LJUBLJANA, FEBRUAR 1983
-M
1198337
LETO XII. ST. 2-119


Vsem našim delavkam
čestitamo za
. marec



KAKO
SMO
GOSPODARILI
UVOD
V mesecu februarju, pred dokončnim sprejemom zaključnega računa za leto 1982, moramo delavci v vseh organizacijah našega združenega dela kritično
proučiti rezultate poslovanja v preteklem letu. Tako obveznost In pravico delavcem nalaga Zakon o združenem delu. Vsestranska presoja poslovnih rezultatov naj ne bi bila namenjena samo spoznanju in odločanju o razporeditvi dohodka, ampak predvsem ocenje-
NAŠI VODILNI DELAVCI, DIREKTOR DO VLADIMIR KRALJ, DIREKTOR TOZD ROS RAFAEL KRAVCAR IN DIREKTOR TOZD RET STANISLAV PESJAK, SO ZA ZBORE DELAVCEV IN DELAVSKE SVETE NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE OCENILI REZULTATE POSLOVANJA V PRETEKLEM LETU ŠE PRED IZDELANIM ZAKLJUČNIM RAČUNOM. S TAKŠNO OCENO BODO DELAVCI LAŽJE RAZUMELI ZAKLJUČNI RAČUN IN PONUDENE UKREPE ZA USPEŠNO GOSPODARJENJE V LETU 1983, KI BO TEŽJE OD PRETEKLEGA.
vanju poslovnih rezultatov, njihovemu primerjanju z rezultati sorodnih organizaci/ združenega dela in ugotavljanju dosežkov in slabosti
pri poslovanju ter oblikovanju ukrepov za uspešnejše gospodarjenje v tekočem letu 1983.
TOZD REGENERACUA TEKSTILA
Poslovanje v TOZD REGENERACIJA TEKSTILA je bilo v letu 1982 pod vplivom težjih pogojev gospodarjenja, ki so spričo potrebnih ukrepov za dosego gospodarske stabilizacije prizadeii gospodarstvo.
Na poslovanje in rezultate poslovanja, ki bodo podrobneje izkazani v poslovnem poročilu, je v največji meri vplival porast stroškov transporta. Ti stroški strmo naraščajo že zadnjih nekaj let Ker je dejavnost zbiranja in predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine v veliki meri vezana na transport, prav povečevanje teh stroškov predstavlja slabšanje pogojev gospodarjenja.
CENE ŽRO DOHODEK
Naslednji vpliv na rezultate poslovanja ima politika cen in stanje na tržišču. Imetniki odpadkov cen koristnih odpadkov ne prijavljajo skupnosti za cene v potrjevanje, ampak jih krojijo po zakonih ponudbe in povpraševanja. Ker je že nekaj let povpraševanje po koristnih
tekstilnih odpadkih večje od ponudbe in ker je z njimi možno zaradi specifične strukture trgovati križem po Jugoslaviji, cene le-teh nekontrolirano rastejo. Ob tem služijo preprodajalci, predelovalcem odpadkov v sekundarne surovine pa se zmanjšuje dohodek. To dokazuje primerjava rasti povprečne nabavne cene in povprečnega dohodka od začetka leta 1980 do devetmesečja 1982. Na utežno enoto proizvoda je nabavna cena medtem porasla za 95 %, dohodek pa le za 38 %.
Vpliv na rezultate imajo tudi večji stroški amortizacije, ki pa se dolgoročno izražajo pozitivno, saj nam večajo možnost posodob-Ijanja opreme in posredno izboljšujejo delovne rezultate na dolgi rok.
Da bi kompenzirali slabše pogoje gospodarjenja, smo našo poslovno politiko v preteklem letu usmerjali k povečanju količinske proizvodnje in povečevanju izvoza.
NOVA LINIJA
Količinsko proizvodnjo smo povečali v največji meri na račun čistih prometnih poslov. Nabavljali smo večje količine bombažnih vlake tiskih odpadkov in jih nato izvažali. V letu 1983 bo naša čistilna Unija predelovala prav to vrsto odpadkov, zato je nabava tovrstnih materialov predstavljala tudi raziskavo tržišča cen za našo bodočo proizvodnjo. Dosežena količina prodaje presega 3200 ton, kar predstavlja okrog 20 % povečanja glede na predhodno leto.
IZVOZ DOBER
izvozna prizadevanja so dala zelo dobre rezultate. Dosegli smo približno 7,5 mi/iona din izvozne realizacije, kar je preko 7 % deleža v celotnem prihodku oziroma 18 % na izvoz preteklega leta oziroma 25 % na plan izvoza.
Glede na dosežene uspehe pričakujemo, da bodo kljub težavam in težkim pogojem
gospodarjenja z zaključnim računom izkazani dobri rezultati poslovanja.
GOSPODINJSTVA - SLAB VIR
V letu 1982 smo poskušali povečati odkup krp od gospodinjstev z razširitvijo organizacije odkupa. Poleg drobnega odkupa na obeh tekstilnih obratih, odkupa od bolnišnice, pionirskih organizacij in organizacije rdečega križa ter odkupa od drugih zbiralnih organizacij smo uvedli tudi odkup neposredno od krajanov v krajevnih skupnostih. V odkup smo zajeli 7 krajevnih skupnosti s skupno okrog 9.000 gospodinjstev v času od 14. oktobra do 3. novembra, med 7. in 18. uro v določenih dnevih.
Za predhodno informacijo smo razdelili 210 plakatov in več tisoč obvestil po gospodinjstvih z oznako odkupnih cen 70, 50, 20 in 2 din/kg, odvisno od kvalitete. Rezultat odkupne akcije je bil 335,70 kg odkupljenih krp, torej zelo nespodbuden rezultat, ki
kaže, da zavest naših občanov in njihov odnos do sekundarnih surovin še ni na zadosti visoki ravni.
Skupno je bilo v vsem letu odkupljeno krp iz gospodinjstev približno 160 ton, od tega pa smo lahko pripravili le 107 ton krp za čiščenje. Vključno z odpadnimi krpami iz industrije smo pripravili 160 ton krp za čiščenje, kar je kljub večjim naporom kot v preteklem letu približno isti rezultat.
Med letom smo ugotavljali, da so posamezni občinski odbori RK Slovenije odprodali večje količine nepresor-tiranih neuporabnih in upo rabnih oblačil preprodajalcem iz drugih republik, zato je bila od RK odkupljena le slaba polovica količine predhodnega leta. Proizvodnja drugih vrst sekundarnih tekstilnih surovin je tekla v enakih odnosih kot v predhodnem letu.
INVESTICIJE
Leto 1982 je bilo investicijsko leto. Dobršen del planiranih investicij smo uspeli realizirati ali pa vsaj začeti. Najpomembnejša med temi je vsekakor investicija v čistilnico bombažnih vla-kenskih odpadkov in v čistilno linijo Temafa, ki nam jo je ob velikih naporih uspelo realizirati, tako da je bila ob koncu leta oprema že montirana in naj bi v začetku 1983 stekla poizkusna proizvodnja. Za celotno investicijo je bilo treba vložiti približno 13 milionov din, od katerih predstavlja uvožena oprema okrog 4,5 miliona, adaptacija objekta 5,1 miliona in ostanek domača oprema. Kombinacija uvožene in domače opreme je zahtevala posebna prizadevanja, vendar smo le na ta način uspeli zmanjšati vrednost uvoza, zbrati zadosti deviznih sredstev in si pridobiti pravico uvoza opreme. Nov proizvodni program pomeni intenziven prehod
na modernizacijo predelave tekstilnih odpadkov v sekundarne tekstilne surovine in razširitev tehnološke možnosti predelave odpadkov ter nadomestitev uvoza primarne bombažne surovine.
DNE 28. FEBRUARJA 1983 JE BILA ZELO POMEMBNA SEJA CK ZKJ. UGOTOVILA JE KAJ DELAJO IN KAJ HOČEJO DOSEČI SOVRAŽNIKI NAŠE SAMOUPRAVNE DRUŽBE. UVODNI REFERAT JE IMEL KIRA HADŽI— VASI LEV.
Stroj, imenovan nakladalnik, v katerem se začne proces predelave bombažnih vlakenskih odpadkov
Za delavce, ki združujejo delo v TOZD Regeneracija tekstila pa predstavlja ta investicija izboljšanje pogojev gospodarjenja, lažje pridobivanje dohodka in večjo socialno varnost.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila taka stopnja investiranja dosežena s prizadevanjem celotnega kolektiva DO DINOS, saj ss je vodila politika enakomernega razvoja vseh delov delovne organizacije.
TOZD Priprava odpadnih surovin je združila v tem cilju in z namenom izgradnje tega novega objekta 9,1 milijona din.
Druga večja investicija pa je bila v TO Bohova s pričetkom izgradnje nadstrešnice nad dvoriščem, kjer smo bili zaradi povečanja fizične proizvodnje prisiljeni na prostem odlagati nabavljene
tekstilne odpadke. Prepričani smo, da bomo investicijo dokončali v letu 1983.
