrse-tn cesti, š plen "Hi Trgovi ulici in na Kongresnem trgu je tiščala proti uredništvom >Jutra< in vSk>venskega Naroda< in se otresala m trepetala v pričakovanju jasnejših vesti. Načelnik Ribnikar je z balkona Narodne tiskarne vest potrdfl. Iz v grozi stisnjenih grl so je moglo izviti le nekaj glasnih vzdihov v slavo mrtvemu kralju. Množice so naraščale in se gostOe. Zaprla so se vrata gledališč ln kinematogra-rov, kavarn in gostiln. Tišina povsod, neusmiljena tišina. ki govori najbolj glasno in tako neznansko boli. Razgibala se je le mladina, latentna sĐa bodočnosti naroda. Zaman so množice Čakale posebnih izdaj listov čez 22. uro, a te zvočnikov so pronicala vanje pcKirobna poročila o katastrofi da je napetost jeia popuščati in so se množice' pričele razhajati. Ob 23. so bOe uUce prazne in tiha noč brez spanja je legla na Ljubljano. Le pred redakcijam* ni vso noč miru. V vlažno jutro so zajokali zvonov! iz vseh zvonikov. Mogočna pesem sproščene tuge je kakor balzam tekla v srca. Prej kakor navadno so spet oživele uHce, vse že v piabut&ntu črnih zastav. Bledi obrazi se pozdravljajo in spet čakajo, čakajo . . . 9ele ob pol 8 zdi rja jo po mestu nazrmSaSci s črn oobrobljenim >Jutrom«. Ker ni pouka, se mladina vrača iz šol. Po ovinkm hodi tn strmi v vso to žalost. V vseh rokah se tresejo listi s črnim robom. Usodno proklamacijo čitajo povsod. Solze dušp glas. ko s sklonjeno glavo ponavljajo zadnje naročilo kralja-imičenika in iz src vro molitev z vdano pr!<*ego: »OTJVAJMO JUGOSLAVIJO!« Mogočen odmev po vsem svetu ga Xa starem Kraljevskem (tvorcu je izobešena Irobo.inica. ovita * črnim trakom. Neprestano prihajajo množice, na tisoči se vpisujejo « dvorsko knjigo, v kateri izražajo svoie c*ožalie Ministrski svet permanentno zaseda. Predsednik vlade je obvestil Narodno skupščino, da bo zasedanje Narodne skupščine •utri ob 11. Ob tej priliki bodo zapriseženi vsi ministri, poslanci, senatorji in njih namestniki Sestanek narodnega predstavništva Beograd, 10. oktobra, p Tutri dopoldne ob 11. s« v veliki dvoran; Narodne skmp- Parfz, 10. oktobra. AA. Dana&nii pariški jutranjiki prinašajo razen popisa včerajšnjega katastrofalnega dogodka in drugih člankov tudi fotografije, ki kažejo razne trenutke strašnega z-loči-na. Znano je, da se je enemu izmed itmio goste vi Vtih operaterjev slučajno posrečilo posneti ves potek tega barbarskega zločina. "Y*a fi*m so. kakor trde, takoj preteklo noč razvaki in ga izročili državnim preiskovalnim abfestvom v Parizu. Pariški Usti prinašajo nekatere momente iz tega riikma. Tako se na eni izmed slik jasno vid:, kako je atentator, ko je stopil na stopnico avtomobila, iztegni! svoio zločinsko roko skozi odprto okno av^OTnooiha in izvršil svoj strahoviti zločin. Vidi se tudi šofer, kako je atentatorja zigrabO za vrat. Tudi se vidi. kako je oodooikovnik Piote nagk) obrnil konja, da bi s sab&o dosegel atentatorja. Na neki drogi sliki se vkii, kako nesejo smrrnobrtedega umirajočega kralja v dvorano prefekture. Droge siike kažejo rnrrožfco. kako prebija kordon in hiti na pomoč. Razen teh stik, ki gredo gledalca do srca, se v*diio tudi slike kralja in Barthouja v avtu. Posnetek smejočega se kralja in Barthouja ob Barrhouievern obisku v Beogradu učinkuje nenavadno tragično — tem bolj, ker ni danes ne enega ne drugega več. Pariz, 10. oktobra. Davi so pariški Ksti objavili do zadnje