Na ta način je podano nekaj najvažnejših značilnosti poslovanja v letu 1982, ki
naj služijo kot predhodna informacija za lažjo oceno in obravnavanje rezultatov poslovanja in bodo znani ter posredovani v razpravo kot sestavni del zaključnega računa 1982.
Zgodovinski pomen ustavnih sprememb lahko negirajo samo tisti, ki jih ne razumejo, ali pa tisti, ki samoupravljanja ne marajo.
Neoprostljivo bi bilo, če bi v sedanjih težavnih razmerah videli samo probleme, ne pa tudi možnosti za nov in odločilnejši prodor resničnega samoupravljanja.
Zveza komunistov mora vedno, še posebno pa v položaju, kakršen je sedanji, odgovorno in pravočasno spregovoriti o vseh idejnih in političnih gibanjih v družbi. Pri tem mora biti za komuniste najbolj pomembno to, kar se dogaja med delavci.
KIRA HADŽI-VASILEV, CK ZKJ
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
Kratka analiza poslovanja v TOZD	PRI PR A M	OD-
PADNIH SUROVIN za poslovno leto 1982.
MANJ ODPADKOV
Ukrepi gospodarske stabilizacije in realne možnosti vključevanja gospodarstva v svetovno delitev dela so slovenski predelovalni industriji črne in barvne metalurgije bistveno otežili gospodarjenje. Težave pri nabavi repromaterialov in surovin so v drugi polovici leta znižale proizvodnjo pod lanskoletne pokazatelje. Upadanje proizvodnje smo direktno začutili tudi mi v zbranih količinah, ki so v drugi polovici leta bile v upadanju in v pritisku na ceno uporabnega odpadka, ki je bila v znatnem porastu. Dodatne težave v preskrbi s pogonskimi gorivi, ki so tudi nastopile v drugem polletju in so dosegle višek v novembru in decembru, ko smo imeli iz dneva v dan večji izpad vozil, so samo še dodatno vplivale na povečanje stroškov, čeprav v manjši meri na izpad količin.
Znaten padec pa smo v istem obdobju zabeležili pri drobnem odkupu, ki je na nekaterih skladiščih upadel tudi za 80 %>. Dokaj ugodni pokazatelji preseganja planiranih vrednosti fizičnega obsega poslovanja v prvem in drugem četrtletju so se v drugem polletju izničili in lahko ocenjujemo, da se je dokaj pesimistično sestav-
ljen plan izkazal kot realen. Izpad količin v industriji in obrti smo pokrili z uporabnimi odpadki, zajetimi v okolju, saj smo že v začetku leta pričeli z dogovarjanjem s krajevnimi skupnostmi in SKIS o čiščenju črnih odlagališč.
DVE POSEBNI AKCIJI
V drugi polovici leta smo izvedli tudi dve posebni akciji. Posebna akcija za zajemanje papirja je bila v mesecu juniju. Kljub dogovarjanju in usklajevanju so bili rezultati zelo slabi, saj zajetih 600 t, od tega samo dobrih 200 ton iz novih enkratnih virov v vsej Sloveniji, kažejo, da smo pri zajemanju papirja v samem vrhu količin, ki jih je možno zajeti. Tudi akcija „oči-stimo okolje" v zajetih količinah ni dala spodbudnih rezultatov. Okolje je tako-rekoč očiščeno, pridobili pa smo slabih 500 ton odpadkov. Delni vzrok temu je vsekakor tudi kontinuirana akcija zajemanja tudi takšnih odpadkov to je odsluženih vozil in bele tehnike.
TEŽA VE Z DOHODKOM
Rast dohodka je v zadnjih nekaj letih v pretežni meri odvisna od cen sekundarnih surovin, samo delno pa tudi od internega varčevalnega programa in rasti produktivnosti. Zadnji dve leti opažamo, da je rast porabljenih sredstev za 10—12% hitrej-
ša od rasti celotnega prihodka.
Izredno močan vpliv na rast dohodka je v letu 1982 imela sprememba obračunavanja amortizacije, ki je bistvena postavka v porabljenih sredstvih, čeprav jo porabljamo za enostavno reprodukcijo.
Likvidnostna situacija je splošno zelo slaba, tako da vedno v večji meri poslujemo z menicami. Trenutno nas rešujejo sredstva, ki so zbrana in namenjena za preureditev ljubljanskega skladišča.
TEŽA VE Z OSEBNIMI DOHODKI
Družbeni dogovor o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke določa tudi pri nas višino skupne mase osebnih dohodkov v DO DINOS. Tudi v letošnjem letu opažamo zaostajanje rasti OD za rastjo življenjskih stroškov. V povprečju je zaostajanje 5—6 %, vendar ocenjujemo, da tudi letos še ni ogrožena socialna in materialna varnost delavcev, tudi tistih z najnižjimi OD. Ravno upadanje realne vrednosti OD, splošno večja fizična produktivnost in izrazitejše težave nekaterih gospodarskih regij pa so v letošnjem letu bili vzrok, da pri realizaciji sklepov delavskega sveta, ki se nanašajo na spremembe
in dopolnitve sistema delitve OD, še nismo uspeli izoblikovati predloga, ki bi bil sprejemljiv za večino, čeprav so že predlagane rešitve upoštevale težave nekaterih poslovalnic v pridobivanju dohodka, kakor tudi fizično produktivnost.
IZVOZ PRESEGLI
Med letom sprejet sklep o povečanju izvoza smo realizirali in znatno presegli zastavljeni cilj. Ker izvažamo izključno na konvertibilno področje, je uspeh še toliko večji.
Načrtovanega uvoza sicer nismo dosegli, prosta devizna sredstva pa smo odstopili našim poslovnim partnerjem.
Omeniti je še potrebno, da smo tudi v letu 1982 nadaljevali s politiko povezovanja s poslovnimi partnerji na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, ki so čvrstejša osnova od letnih pogodb ali zaključnic.
PRESELI TE V SKLA DIŠČA
Nedokončana naloga iz leta 1982 je preselitev skladišča s Kurilniške na novo lokacijo. Izredno slabi pogoji dela, transportni problemi in dotrajanost objektov zahtevajo, da je v letu 1983 preselitev naša glavna naloga.
— Učinkovitost dela zveze komunistov bomo povečali samo, če bomo spreminjali družbene razmere v bazi, v delovnih okoljih v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih, v znanosti, da bo bolj vpeta v reševanje konkretnih gospodarskih in družbenih razmer.
(Misli iz pogovora z Andrejem Marincem 30.12.1982 v Studiu ob sedemnajstih)
DELITEV DOHODKA
Delitev dohodka, ustvarjenega v poslovnem letu 1982.
Predlagamo, da ustvarjeni rezultat dela, ki se bo izkazal v doseženem dohodku, delimo:
— skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, upoštevajoč proizvodni značaj dejavnosti odkupa, priprave in predelave uporabnih odpad-
kov v sekundarne surovine in da
— upoštevamo vse usmeritve notranje delitve na ravni DO DINOS, izvršene v sprejetih planskih dokumentih za leto 1982 z name-
nom, da ustvarimo zadostno višino akumulacije, kar bo porok za usklajeno materialno osnovo razširjene reproduktivne sposobnosti našega združenega dela v letu 1983.
POSLOVNA POLITIKA V L. 83
Na osnovi odločitev, ki smo jih sprejeli v planskih dokumentih za leto 1983, predlagamo:
— da vsi, ki združujemo delo v delovni organizaciji DINOS, dosledno izvajamo
delitev del in nalog organizacije poslovanja v TOZD POS, TOZD RET in DSSS z namenom, da odkupimo in zberemo še več uporabnih odpadkov kot smo jih v letu 1982 in jih pripravimo v sekundarne surovine za
potrebe bazične in predelovalne industrije,
— da ustvarjene rezultate dela v letu 1983 razporejamo tako, da bomo upoštevali resolucijska prizadevanja in dogovore v družbenoekonomskih odnosih
našega gospodarstva, saj bomo le tako zagotovili varčevanje z energijo in surovinami, primerno investicijsko porabo, kakor tudi osebno in skupno potrošnjo.
Ljubljana, januar 1983
NOVI SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O PROMETU IN CENAH SEKUNDARNIH SUROVIN BARVNIH KOVIN
Strokovno — informativno glasilo jugoslovanskih organizacij združenega dela SEKUNDARNE SUROVINE, ki se ukvarjajo s sekundarnimi surovinami, prinaša v januarski številki popolne tekste samoupravnih sporazumov o prometu in cenah sekundarnih surovin barvnih kovin.
Konec leta 1982 se je končala javna razprava; sprejeti ter podpisani so bili samoupravni sporazumi o prometu in cenah sekundarnih surovin barvnih kovin. Pri tem gre za tri samoupravne sporazume, v katerih se določajo medsebojni odnosi imetnikov in koristnikov pri zbiranju, pripravi, prometu, predelavi, uporabi in pri določanju cen sekundarnih surovin iz:
—	bakra in bakrenih zlitin,
—	aluminija in njegovih zlitin,
—	svinca, cinka in zlitin iz teh dveh kovin.
Glede na veliko pomanjkanje barvnih kovin iz primarne proizvodnje pomeni sprejetje samoupravnih sporazumov korak naprej k urejenejšim razmeram v dejavnosti zbiranja in priprave sekundarnih surovin.
Vsak samoupravni sporazum vsebuje:
1.	Splošna določila /subjekti SaS — imetniki, porabniki)
2.	Cilji sporazuma:
—	razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
—	doseganje ciljev ekonomske stabilizacije,
—	usklajevanje in urejanje odnosov v prometu in v primarni razdelitvi med imetniki sekundarnih surovin in OZD, ki se ukvarjajo s pro-
izvodnjo in predelavo kovin,
—	maksimalno zbiranje, racionalizacija prometa, predelave in izkoriščanje sekundarnih surovin barvnih kovin,
—	maksimalno zadovoljevanje potreb predelovalnih kapacitet s sekundarnimi surovinami.
3.	Medsebojne obveznosti udeleženk sporazuma.
4.	Kriteriji oblikovanja cen. Pri oblikovanju prodajnih cen sekundarnih surovin barvnih kovin se upoštevajo domače cene in svetovne borzne cene.
5.	Način oblikovanja cen.
6.	Sodelovanje imetnikov in končnih koristnikov pri
uresničevanju tekoče ekonomske politike.
.7. Način uresničevanja samoupravnega sporazuma.
8. Rok veljave, reševanje sporov, spremembe in dopolnitve ter zaključna določila tega samoupravnega sporazuma.
K vsakemu samoupravnemu sporazumu je dodana tudi klasifikacija sekundarnih surovin ustreznih barvnih kovin. Te klasifikacije se nekoliko razlikujejo od enotne nomenklature blaga, ki jo uporablja naša DO.
Da bi se prilagodili novi klasifikaciji INOT, naše strokovne službe pripravljajo novo nomenklaturo blaga za uporabo v naši DO.	Dušan Burger
Izkušnje zadnjih desetih let kažejo, da je pot k cilju — da bi delavci v združenem delu neposredno gospodarili z vsemi sredstvi družbene reprodukcije — bolj zapletena in težja, kot smo si zamišljali.
KIRA HADŽI-VASILEV, CK ZKJ
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O TEKSTILNIH ODPADKIH IN TEKSTILNIH SEKUNDARNIH SUROVINAH NA RAVNI JUGOSLAVIJE
ALI BOMO USPELI PRIPRAVITI IN SPREJETI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH ODNOSIH PRI ZBIRANJU, PRIPRAVI, PROMETU, PREDELAVI, UPORABI TER NAČINU OBLIKOVANJA CEN TUDI ZA PODROČJE TEKSTILNIH SEKUNDARNIH SUROVIN?
To vprašanje smo si postavili na sestanku članic Poslovne skupnosti INOT, organizacij, ki se ukvarjamo z zbiranjem, pripravo, predelavo in prometom tekstilnih odpadkov in sekundarnih surovin. Sestanek je bil 8. novembra preteklega leta v prostorih DO DINOS v Ljubljani. Sklical in vodil ga je direktor skupnosti Aleksander Galič.
Po splošnih predpisih, ki regulirajo vprašanje cen, naj bi bila vsaka sprememba cen možna le na osnovi samoupravnega sporazuma z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi se trajneje vzpostavljajo in urejajo medsebojni ekonomski odnosi oziroma razmerja cen. Izhodišča v teh samoupravnih sporazumih so merila za oblikovanje cen, ki jih določa zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Znano je, da je po veljavnih predpisih vprašanje cen za tekstilne odpadke, sekundarne surovine in proizvode na bazi tekstilnih odpadkov oziroma sekundarnih surovin v pristojnosti republik in pokrajin, za ostale vrste odpadkov in sekundarnih surovin pa v pristojnosti zveznega organa, Zvezne skupnosti za cene. V strokovnih stikih med predstavniki Poslovne skupnosti INOT in Zvezne skupnosti za cene je bilo ugotovljeno, da bi se tudi vprašanje cen tekstilnih odpadkov, sekundarnih surovin in izdelkov na bazi le-teh lahko reševalo na
zveznem nivoju, če bi se s tem zedinile vse zainteresirane organizacije v Jugoslaviji. Zvezna skupnost za cene je ob tem pismeno predlagala Poslovni skupnosti INOT, naj bi članice s kupci sekundarnih surovin sklenile samoupravne sporazume, v katerih bi določili načela, principe in kriterije za oblikovanje cen sekundarnih surovin ob soglasju ustreznih splošnih združenj in da bi te samoupravne sporazume predložili Zvezni, republiškim in pokrajinskim skupnostim za cene. Na prvem sestanku v Ljubljani smo se glede na obveznosti in možnosti, ki so podane v odloku o obveznem dostavljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Zvezni skupnosti za cene v potrditev /Uradni list SFRJ, št. 33/82) ter v odloku o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve /Uradni list SFRJ, št. 47/82), dogovorili naslednje:
1.	Po samoupravnem postopku naj se tudi za tekstilne odpadke in proizvode na bazi teh odpadkov pristopi k pripravi samoupravnega sporazuma tako, kot je dana možnost v odloku iz Ur. lista SFRJ, št. 33/82.
2.	Za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma za tekstilne odpadke in proizvode na bazi teh odpadkov se ustanovi strokovna skupina iz predstavnikov RO Renova, Začretje /Lihter), SOZD Inos, Beograd /Nikolič) in DINOS — TOZD Regeneracija tekstila.
Ljubljana /Pesjak). Strokovna skupina naj pri svojem delu izhaja tudi iz določil zakona o temeljih sistema cen ter predpisanih kriterijev in meril /Ur. list SFRJ, št. 1/80 in 24/81), zaradi česar je treba izdelati klasifikacijo izdelkov. Osnova za klasifikacijo /nomenklaturo) so JUS standardi; osnove za cene pa naj se določijo na podlagi odgovarjajočega odnosa do primarne surovine in koeficienta za posamezne vrste in podvrste.
3.	Za uresničitev prvega sklepa naj vse OZD po samoupravni poti zavzamejo lastno stališče in sporočijo da se organizacija strinja, da se samoupravni sporazum za tekstilne odpadke in proizvode na bazi tekstilnih odpadkov sprejme na nivoju celotne Jugoslavije ter da po samoupravni poti imenujejo predstavnika za podpis tega samoupravnega sporazuma.
Strokovna skupina se je doslej sešla dvakrat. Pri svojem delu je naletela na nemalo težav, ki izvirajo predvsem iz specifičnosti dejavnosti zbiranja, priprave, prometa in predelave tekstilnih odpadkov. Znano je, da je področje tekstilnih odpadkov dosti bolj neurejeno kot druga področja odpadkov. Vzrok temu je predvsem zelo velika konkurenčnost v odkupu odpadkov, enostavnejši transport na večje razdalje še nepredelanih tekstilnih odpadkov ter „ sanjski" cilj odkupovalcev odpadkov in imetnikov odpadkov o možnosti pridobivanja velikega „ekstra" dohodka na račun tekstilnih odpadkov.
S to dejavnostjo oziroma bolje povedano, z delom te dejavnosti — s prometom — se ukvarja v Jugoslaviji zelo veliko število organizacij, ki nikakor ne izpolnjujejo realnih tehničnih pogojev za opravljanje te dejavnosti. S
Med predelavo bombažni vlakenski odpadki potujejo od ene do druge čistilne in trgalne naprave po ceveh različnih oblik
prometom s tekstilnimi odpadki oziroma le z določenimi vrstami tekstilnih odpadkov, od katerih pričakujemo najboljši dohodek, se ukvarjajo zasebniki ter OZD, ki jim je to stranska dejavnost /npr. Avtomoto klub Zg. Milanovac). Kontrola nad ocenami je v posameznih republikah in pokrajinah povsem različna. Največja kontrola cen sekundarnih surovin in izdelkov sekundarnih surovin je v SR Hrvatski, medtem ko nad cenami tekstilnih odpadkov praktično v celotni Jugoslaviji ni prave kontrole. Vprašanje je, ali ne bi bilo nujno poleg samoupravnega sporazuma med članicami INOT in kupci sekundarnih surovin skleniti tudi samoupravni sporazum med imetniki odpadkov ter
organizacijami za zbiranje, pripravo, predelavo in promet s sekundarnimi surovinami, včlanjenimi v INOT.
V prvi fazi dela smo zahtevali od Splošnega združenja tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, da nam dostavi spisek vseh proizvajalcev po posameznih dejavnostih /bom-bažarji, volnarji, trikcrtažarji itd.). Skupaj s posameznimi predstavniki posameznih dejavnosti naj bi najprej izdelali nomenklaturo tekstilnih odpadkov sekundarnih surovin in proizvodov na bazi tekstilnih odpadkov, ki bo osnova za samoupravni sporazum tako s kupci sekundarnih tekstilnih surovin in izdelkov kot z imetniki tekstilnih odpadkov.