podrobnosti izpopolnjena poročila o včerajšnji marseill-ski tragediji. Poleg teh pa so napolnili po več strani s članki in poročili o pokojnem kralju ter s fotografijami, ki jih je neki fotoreporter posnel baš v trenutku, ko je bil izvršen strašni zločin. Njegov film so takoj razvili in izročih" preiskovalnim oblastem v Parizu. Film prikazuje povsem jasno ves potek dogodkov. Na eni strani slik se jasno vidi, kako je atentator skočil na stopnico avtomobila in iztegnil roko, v kateri je tiščal para-behrm skozi odprto okno avtomobila in baŽ pričel streljati. Na drugi je šofer, Marfceitte, 10. oktobra. Jngoslovet*-sko kraljico Marijo so pričakoval tu za 5. uno zjutraj. Ni Vel kraJfica se bo s postaje takoj odpeljala na prefekturo, da poslednjič vidi truplo svojega soproga, blagopo&ofeiega jugoslovenskega vladarja. Njegov© zenrške ostanke bodo nato prenesli v drug salon prefekture, kjer bo porozen na mrtvaški oder tudi zunanji minister Barthou. Jutri bodo kraljevo Lrupk> prepetjafi na jugo-sk>vensko vojno ladjo »Oubrovnfk«, ki bo takoj odplula prati domavtaL Zemske ostanke N5- Ve*, kratja bo spremljalo po vsem Sredozemskem morjn m Jadranu francosko vojno hro-dovje. Krsto bosta spremljala poteg fltgosky ^nskfh oficirjev rz kraljevega spremstva tudi jugoslovenski vojni ataše v Parizu general Mihajk>vič hi po-slaniškl svetnik Gjurovlč. Nj. Vel. kraljica Marija bo odpotovala v Jugoslavijo z ekspresnhn vlakom v spremstvu iugosk>venskega zunanjega ministra Jeftlča m dvomeea maršala Rmtnrtjeviča. Pariz, 10. oktobra. Poleg predsednika republike Lebruna je snoči odpotoval v MarsetRe tudi stric pokojnega kralja Aleksandra knez Arsen. Danes se pjTpebe v Marseifte rudi mati kraljice Marije, rurmurska kraljica - mati Marija. Beograd, 10, oktobra. Državni odbor za pogreb btegopokojnega kralja Alek-sadra L odreja: Prenos zemskih ostankov biagopokoj-nega Nj. Vel. kralja Aleksandra L na vojno ladjo »Dubrovnik« v Marseilleu in prevoz v domovino se objavi v prestolnici in v sedežih banskih uprav s topovskimi streli vsakih pet minut od 16. do 18. na dan 10. oktobra 1934. Bazen tega bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi v vseh cerkvah vsako uro po pet minut vsakega dne vse do pogreba. V džamijah in sinagogah bo to objavljeno na način običajen v dotičnih verah. Splošna narodna žalost pričenja 9. oktobra 19S4 in traja šest mesecev do 9. aprila 1935. Podroben spoved bo ob-javffen natoiaAio. scine sestane narodno predstavništvo. Seje narodnega predstavništva se udeleže vsi narodni poslanci, senatorji kraljevski namestniki m njihovi namestniki, da prisežejo zvestobo kralju Petru IT. Zaprisega vojske in mornarice Beograd. 10. oktobra. V Beogndu se je dane« že zbralo mnogo senatorjev m poslancev, ki so bili v posameznih banovinah na počitnicah. Vojska, mornarica in državno uradni-Stvo so bili ž« danes zapriseženi. ki je atentatorja zgrabil za vrat, polkovnik Piolet pa se je bas naglo o krenil na konju, da bi s sabljo zadel morilca. Na drugi sliki je spet videti pokojnega kralja Aleksandra, ko ga odnašajo v poslopje prefekture. Nadaljnje slike kažejo množico, kako je prebila policijske kordone, kot da bi hotela kralju na pomoč. Poleg tega so listi objavili tudi sliko Barthouja in kralja Aleksandra, kako radostno odzdravi jata manifestan tom na njihove navdušene pozdrave. Baš ta slika je napravila na