Stanislav Pesjak
Bombažni vlakenski odpadki, ii jih bomo predelovali s pomočjo naprav v novi proizvodni liniji.
0 NAŠEM DELOVNEM ČASU
Povsod po Jugoslaviji, še posebno pa v Sloveniji potekajo živahne razprave o delovnem času že od jesenskih mesecev preteklega leta. Tudi v naši delovni organizaciji smo o tem že sklepali na delavskih svetih, in sicer v TOZD Priprava odpadnih surovin nekajkrat v TOZD Regeneracija tekstila enkrat in dvakrat v Delovni skupnosti skupnih služb.
Prav zdaj pa poteka organizirana razprava o delovnem času, saj je bil v Sindikalnem poročevalcu št. 2 z dne 3.2.1983 objavljen družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa.
Namen drugačne razporeditve delovnega časa ni v tem, da bi prihranili npr. električno energijo, kot je bilo nekje prvotno izhodišče, temveč želimo doseči z drugačnim delovnim časom cilje gospodarske narave. Gre za boljšo izkoriščenost delovnega časa, delovnih sredstev, hkrati pa večjo prilagojenost obratovalnega časa potrebam delavcev, kar je temelj za večjo storilnost.
Kot nam je znano, je DS TOZD POS sprejel sklep, da
bi začeli delati ob 7, uri zjutraj, delo pa naj bi kon-ali ob 15. uri. Vse poslovalnice in skladišča so se z dokajšnjo vnemo vrgle v nov delovni čas, toda problemi so se vrstili eden za drugim. Delegati so ugotavljali, da zaenkrat s takšno premaknitvijo delovnega časa ta ni boljše izkoriščen, temveč ravno obratno. V Kranju npr. druge organizacije združenega dela začenjajo v prvi izmeni ob 6. uri, podobni problemi so v Celju in še kje drugje. Delegati so ugotovili, da vsak dan pravzaprav eno uro kasnimo nasproti drugim, in sicer v jutranjih urah, popoldan pa eno uro delamo dalj, ko drugi že končajo delo. To nam pove, da na terenu delamo samo 6 ur
namesto 8. Glede na takšno ugotovitev je bilo potrebno v teh poslovalnicah preiti na star delovni čas. Navedeno pa daje misliti, da je skrajni čas enotne ureditve delovnega časa na širšem prostoru, kajti sicer bi dosegli prav nespretne učinke od željenih.
Iz opisanih razlogov je zato družbeni dogovor prišel ob pravem času in je sedaj v javni razpravi. Prav je, da se predvsem osnovne organizacije sindikata vključijo v javno razpravo, neposredno pa stopajo v stike z občinskimi sveti ZSS, ki so odgovorni za izvedbo javne razprave, so pa tudi nosilci za
usklajevanje razprav, ki presegajo zmožnosti temeljnih in drugih organizacij. Nobenega dvoma ni, da se ob prehodu na drugačen delovni čas ne bodo mogle upoštevati subjektivne okoliščine in stališča posameznikov, čeprav vemo, da bodo problemi včasih ?el@ težki in tudi težko rešljivi. Upajmo, da bo spremenjen delovni čas le dosegel tako zaželjeni cilj povečanja storilnosti in da se ta akcija družbe kot celote ne bo izjalovila, kot se je že marsikatera, ker je ostala le na papirju.
U.S.
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor' Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana
TOZD POS V LETU 1982
V poslovnem poročilu prikazujemo rezultate gospodarjenja v letu 82 in skušamo analizirati vzroke, zakaj doseženi poslovni rezultat ni bil boljši.
Gradivo, kratka analiza poslovanja TOZD POS za poslovno leto 1982, posredovana ob koncu januarja je del tega poslovnega poročila in delno že pojasnjuje poslovanje v letu 82.
KOLIČINSKA REALIZACIJA
Planirano količino 190.241 v realizaciji presegamo za 5 % in lanskoletno za 10%. Pregled nabave po količini in vrednosti prikazuje povečanje v nabavi za 4 % in vrednostno povečanje za 54 %, čeprav ugotavljamo tudi spremembo v strukturi v manjvredne materiale, kar seveda relativno predstavlja še večje povečanje nabavnih cen. Indeksi se gibljejo med 95 in 110 z izjemo PE Trbovlje, ki izkazuje indeks 134, za kar je glavni vzrok material, pridobljen s kasa-cijami.
Dobava jeklenega vložka Slovenskim Železarnam je s 52.600 t v tem letu padla za 10 %, vendar smo še vedno izpolnili pogodbene količine, medtem ko smo livarnam dobavili nekaj večjo količino kot v letu 81 in s tem tudi presegli pogodbene količine za nekaj procentov. Delež livarskega vložka je v plasiranih količinah še vedno 1/3. Nekaj večje količine smo morali na zahtevo pošiljati tudi v druge železarne, vendar v celotni količini to predstavlja le 2 %. Skupno je dobavljena količina črne metalurgije v primerjavi z letom 81 manjša za 3.500 t ali 3%. Zmanjšanje jeklenega vložka predvidevamo tudi še v letu 1983, zlasti ker smo z orga-
niziranimi očiščevalnimi akcijami zajeli pretežni del v več letih odvrženih vozil in bele tehnike in lahko pričakujemo samo tekoče izločena vozila in odsluženo belo tehniko.
Promet z odpadki in polizdelki barvnih kovin se je količinsko povečal v primerjavi z letom 81 za 19% in je bil 9.500 t. Količina odpadkov barvnih kovin se je povečala za 5 % na 6.520 t, promet z repromateria-lom, ki smo ga uspeli zagotoviti slovenski predelovalni industriji na osnovi skupnih dobav odpadkov, pa se je povečal za 170% in je dosegel 1.915 t.
Aktivnost vračanja repro-materiala bomo v letu 83 še povečali in skušali zagotoviti slovenski predelovalni
industriji še večje količine. Povedati pa je potrebno tudi, da še večje količine repromateriala barvne industrije dobavljamo preko drugih trgovskih organizacij. Papirni odpadki predstavljajo iz leta v leto pomembnejše področje v TOZD POS. V letu 1982 smo zbrali in predelali v sekundarno surovino 31.890 t teh odpadkov, kar je 5.958 t ali 23 % več kot v letu 81. V tej količini skoraj 6.000 t predstavljajo pretežni del šolske akcije, bolje obdelani manjši viri /trgovine, uradi/ in močno povečani drobni odkup. Iz industrijskih virov smo marsikje opazili, da so količine v upadanju in to zaradi pomanjkanja papirja ali boljše izkoriščenosti formatov. Med letom smo pridobili
del količin v AERU — Celje; v zadnjem trimesečju smo pričeli z odvozom papirnih odpadkov v Mladinski knjigi, tako da cenimo, da je realen porast zbranih količin 18 %.
Pogodbene količine smo izpolnili do vseh slovenskih predelovalcev /Količevo 102%, Sladkogorska 102%, Duro Salaj 243 %/, medtem ko smo pogodbo z Beliščem realizirali samo s 84 %. Ko smo s predstavniki Belišča analizirali vzroke, smo ugotovili, da so težave v prevozih edini vzrok za tako slabo realizacijo pogodbe.
Odpadno steklo zajemamo samo v industrijskih virih. Zbrano stekleno črepinjo dobavljamo delno jugoslovanski predelovalni industriji, približno 50% pa ga izvozimo. Dobave predelovalni industriji so že več let skoraj enake in dosegajo 5.800 t, izvozili pa smo 5.730 t. Nizka prodajna cena, tako doma, kakor v izvozu ne dopušča zajemanja v količinsko revnih virih ali drobnega odkupa. Odpadkov gume smo dobavili pretežno cementarni Anhovo 8301, kar je pod pričakovanimi količinami. Pomembnejši vzrok za nizko količino je, da zaradi zastojev v cementarni nismo uspeli opraviti preizkusov z odpadno gumo, ki nastaja pri lomljenju akumulatorjev, nekaj pomanjkljivosti pa je potrebno videti tudi pri našem počasnem vključevanju v zajemanju zlasti v skromnejših virih.
Izvozu smo v letošnjem letu posvetili veliko pozornosti, kar izkazujejo tudi doseženi rezultati. Tako smo izvoz na konvertibilno področje količinsko povečali za 3 % in vrednostno" za 47 % v primerjavi z letom 81. Finančni rezultati poslovanja so v TOZD dokaj ugodni, saj se po daljšem ob-
dobju srečujemo s stagnacijo rasti porabljenih sredstev v primerjavi z rastjo celotnega prihodka. Tako celotni prihodek izkazuje indeks 159, porabljena sredstva pa 164 oziroma je razkorak samo 8 %, kar se seveda zelo pozitivno izkazuje na rasti dohodka. Tako je indeks rasti dohodka 14
oziroma plansko vrednost presegamo za 19%. Obveznosti iz dohodka, kakor tudi obveznosti do DSSS izkazujejo indeks rasti 130 in so rahlo nad planiranimi vrednostmi. Nizka rast teh sredstev zelo ugodno vpliva na doseženi čisti dohodek v absolutnem znesku 478 Mio din.
Predlog delitve teh sredstev upošteva določila Družbenega dogovora za leto 1982. Tako bi za osebne dohodke namenili 126,8 Mio din, kar predstavlja 31 % rast na leto 1981 oziroma za 10% več, kakor smo predvideli s planom. Skladu skupne porabe bi namenili 8,5 Mio din, kar je
78 % planiranih sredstev. Del čistega dohodka, namenjenega bruto poslovnemu skladu, pa je za 86 % višji od lanskoletneg oziroma za >32 %/višji od planiranega. V absolutnem znesku je to 320 Mio din.
Direktor TOZD POS Kravcar ing. Rafael
ODNOS 00 SLO
SE VENDARLE SPREMINJA
V 10,—11. številki našega glasila je bil objavljen članek o obisku operativne skupine za spremljanje in izvajanje programa NNNP 82 Sob Bežigrad in odgovor, ki je netočno prikazal stanje predvsem tudi zato, ker ga je napisal sodelavec, ki ni bil navzoč pri vaji NNNP 82 in je zato vnesel precejšnjo mero dezinformiranosti v lastnih krogih, predvsem pa na področju podružbljanja družbene samozaščite na območju občine Ljubljana-Bežigrad.
Danes pa lahko spregovorimo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki jih je ta skupina zabeležila in ugotovila. Povečala se je aktivnost na področju podružbljanja družbene samozaščite, vratar na Kurilniški pa je dobil nazaj telefonski priključek.
V vratarnici je bila omarica, ki ni vsebovala vseh ključev. Delavci DO Varnost niso bili v zadostni meri poučeni z naše strani, kaj je njihova dolžnost in opravilo, ki ga zahteva Dinos. Prav tako ni bilo v zadostni meri poskrbljeno za protipožarno opremo in opremo civilne zaščite za reševanje. Komite za SLO obeh naših tozdov inDSSS sta akcijsko pristopila k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. V TOZD RET TO Ljubljana so velik del pomanjkljivosti odpravili, določene pomanjkljivosti pa odpravljajo postopoma, saj je za odpravo le-teh potreben daljši rok, vezan na izvajalce.
Prav tako so v TOZD RET — TO Ljubljana in TOZD POS — PE Ljubljana poleg
ugotovljenih nepravilnosti dali poseben poudarek požarni varnosti in varnemu počutju delavcev.
Za letošnje leto planirajo rekonstrukcijo garderob, delovnih prostorov in preostalih električnih instalacij, da zagotovijo večjo varnost pri delu.
Akcijsko smo pristopili k izpolnjevanju planskih obvez s področja SLO in DS ter k ažuriranju vseh obrambnih načrtov. V smislu podružbljanja SLO in DS pa je dogovorjeno, da še nadalje preko glasila seznanjamo naše delavce o delu CZ in izvajanju splošnega odpora in družbene samozaščite, ki je neodtuljiva pravica in dolžnost, ki nam jo daje ustava.
Temeljno ustavno načelo o družbeni samozaščiti se glasi: ,,Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato,
da varujejo ustavno ureditev, samoupravne pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zago-
tavljajo osebno in premoženjsko varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj". /Ustava SFRJ, temeljna načela, IV.).	p. Gogala
POPRAVEK
V prejšnji, januarski številki našega glasila smo napravili dve večji napaki. Eno pojasnjujemo v prispevku ŠE ENKRAT NAŠI 25-LET-NIKI, drugo pa objavljamo tu. Na naslovni strani smo
zgoraj desno napisali, da je to 1. letošnja in 116. redna številka našega glasila. V resnici je bila že 118. Torej sta nam jo zagodla dva škrata, novinarski in tiskarski.
LETNI SESTANEK
V četrtek, 10. februarja 1983 je bil v Ljubljani, v poslovni stavbi na Titovi 118, kjer je tudi sedež DO DINOS, letni članski sestanek osnovne organizacije sindikata ljubljanske poslovalnice TOZD POS, v katero so vključeni tudi člani vodstva TOZD POS. Na občni zbor je prišlo 48 delavcev in delavk; nekaj več kot polovico vseh. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Dragiša Petrovič, Jolanda Mirtič in Srečo Klopčar, sestanek pa je vodil Dragiša Petrovič, predsednik te sindikalne organizacije.
INTERVJU
Z DRAGIŠEM PETROVIČEM
Oceno aktivnosti organizacije v preteklem letu je sestavila delovna skupina izvršnega odbora osnovne organizacije, prebral pa jo je Petrovič. Obravnavali pa so tudi oceno gospodarjenja TOZD POS v preteklem letu, ki jo je napisal Rafael Kravcar, direktor tozda, prebrala pa Jolanda Mirtič. Obravnavali so tudi finančno poročilo za leto 1982 in finančni načrt za leto 1983 ter poročilo nadzornega odbora, ki je imel pozitivno mnenje o finančnem poslovanju sindikalne organizacije.
Finančni načrt za leto 1983 predvideva okoli 17 starih milijonov dohodkov in izdatkov. Okoli 3,5 s. miliona jim je ostalo iz preteklega leta, okoli 5 s. mi-ftonov bo znašala članarina, okoli 8,5 s. miliona pa naj bi znašala dotacija tozda. Potem je Petrovič prebral program dela osnovne organizacije za to leto. Sam je tudi ocenil, da je program obširen in da ga ne bo lahko uresničiti. Zajel je vsa pomembna vprašanja gospodarjenja v sedanjih razmerah in vsa pomembna vprašanja, ki nastajajo v Dinosu. Vsa poročila, finančni načrt in program dela so navzoči sprejeli brez pripomb in z dviganjem rok. Vsebinske razprave o poročilih in programu ni bilo, če izvzamemo vprašanje o premaknjenem začetku delovnega dne, ki se sedaj, tako je bilo rečeno na zboru, ne ujema z naravo na-
Dragiša Petrovič je komercialist poslovalnice DINOS Ljubljane in predsednik osnovne organizacije sindikata poslovalnice, v katero so vključeni tudi delavci vodstva TOZD POS.
Nedavno je bil letni članski sestanek osnovne organizacije katere predsednik ste. Kakšna je razlika med letno konferenco in letnim sestankom?
Na letni konferenci se opravijo tudi volitve v vse organe osnovne organizacije, na letnem sestanku pa se opravi le obračun dela za leto dni nazaj in sprejme program aktivnosti za eno leto naprej. Manjše spremembe med člani organov organizacije pa se lahko opravi tudi na letnih članskih sestankih.
Na vašem letošnjem letnem članskem sestanku udeležba ni bila kdo ve kako razveseljiva. Kaj naj bi bilo temu vzrok?
Mislim, da ni nobenega posebnega vzroka. Preveril sem, kakšna je bila tisti dan navzočnost na delu in ugotovil, da je bilo veliko delavcev in delavk na rednem
šega dela. Kako je delovni čas vezan na naravo dela je najbolj nazorno povedal delavec, ki je na glas pripomnil oziroma vprašal, zakaj ne bi začeli delati opoldne in končali o polnoči. Eno vprašanje se je nanašalo na izlete eno pa na
zimskem letnem dopustu, veliko pa jih je bilo tudi na bolniški. Če vzamemo za merilo navzočnosti na sestanku število delavcev, ki so bili ta dan na delu, dobimo 90% udeležbo.
Kakšen je osnovni namen letnih članskih sestankov?
Osnovni namen je, da se omogoči članom sindikalne organizacije resničen vpliv na usmeritve in delo sindikalne organizacije.
Je bil ta namen dosežen?
Kakšen namen ima letni članski sestanek, sem povedal v moji uvodni besedi. Povedal sem, kako lahko
športno aktivnost. Delavca iz našega samskega doma na Črnučah pa je zanimalo kdaj bodo lahko gledali televizijo.
Več o tem sestanku in delu sindikalne organizacije ljubljanske poslovalnice lahko preberete v intervjuju s tovarišem Petrovičem, ki ga objavljamo v tej številki.
-eska-
vplivajo na delo izvršnega odbora sindikalne organizacije in na rezultate dela sindikalne organizacije. Mislim pa, da namen ni bil dosežen, razen če pomanjkanje vsebinske razprave o opravljenem in prihodnjem delu razumemo tako, da je bilo s poročili in programom vse kar člane sindikata zanima, zajeto in da ni bilo kaj resnega dodati. Po sestanku so mi nekateri člani rekli, če boste delali tako kot preteklo leto, bo dobro.
Ko ste poročali o delu sindikalne organizacije, ste omenili, da je bilo ob koncu leta nekaj narobe. Kaj je bilo to?
Delovno predsedstvo letnega članskega sestanka sindikalne organizacije PE Ljubljana in vodstva TOZD POS
DRAGIŠA PETROVIČ
Zbor delavcev poslovanice in izvršni odbor naše sindikalne organizacije ni pravočasno razpravljal o letnem planu za leto 1983 niti o pripombah na letni plan, ki jih je dalo vodstvo naše poslovalnice. Izvršni odbor sindikalne organizacije pa se za ta spodrsljaj ne čuti krivega. Naš odbor se je sestal takoj po seji delavskega sveta TOZD ROS, na katerem je bil letni plan sprejet in zahteval pojasnilo, zakaj nismo dobili gradiva o letnem planu in pripombah. Poslovodja nam je rekel, da je dobil premalo izvodov letnega plana. No, zbor delavcev je bil potem organiziran in letni plan s pripombami sprejet.