občinstvo globok vtis. Tragična smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra je globoko pretresla vse sloje francoskega naroda. Že snoči so valovale po pariških ulicah mase ljudstva, ki so spričo žalostne vesti umolknile in le še s strahom šepetale: Strašno! Odvratno! Nemogoče! Atentatorjeva identiteta dognana Identiteta atentatorja, ki ga je množica takoj po gnusnem atentatu lin tala, Je dognana. Pri njem so našli češkoslovaški potni list na ime Peter Kelemen. Vse kaže, da je potni list falziflciraa. Iz preproste obleke se vidi, da je bila narejena kupljena v Parizu v veletrgovini >BeHe Jardiniere«. Razen tega so našli pri njem dva revolverja m 70 nabojev. Revolverja, s katerim. je ubil Nj. Vel. kralja, ima ogromne dimenzije in je pravcata mala strojnica z 20 naboji. Od teh je atentator iz tega parabeluma sprožil 10 strelov na blagopokojnega kralja, Bartouja in generala Georgesa, drugih 10 nabojev pa ni izrabil. Prj njem so našli tudi eno bombo, ki je ni utegnil već rabiti, busokr in 1800 frankov gotovine. Reuterjev dopisnik, ki je bil v neposredni bližini priča atentata, je potrdil, da so atentatorja linčali meščani. Atentatorjev© truplo je strahovito razmesarjeno. Na policiji izjavljajo, da je hal po poklicu trgovski potnik Pariz, 10. oktobra. Listi poročajo, da je atentator, prebil prvi kordon civilne garde Se pred atentatom na Nj. Vel. kralja Aleksandra in ubil nekega policijskega organa. Atentatorjev potni list je imel številko 479.9275,934. Potni list je bfl českoslovafiki m se je glasil na ime Petrus Kelemen, ki Je bil po poklicu trgovec. Potni list je veljati za leto dni. Ministrski svet je na seji dne 10. oktobra sprejel predlog državnega odbora za pogreb Nj. Vel. kralja: Th-žavna žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. traja Seat mesecev' od 9. oktobra t. 1. do 9. aprila 1985, m sicer je od tega Sest tednov globoke žalosti računajoč od dne smrti dne 9. oktobra do ZL novembra t L Za časa globoke žalosti ne morejo biti v državi nobene javne veselice, nit! plesi, a tri dni po globoki žalosti ne more btti nobenih produkcij, ne zabav. EL Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih bodo ves čas globoke žalosti razobeŠene neprenehoma črne zastave. Za ostah* čas trajanja državne žalosti, kadar bo potreba, da se izobesijo državne zastave se morajo izobesiti na pol droga. Uradniki imajo nositi za čas globoke žalosti oW*ajne zunanje znake črne kravate in črn flor na levi roki. Vsi akti državnih uradov se bodo v času državne žalosti izdajali v črnem okvirju m {>eča t »ti s črnim voskom. Člani odbora za pogreb Beograd. H), oktobra. Državni odbor za pojzreb blagopokojnoga Ni- Vel. kralja Aleksandra I. sestavljalo sledeči člani: diviziji general Krstić, pomoć, ministra vojfik«? in mornarice; drvirijaki general Jermeni*, I. adjutani Ni Vel kralja; divizijAi general Dimitrije vir. mersal dvora Nj. Vel. kralja- Predrag Lrakic, pomočnik ministra notranjih poslov; Vrtomir Konstaartmovic. pomočnik ministra financ. Jnriši*. pomočnik ministra zunanjih poslov: Borivoi Gjunčič, pomočnik ministra za promet; brigadm general Dragoljub Popovi?, pomočnik poveljnika Beograda, Milan O*toji*. načelnik bud-žetskega oddelka ministrstva finan«: Sokrat Petrovič, načelnik ministrstva pravde; Dragom ir Lati?, načelnik mmistnetva notranjih poslov; Velja Petrovi?, inspektor ministrstva PTosvete Državni odbor za pogreb N:. Vel. kralja Aleksandra I. zboruje v mini-čtrstmi voiskp in mornarice Dr. Stanković v Beogradu Beograd. 