Kaj bi posebej poudarili za naše glasilo iz vašega poročila o delu v preteklem letu?
Na primer to, da se je izvršni odbor kar 10-krat sestal in da ima občutek, da je skupno z obema ostalima družbenopolitičnima organizacijama, mladinsko in ZK, sindikalna organizacija uspešno delovala. Tako smo na primer premaknili z mrtve točke vprašanja nagrajevanja po delu. Dalje, letni načrt poslovalnice. Ne bi ga uresničili, če naši člani ne bi imeli dobrega odnosa do dela, čeprav so nekateri imeli težave z izplačevanjem otroških do-
datkov, drugi pa z reševanjem stanovanjskega problema. Tudi o tem smo razpravljali na izvršnem odboru in sprejeli nekaj sklepov. Dalje, naše delovne razmere niso dobre zaradi narave dela samega, bolniški izostanki pa niso pretirani in še manj bi jih bilo, če bi bolj skrbeli za delavce. Postali smo pozorni tudi na delovni učinek posameznikov, na veliko prizadevnost in za dva delavca smo že razmišljali, kakšne so možnosti, da bi za svojo prizadevnost dobila posebno nagrado. En naš član je uspešno napravil 3-mesečno sindikalno politično šolo, naši člani športniki pa so se dobro odrezali na zvezni športni prireditvi delavcev naše stroke v Rabcu.
In, kaj bi posebej poudarili iz programa osnovne organizacije za leto 1983?
To, da smo z njim zajeli uveljavljanje sklepov in stališč 1., 2. in 3. konference Zveze sindikatov Slovenije ter uresničevanje nalog, sprejetih na 10. slovenskem sindikalnem kongresu in 11. jugoslovanskem sindikalnem kongresu. V prvi točki smo se nadalje zavzeli za večjo odgovornost pri uresničevanju sprejetih sklepov in za uresničevanje nalog po tako imenovanih sindikalnih skupinah. Organizirali pa bomo tudi članske sestanke.
Program ima dva dela. V prvem je politična usmeritev, v drugem pa naloge za uresničevanje tekšne usmeritve. Na primer, obravnava zaključnega računa tozda, uresničevanje stabilizacijskih nalog s poudarkom na varčevalne ukrepe in na izvoz, dosledno uresničevanje letnega plana in delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, sodelovanje pri kadrovanju, uveljavljanje načela po kolektivnem vodenju, skrb za izobraževanje ob delu itd. Med konkretnimi nalogami.
Iz letnega članskega sestanka v Ljubljani
ki so več ali manj specifična za našo poslovalnico, naj omenim organizirano delovanje proti alkoholizmu. Organizirali bomo tudi udeležbo na raznih proslavah, kot na primer za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki je posvečen osvoboditvi Ljubljane, mesta heroja.
Tudi na športnem področju se bomo vključevali v razna tekmovanja, seveda v skladu s stabilizacijo, organizirali pa bomo tudi skromne proslave, in sicer ob dnevu žena, prazniku dela, dnevu republike in ob novem letu.
(nadaljevanje na str. 12)
(nadaljevanje s str. 11)
Sprejeli ste dokaj obširen program.
Da. Menimo, da je preobsežen, da pa bi ga ob večji aktivnosti vseh članov izvršnega odbora sindikalne organizacije, nekateri člani lansko leto niso bili dovolj aktivni, lahko uresničili. Pri tem bo zlasti pomembno sodelovanje z mladinsko organizacijo in osnovno organizacijo ZK.
Pod točko razno je bilo nekaj vprašanj. Zakaj je šlo?
Nekdo se je zanimal za izlete. Lani jih ni bilo. Možnost je dana, toda z lastno
finančno soudeležbo. Nekaj bo že prispevala sindikalna organizacija, zlasti, če bo obstajal resničen interes za izlet.
Nekega delavca iz našega samskega doma na Črnučah je zanimalo, če bodo dobili televizor. Že lansko leto smo želeli uresničiti to željo, pa nam ni uspelo. Mislimo, da morajo delavci v samskem domu na Črnučah dobiti možnost gledanja televizije in igranja šaha. To je povezano z bojem proti alkoholizmu. Kolikor več delavcev bo pri televizorju in pri igranju šaha, toliko manj jih bo verjetno v gostilniških prostorih.
Intervjuval Stane Koman
DINOS LJUBLJANA
Zahvaljujem se vam za novoletno darilo in vam želim poslovni uspeh v letu 1983.
Podreča, 25.1.1883
Janez Kalan Podreča 40 Mavčiče
P. S.
Prilagam vam sliko starega Dinosa v Kranju. Tu sem delal mnogo let kot skladiščnik.
Janez Kalan in Franc Gruškovnjak
Ir letnega članskega sestanka osnovne organizacije sindikata PE Ljubljana in vodstva TOZD POS
ah.	Xe>&^Ur-Os'
72
01pričA* ftpfK-jjam Ar~o
naše odločitve
časi taki, da je treba vsak dinar dvakrat obrniti, predno ga daš iz rok.
Iz 19. seje DS TOZD ROS, ki je bila 25. januarja 1983, naj omenim tri sklepe.
POBUDE PRAVOBRANILCA
Pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ljubljana Bežigrad so metoda dela, da novi predpisi oziroma zakoni ne bi šli v pozabo ali pa da z usklajevanjem starih določil z določili novih zakonov ne bi predolgo odlašali.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja pošlje kakšno pobudo delovni organizaciji, to ne pomeni, da je delovna organizacija že naredila kaj narobe. Pobudo pošlje zato, da ne bi pozabila na svoje obveznosti, ki izhajajo iz novih zakonov. Ponavadi pa takšna pobuda res povzroči hitrejše sprejemanje sprememb oziroma hitrejše usklajevanje svojih določil z določili novih zakonov in zato je takšen način dela pravobranilca opravičljiv in koristen.
Delovne organizacije oziroma njihovi delavski sveti v veliki večini pravobranilcem takoj sporočijo, da njihove pobude sprejemajo. Delavski sveti delovnih organizacij oziroma tozdov v občini Ljubljana Bežigrad so tudi 29. decembra 1982 dobili pismeno pobudo za uvedbo postopka, s katerim bi se uredile naslednje tri zadeve:
1.	stara določila samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj uskladiti z določili novega zakona o stanovanjskih razmerjih. /Po novem je predvsem obvezen lasten delež pri gradnji ali nakupu stanovanja.)
2.	določila za delitev sredstev za osebne dohodke
uskladiti z določili zakona o zajamčenem osebnem dohodku, kadar in če se posluje z izgubo in
3.	da se ugotovi, če se je in kako uresničila pobuda, ki je bila dana 21. oktobra 1982 o tem, kako delujejo organi samoupravne delavske kontrole.
Te tri pobude so bile poslane tudi našim trem delavskim svetom. DS TOZD POS je o njih razpravljal, kot že rečeno, na seji 25. januarja letos in sklenil, da jih sprejema. Obenem je ugotovil, da je zadeve omenjene v prvi in tretji pobudi, že uresničil. In kaj je sklenil glede druge pobude? Sklenil je, da jo bomo uresničili do 30. marca 1983, čeprav zaenkrat še nimamo strahu, da bi zašli v izgubo. Toda, kar se še ni zgodilo se še lahko, pravi pregovor in zato je dobro, če si napišemo, kaj bomo storili z osebnimi dohodki, ko bi začeli poslovati z izgubami.
Enake zaključke in ugotovitve o teh pobudah sta sprejela tudi delavska sveta TOZD RET in DSSS.
ZAPLETENE
INVESTICIJE
Lansko leto je v mesecu maju DS TOZD POS sprejel sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma s TOZD Elektro strojne mehanične delavnice /v nadaljevanju EMD/ v Trbovljah, s katerim s 4.000.000,00 din pomagamo uresničiti investicijske načrte omenjene delavnice.
Potem se je odprlo vprašanje financiranja naše investicije na Črnučah, na gradbenem območju BP—8 in zato je bil dne 15. oktobra 1982 podpisan doda-
tek k sporazumu, po katerem nam mora TOZD EMD 4 milione din vrniti z obrestmi, takoj po sprejetem zaključnem računu za leto 1982, če bi mi ta sredstva potrebovali za začetek izvajanja naše investicije. O tem pa DS TOZD POS še ni razpravljal oziroma sklepal in zato ga je na to opozorila služba naše DSSS.
Dne 25. 1. 1983 je bil delavskemu svetu TOZD POS predložen nov sklep, usklajen z vsebino dodatka samoupravnega sporazuma in našimi trenutnimi potrebami. Bil je sprejet. 4.000.000,00 din se z novim sklepom spremeni v investicijski kredit, kj ga bo TOZD EMD vrnila, kadar ga bomo potrebovali za našo investicijo na Črnučah. Če pa bi čez čas ugotovili, da teh sredstev ne potrebujemo pa bomo sklenili samoupravni sporazum z TOZD EMD o združevanu dela in sredstev na dohodkovni osnovi in pod pogoji, ki so zapisani v prvotnem sporazumu in dodatku k sporazumu z dne 15. 10. 1982.
Pregovor pravi, kdor hitro da, dvakrat da, toda zdaj so
ZNAČKO FRANCU JENKU
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata poslovalnice v Kranju je delavskemu svetu TOZD POS predlagal, da naj podpre njihov predlog za podelitev značke Dinosa poslovodji poslovalnice v Kranju. Predlog so tudi utemeljili z uspehi, prizadevanji in aktivnostjo Franca Jenka v in izven delovne organizacije.
Dinos ima pravilnik o u vedbi in podeljevanju značk zaslužnim delavcem. Na osnovi tega pravilnika dobijo zlato značko Dinosa tudi delavci, ki so 25 let pri Dinosu, če jih za takšno priznanje predlaga njihova sindikalna organizacija. Pred enim letom se je v Dinosu kar precej govorilo o tem, da je tudi sicer treba dati dobrim delavcem kakšno priznanje, toda ostalo je le pri besedah. Tudi v glasilu smo pisali o tem. No, zdaj je prvi predlog tu. DS TOZD POS je namreč predlog izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v Kranju podprl in ga dal v nadaljnjo obravnavo delavskemu svetu DO DINOS.
T e-ur
DINOS LJUBLJANA Pozdravljeni!
Najlepše se vam zahvaljujem za pozornost in poslani denar kot novoletno darilo. Zelo sem bila presenečena in vesela, da ste se tako lepo spomnili mene in vseh Dinosovih upokojencev ter jim s tem dejansko pokazali, da nas niste pozabili in da smo obravnavani kot vaši sodelavci.
Veseli smo vseh vaših uspehov!
Želimo vam še mnogo napredka celemu podjetju. Z lepim pozdravom	Rezka Žnidar
Vrečkova 2 Kranj
O STISKALNICI "RIKO S 265'
Delovni proces: pločevina, stiskalnica, paket, kontejner. Dva stroja, dva delavca.
V lanski dvojni številki našega glasila (oktober-novem-ber) smo objavili sliko nove stiskalnice pločevine, ki so jo izdelali v tovarni RIKO v Ribnici. To je stiskalnica „S 265", ki naj bi imela lastnosti znane velike stiskalnice ARNOLD iz Avstrije. Tovarna *RIKO nam je svoj prototip poslala na 6-me-sečno preizkušnjo, in to preizkušnjo zdaj prestaja na našem skladišču v Celju.
Na poti v Bohovo sem se mimogrede ustavil še na naši poslovalnici v Celju, da bi kaj zvedel o tej stiskalnici. Poslovodja, Franc Čaks, mi je o njej povedal naslednje:
Zelo dobra je, obnese pa se tudi pri stiskanju avtomobilskih ohišij, ki smo jih prej morali ročno razrezo-vati, če smo jih hoteli spraviti v stiskalnico. Zdaj z dvigalom postavimo avtomobilsko ohišje na vzvišen prostor, tam ga pokrov korita stiskalnice brez težav odreže in odrezani del stisne v korito.
S staro stiskalnico RIKO nismo mogli stisniti v pakete vse pločevine, kolikor smo jo vsak dan pripeljali, zato smo imeli s pločevino založen velik del skladišča. Z novo stiskalnico smo v treh mesecih pospravili vso zalogo in zdaj vso pripeljano pločevino stisnemo sproti.
KOLIKO TON NA DAN SE LAHKO STISNE Z NJO?
Pri novi stiskalnici delata dva delavca — strojnika. Eden upravlja s stiskalnico, drugi pa z dvigalom, s katerim polni korito stiskalnice in odnaša izdelek — pakete. Kadar imata delavca dober material, mi takemu pravimo „nov", stisneta v 8 Urah 40 ton pločevine. Kadar stisnega manj, je to zaradi „grdega" materiala
FRANC ČAKŠ
ali pa zato, ker jima ga zmanjka.
KAJ PA OKVARE?
V začetku je sicer popustila ena cev, da je izteklo nekaj hidravličnega olja. Napako so takoj popravili. Vse napake popravijo, na svoje stroške, strokovnjaki iz tovarne RIKO. Mi jim telefoniramo, kaj je narobe in naslednji dan so že tu. Zdaj je
stiskalnica še v preizkušnji, toda strokovnjaki iz Ribnice so že ugotovili, da se bo obnesla in če sem prav informiran, so že začeli izdelovati prvo serijo takih stiskalnic.
Tovariša Čakša sem mimogrede še vprašal:
KAKO JE Z NOVO LOKA CIJO VAŠEGA SKLADIŠČA?
Tam kjer naj bi bila nova lokacija našega skladišča, skladišča Surovine in Železarne Štore, je obdelovalna zemlja. Novi zakon o zaščiti obdelovalne zemlje jo je zaščitil in tako je prvotna zamisel propadla. Nov prostor za vse tri interesente pa se je že našel, toda po mojem mnenju se bomo tja preselili čez kakšnih 5 let, od tu pa se moramo seliti že letos.
KAM IN ZAKAJ?
Naš prostor potrebuje MERX, živilska industrija, za gradnjo novih obratov in skladiščnih prostorov, ki jih nekaj že imajo v naši bližini. Mi se bomo začasno preselili v bližino tovarne
EMO Celje na prostor, ki je v lasti celjske CINKARNE. To je interes občine Celje, ki bo nosila tudi vse stroške preselitve.
JE ŠE KAJ NOVEGA
V	CELJU?
V	Šentjurju pri Celju je občina hotela urediti vprašanje odkupa sekundarnih surovin s privatnikom, pa se je nekaj zataknilo. Potem je zemljišče za odkupno skladišče ponudila nam in Surovini. V pogovorih smo
LUDVIK MLINAR, strojnik, ki je tisti dan na stiskalnici RIKO S-265 za-
menjal glavnega strojnika Jožeta Jesenka
bili mi uspešnejši in zdaj je večji del odvisno od nas, kdaj bomo imeli v Šentjurju odkupno skladišče.
Za organiziranje odkupa sekundarnih surovin pa se je na nas obrnila tudi občina Šmarje pri Jelšah, ker se menda o tem že 3 leta, brez uspehov, pogovarja s Surovino.
JOŽE PANTNER, strojnik,
upravljalec samohodnega dvigala, s katerim streže stiskalnico, kontejnerje pa polni s paketi
KAKO IZVRŠUJETE SVOJ PLAN?
Lanski plan smo količinsko, gotovo pa tudi vrednostno, presegli. Računamo, da bomo dosegli tudi letošnji plan. Tako mislimo zato, ker smo pridobili dva nova dobavitelja odpadnih suro-
Nova stiskalnica RIKO S—265 v Celju, meseca februarja
Odbor za delovna razmerja celjske poslovalnice: Vlasta Rahten, predsednica; Franc Čakš, Ivan Kramperšek in Jože Jesenko
Detajl nove stiskalnice RIKO v Celju
vin. Enega lansko leto, drugega pa letos. Na naše veliko presenečenje pa letos nismo mogli skleniti pogodbe s celjsko železnico. Tam so nam povedali, da letos z železniškim podjetjem v Ljubljani ni sklenil pogodbe Dinos, kot doslej vsa leta, ampak Surovina. Kako je prišlo do tega?
KAJ MISLITE O GLASILU DINOSA?
Lahko rečem samo to, da fantje večkrat izražajo nezadovoljstvo, ker se o celjski poslovalnici ničesar ne piše in ker je celjska poslovalnica edina, ki jo glasilo še
ni predstavilo svojim bralcem.
KO SEM PRIŠEL SEM,
STE IMELI NEKO SEJO. KAKŠNO?
Najprej je imel sejo izvršni odbor naše sindikalne organizacije, ki jo vodi Ivan Mikša. Na tej seji je bil tudi Janko Korene iz DSSS. Obravnavali so priprave na letno konferenco sindikalne organizacije, sklenili pa so tudi, da bodo sestav izvršnega odbora nekoliko spremenili. Zdaj sta v izvršnem odboru sindikalne organizacije dve tovarišici iz (nadaljevanje na str. 16)
(nadaljevanje s str. 15)
našega skladišča v Titovem Velenju, in sicer Vlasta Rahten, ki vodi skladišče in Branka Kampari, ki je blagajničarka skladišča. Obe naenkrat pa ne moreta nikoli zapustiti skladišča in oditi na sejo izvršnega odbora. Z Vlasto Rahten so se sporazumeli, da bo prepustila svoje mesto v odboru neki drugi delavki iz Celja, in to bodo predlagali letni konferenci, da sprejme. Sejo pa je imel tudi odbor za delovna razmerja, ki ga vodi Vlasta Rahten.