10 oktobra, p. Drugi kraliev-ki namestnik dr. Radenko Stankovi?, ki se je sadnje dni mudil na deželi, je davi z bijovlafcom prispel v Beograd- Žalost na Češkoslovaškem Praga, 10. oktobra AA. ĆTK poroča: Novica o strahovitem atentatu v Marseiilu je prišla v Prago ob 17. in se z bliskovito naglico razširila po mestu in po vsej državi. Povsod je zbudila največjo žalost. Radio je takoj ukinil svoj zabavni program, razširil vest o gnusnem zločinu in prekinil na-daljne oddajanje Mesto se je na mah odelo v črne zastave Za danes dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Mnogo ljudi na ulicah je jokalo. Vlada je brzojavno Izrekla sožalje jugoslovenski vladi in jugoslovenskemu narodu. Odmev v Avstriji Dunaj, 10. oktobra. A-A.. Korbiro poroča: Novica o tragičnem dogodku v Mar-seiHu se je na EKroaju in v Avstriji razve-dela nam ah. Povsod se izražajo ljudje o zločinu z gnusom in ogorčenjem. Radijska postaja je takoj po tragičnem dogodku ustavdfla izvajanje glasbenih točk. Na Koroškem so odpovedali vse prireditve m svečanosti, ki ao jih pripravljali na današnjo deseto obletnico plebiscita. Na Poljskem Varšava. 10. oktobra. AA. Zločin v Mar. seillu je tukajšnja javnost sprejela z grozo in prepadenostjo. Vsi listi prinašajo o njem poročila. Vlada je odredila, da morajo v znak žalosti prekiniti radrjske postaje svoje programe, za drevi je pa določen poseben večer predavanj o velikem pokojniku. Vsi listi naglaSaJo da je bH pokojni vladar pravi narodov voditelj, ki je kazal pot svojemu narodu. Enomesečno žalovanje v Franciji London. io oktobra. AA. Reuter poroča iz Marseilla: Na truplo blagopokojnoga kralja Aleksandra so položili francosko tri-koioro m lento velikega kriza legije časti. Pariz, 10. oktobra. AA. Vlada se Je sestala tip. sejo ir sklenila proglasiti enomesečno narodno žalost za vojsko, mornarico in letalstvo Prav tako je sklenila pokopati IjOtrlsa Barthouja na -trzavne stroške. Predsednik vlade Doumergne je poslal predsedniku iugoslovenske vtede brzojavko, v kateri izraža svoio globoko žaio«*t tn bol. Odmev v Nemčifi Pariz. 10. oktobra. Havas poroča iz Berlina: *Ber1iner Tageblatt« p&e o zločinu v Marseilleu ki pravi: Kralj Aleksander je bil velik natrijot Balkana O Barthouju pa pravi, da se je z njegovo smrtjo poruši1 eden izmed stebrov francoskega nacionalnega življenja. ^Deutsche Alfgemieifie Zeitung« pa piše: Jugoslavija je izgubila modrega vladarja, Francija pa modrega zunanjega ministra. Berlin, 10. oktobra. AA. Odvratni in gnusni atentat v Marseilleu je zbudil splošno ogorčenje in zgražanje. V tukajšnjih krogih so, kakor splošno nagi asa jo, zmerom visoko cenili politično delovanje blagopokojnega kralja in njegovo zeljo, da uredi razmere v svoji državi in z inozemstvom. Pokojni kralj je zmerom znal voditi plemenito politiko Žalovanje v Rnmnnip Đeograd\ 10. oktobra. AA. Predsednik viade Uzunovič je dobil od predsednika ru-rminske vlade Tataresca ro-le brzojavko: »Bolestno presun;en nad groznim atentatom, ki >e skrajšal živben.ie vašega lavnega m veKkega kralja, čigar vse vrline, zlasti pa njegov vzv šeni značaj, so zadivile svet m', ie čast. da vam v imenu kraljevske ninrnnske. vlade izrečem najiskre-nei&e sožalje. Žalost Jugoslavije je tudi naša narodna žalost. Združena v dobrem kn v hudem pojdeta oba naroda tudi daMe co poti. ki jima jo je namenRa njuna usoda v največjo korist mini Tatarescu.* Bukarešta, 10 oktobra Rumnnska pre. stolnica je v«a iznenađena !n z velikim obžalovanjem sprejela vest o tragični smrt: jugoslovenskesra suverena Z vseh hiš &o bile razobešene zastave na pol 1roga Listi so objavili strašno vest Iz Marseilla, črno obrobljeno, in priobčili obširne član- ke o ose?bnosti velikega jugo slovenskoga vladarja, o njegovem življenju in o njegovih delih Listi povdarjajo, da ves rumunsk: narod najgloblje sočustvuje s prijateljskim jugoslovenskim narodom. Ganljive oekroio-ge objavljajo Hstf tudi »a pokojnim francoskim zunanjim ministrom Lnisom Bar-Uioujem. Danes dopoldne se sestane ministrski svet, la določi narodno žalovanje v vsej držav' žalovanje na dvom se je že pričelo. Trajalo bo Sest mesecev. Sožalje Turčije Beograd, 10. oktobra. AA. Predsednik viade g. Uzunovič ;e dobri to-le sožaino brzojavko Izrnct-paše, predse-cinika vlade turške reipubKke: »Ankara. — Vest o groznem atentatu nas je navda-la z najgobljo bolestjo. Smrt ene zmed naj^lemerMteiših osebnosti Evrope, smrt velikega voditelja, veiikega org»ni-za-torja m velikega boriteija za mir je z nezmerno boievtjo oddeknfta po vsem sveti:. V iskrenem žalovanju z jugosk>venskim narodom se ves turški narod letanj a spomlmu tega velikega Evrorca- V imenu vlade republike pošiljam Vaši ekscelenci moje, globoko m Iskreno sožalje.« Ankara. 10. oktobra Vest o lunom kralja Aleksandra je napravilu v Ankari, kakor tudi povsod drjgod v Turčiji najgloblji vtie. V Ankari so bile baš občinske volitve. Zalo ie bilo mesto zvečer sijarno razsvetljeno. Ko pa je prispela vest o atentatu na ju^oslovenskecra vladarja, je nenadoma utonilo turško glavno mesto v temu. Ljudje, ki so se zbirali pred redakctiAiin listov, so bili naravnost konsternirani. Ju-jroslovensk'" vladi so nemjdoma izrazili so-žaiie predsednik republike. ministrski predsednik in zunanji minister listi pa so poteg podrobnih poročil o rrmrsettteski tra-firedfji objavili rodi dotee nekroioee za pokornim kraljem Ateksandrom Pariz pod strašnim vtisom Pariz, 10. oktobra. Havae poroča: >i£cho de Pariš« v svojem poročilu o ziočinu v Marseilleu spominja na umore lVinmerja, Lhice in Dollfuaa in provi: Danes ne žaru-jejo samo Francozi in Jugoslovani, temveč vsi. ki žele rešit: civilizacijo- »Journal« predlaga, nai bi truplo blagopokojnega kralja Aleksandra prepeljali v Pariz pod Slavolok kraj Neznanega jrmaka. da bi se francosko ljudstvo mogk) pokloniti junaku- >Petit Parieien« pravi, da ie Barthou umrl po potovanjih, ki so bila bogata uspehov, tik pred odhodom v Rim. Danes je združila ista žalost z novo. tragično, vezjo Jugoslavijo in Francijo. Tad i drugi listi vseh Gotovo že veste o žalostnem dogodku v Marseilleu kjer sti. postala jugoslovenski suveren kralj Aleksander I. in francoski zunanji minister Louis Barthou žrtvi Mhmtutu. Hojgarskt kratja vtada in ves bol garsto narod aocustvujetfo ■ bratskim jug slovenskim narodom, ki ga Je zadela tolika izguba, tn z veliko Fraocijo sprioo smrti njenega zunanjega ministra, V znak žalosti je ministrski svet, ki Je imel včeraj popoiđne bas daljdo sejo, svojo sejo preki-nih to odredil žalovanje po vsej državi. Da počastimo spomin na veHkega Jugosloven-skega kralja srno prekmin vse predstave in zabave v gledališčih m kinematografih Kraljici Mariji, gospe Barthoujevi, ter prexlsecmikoma juc* slovenske in francoske vlade smo poslali brzojavne izraze našega najglobljega eožalja.< O tragičnem dogodku v MarseMlen je bil takoj obveščen tucn krarj Boris, ki ga je tragična vest globoko presunfla. Vtis na Parižane Pariz, 10. oktobra- AA. Tragična smrt bdagopokojnega kralja Aleksandra je globoko pretresla vse sloje francoskega naroda. Kako globoka je bolest, se >e moglo videti po koroentarjoii, ki so se snoči in ponoči sALšali na pariških uticah, kier so se zbirate množice ifa-di in se trgale za posebne izdaje pariških hstov. Na vsakem koraku si lab-"ko sffišal: »Strašno! Omrsno!« Herriotove besede Pariz io. oktobra. Ko so ministri odhajali e'snočnje seje. je Herriot te javil: Nemogoče je ta tremKak doumeti vso tragičnost dogodka. Kaj je z Georgesom Pariz, 10. oktobra. AA. hi, Mareeilha poročajo: General Georges, ki leii ran jem v bomici, je Se zmeraj t kritičnem položaju. Pariz, 10. oktobra. Havas poroča: Ena izmed včerajšnjih ranjenk je danes podlegla. General Georges je izven nevarnosti. Pariz, K), oktobra. Havas poroča iz Marše lil ca: Stanje generala Georgesa se Je zeio popravilo. Barthou leži pri našem kralju Pariz, 10. oktobra. Havas poroča Ie Maraeiiia: Umorjenega znnaajega, mtriiđtra Bartbouja so prepeljali iz bolnice in ga položili poleg blagopokojnega kralja Aleksandra v prefekturi. Sožalje belgijske vlade Bruselj, 10. otoobra. Snoči se Je oglasil v jugoslovenskem poelanJStvn dvomi maršal grof Boroet de Waya, ki Je v h— beteljskega kralja izrekel sožalje nad nenadomestljivo isgrtbo, ki je zadela Jugoslavijo s smrtjo bte&irpokojnega kralja Aleksandra. KmaJa za nJim je prtšei na posla ni štuo zunanji minister Jaspar m fccrazfl sobarje t imenu belgijske vlaoe. Sožalje Poljske in Amerike Pariz, 10. oktobra. Porjski poslanik CWapowBki ki poslanik Zdrutfcenth er»«ka društva, da se nde-leše « »▼njimi slanicami iaine ^*e|e sa našim relfkhn nmrfim krab>m Ahiknan-đrom I. Sefa bo ▼ mestni posvetovalnici dne ti. t m- ob 15. — Prama Tsvfarieva. Beograjski tisk o gnusnem zločina Beograd, K) oktobra p Današnja »Pravda« Jo v svoji izredni izdaji objavila pod naslovom »Jugosloveni — rodoljubi!« naslednji članek • »Naši državni in narodrr. sovražniki so nam ubiri kralja, ubili so tja oni, ki bi hoteli, da ne živimo već. k: b; hote+i ves naš viteški m slavni narod poteptati m zasužnjiti, l^il ga je najet blaznež, ki je hotel upropasti t' naš narod m na$o državo. Ali vsi ti sovražniki našega nara vedno, vedno in tudi sedaj fe ce'ofcunni naž narod znal očuvati svoj mir. znal očuvati tvojo rodno srudo. ki jo ljufv nad vse Tud' v bodoče, v nov dob'" po novi zaoriaeci zvestobe in požrtvovalnost rs, mrv©£a kralja, ki nosi v sebi vse vePlce vrline svojega slavnega in velikega očeta bo nai narod ves. 7> -vnjeca mladega kralja, za slavni prestol njegovih veb'kih in herojskh prednikov, za domovino SHavm n mučen' 5ki kralj je z močjo postavil na-se državne meje. ustvaril našo integralnost m sedaj, kakor to čuti že ves na? narod sam. je naSa dolžnost da ohranimo tudi v bodoče svojo veliko in močno domovino, da zagotovimo bodočnost našemu narodu, proti kateremu spet vstajajo sovražniki nase domovine. Turobna pot v domovino Kraljeve zemske ostanke prepeljejo v domovino z vojno lad}o „Dubrovnik"