ŠE ENO VPRAŠANJE. KOLIKO ČASA STE TU POSLOVODJA?
Ko je odšel prejšnji poslovodja, tovariš Centrih, sem bil določen za vršilca dolžnosti poslovodja. To je bilo 12. januarja 1981. leta. Nekoliko kasneje sem bil imenovan za poslovodjo. Skupne delovne dobe pri Dinosu pa imam 14 let. Za voznika kamiona sem prvič prišel leta 1964, leta 1969 pa sem s prevozništvom začel na svoje. Vrnil sem se leta 1975, zopet za voznika kamiona, . potem pa sem kmalu postal vodja avto-parka, nato pa še vodja skladišča oziroma skladiščnik. Leta 1981 pa so mi, kot sem že povedal, zaupali vodenje poslovalnice.
*
Ker je bila Vlasta Rahten, kot pravimo „pri roki", sem jo povprašal, kako jim
VLASTA RAHTEN
kaj gre poslovanje v Titovem Velenju. Odgovorila je, da zaenkrat še ni opaziti, da bi na skladišče prihajalo manj odpadnega materiala. Iz ,,rudnika" vozita odpadno blago skupno s Surovino, vsak mesec eden, na novo pa, da ji je uspelo pridobiti tozd Gorenja v Na zarjih in manjši obrat v Velenju.
Velenjsko skladišče pa je izredno pohvalil tudi Janko Korene. Povedal je, da imajo gotovo najboljše urejeno materialno in finančno dokumentacijo poslovanja. Njihova blagajničarka Branka Kampari pa je tudi blagajničarka sindikalne organizacije celjske poslovalnice in tudi v tej blagajni je vse tako urejeno, da je lahko drugim za vzgled, je dejal Janko Korene.
Stane Koman
Gospodarske politike Jugoslavije nima nihče pravice prilagajati svojim trenutnim, regionalnim ali ožjim sektorskim potrebam in interesom na način, ki praktično onemogoča skupne in dolgoročne interese države.
Gospodarsko stabilizacijo lahko uresničimo samo, če bo uspešno deloval politični sistem socialističnega samoupravljanja, deloval tako, kot je predvideno z ustavo in zakonom o združenem delu.
PETER STAMBOLIČ
Močna čeljust nove stiskalnice RIKO
Čvrsto stisnjena pločevina v paketiče, proizvod stiskalnice RIKO S-265
V pisarni celjske poslovalnice: Cvetka Gaši, Cvetka Bohinc in Nevenka Terčič
Vsak korak v življenju je korak k smrti.
DELA ViGNc
Če mačku stopiš na rep, zamijavka.
Slov. pregovor
V vedno zanimivi sobotni prilogi DELA je bil dne 29. januarja 1983 objavljen skoraj celostranski članek izpod peresa novinarke ANICE LEVIN. Novinarka Levinova je za tri četrtine svojega članka našla gradivo v poročilu, ki ga je direktor DO DINOS, Vladimir Kralj, napisal za Gospodarsko zbornico Slovenije — odbor za sekundarne surovine, kateremu predseduje Vlasta Uršič.
Levinin prispevek o sekundarnih surovinah ima 8 podnaslovov in večkrat so omenjeni delovni organizaciji Dinos in Surovina.
V delu prispevka s podnaslovom PRI JEKLU SMO NAD SVETOVNIM POVPREČJEM med drugim ugotavlja, da v Sloveniji zberemo 31 % jeklenih odpadkov (v Jugoslaviji 24,4 %) glede na našo porabo jekla, medtem ko je svetovno povprečje 23 % zbranih odpadkov glede na porabo.
O tem, da sta lani Dinos in Surovina organizirali posebne akcije za zbiranje starega železa in da nista uspeli tako kot sta mislili, da bosta, je napisano pod naslovom BONI NEGATIVNO VPLIVALI TUDI NA ZBIRANJE STAREGA ŽELEZA. Vsi vemo, da v posameznih krajih s posebnimi akcijami ni bilo zbranega toliko starega železa, da bi bil kamion poln, pa se je vseeno šlo ponj, dokler ni bil bencin na bone. Ko se je začel bencin deliti na bone, pa so tudi ljudje prenehali voziti na določen kraj staro železo s svojimi prevoznimi sredstvi.
Pod naslovom TONA STAREGA PAPIRJA NADOMESTI 3,5 m3 lesa, piše tudi o tem, da v Sloveniji zberemo 44,8 kg na prebivalca, to je 47 % glede na porabo, kar je eden naj-
boljših dosežkov na svetu. Tu tudi piše, da so v preteklem letu s šolskimi akci jami zbiranja šolarji zbrali 3.700 ton starega papirja in da bomo letos v Sloveniji morali, kljub takim dosežkom, uvoziti 53 tisoč ton starega papirja.
Pod naslovom S SAMO UPRAVNIM SPORAZUMOM DO STEKLENIC piše o sporazumu med trgovino in proizvajalci steklenic o odkupu steklenic. Tu je tudi podatek, da je lani Dinos izvozil 4.500 ton črepinj, seveda barvastih in mešanih.
V Sloveniji smo lani zbrali 3.000 ton TEKSTILNIH ODPADKOV. V tem delu prispevka pa tudi piše, da še ne vemo natančno, koliko tekstilnih odpadkov sploh nastane v Sloveniji.
Pod naslovom V ANHOVEM KURIJO Z RABLJENIMI GUMAMI piše o zbiranju stare plastike, ki jo predelujejo v Kanalu, Radomljah in pri mariborski Surovini. Omejena je tudi cementarna v Anhovem, kjer peči za izdelavo cementa in cementnih izdelkov kurijo s starimi gumami, ki v dobršni meri nadomeščajo mazut. Tu je tudi omenjeno, da smo pri zbiranju odpadnih olj premalo uspešni. Ne mi, ampak Slovenci sploh.
Pod naslovom DINOS IN SUROVINA SE BRANITA OČITKOV piše, da ni res.
KOLIČINA ZBRANIH	SEKUNDARNIH	SURO-
VIN V JUGOSLAVIJI	IN SLOVENIJI	V LETU
1881	/v tonah/ Jugoslav.	Slovenija
jekleni odpadki		
in staro železo	1,135.000	220.000
odpadki barvnih kovin	102.000	17.881
odpadni papir	351.052	82.165
tekstilni odpadki	40.583	3.086
steklo	38.303	11.527
plastika	5.431	1.177
stara guma	13.065	827
skupaj	1,687.823	336.307
da zbiramo samo komercialne odpadke, take pri kakršnih se veliko zasluži. Resnica je, da zbiramo tiste odpadke, ki jih je mogoče pripraviti za predelavo v domači industriji ali pa izvoziti, če jih doma ni mogoče predelati.
Tu je tudi zajeto vprašanje nekaterih koristnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in vprašanje zasebnih zbiralcev, ki bi odpadke zbirali tam, kjer ni odkupnih postaj. Tudi o uporabnih odpadkih na komunalnih odlagališčih je tu govor.
Pod naslovom ZALOGE ENERGIJE SO TUDI V KOMUNALNIH ODPADKIH, piše,da pri nas že razmišljamo, da bi te odpadke sežigali za pridobivanje toplotne energije ali pa kompostirali za pridobivanje gnojil.
Posebej je obdelano poglavje z naslovom KAM Z NEVARNIMI ODPADKI. Mišljene so razne tovarniške gošče s strupenimi snovmi m plini, odpadki iz zdravstvenih ustanov, klavnic itd. Tudi za takšne odpadke še ne vemo, kje vse nastajajo in koliko jih imamo, zato tudi še ne vemo, kako bi jih ustrezno predelali v neškodljive.
Na kraju Levinova piše, da smo pri zbiranju tistih odpadkov, ki jih je laže zbrati in predelati učinkoviti in uspešni, o drugih pa smo šele začeli razmišljati.
Te-ur.
Resnica, genka resnica DAN TO N
\r
Imam občutek, da opozorila naših najvišjih vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, da moramo začeti živeti drugače, kot smo živeli zadnjih 10, 15 let, počasi pronicajo na razne načine in v razne oblike našega življenja in dela. Počasi se nam povečuje občutek odgovornosti, z njim skupaj pa se, zaenkrat še precej sramežljivo ali pa nerodno, pojavlja tudi kritika in samokritika.
Če se odgovornost veča, potem je objektivno nujno, da se neodgovornost odkriva. In, kakor je treba imeti pogum za kritiko in še večjega za samokritiko, tako je treba imeti pogum za sprejem kritike. To je silno težka zadeva, zlasti še zato, ker tega sploh nismo /več) vajeni. Delamo napake. Kritika je podobna kriti-zerstvu, dobronamernost ni očitna, žaljiva je, nesramna, škodoželjnja itd.
Prispevki v našem glasilu so že majhno ogledalo takega stanja, ki se mu upam reči — napredek. Ali bomo vzdržali ta naval kritike, naval v katerem je mogoče še kaj polresnic ali kakšna neresnica, toda tudi že prvi obris drugačnega načina življenja in dela. In to bolj odgovornega, kajti na koncu boja z bolj ali manj ostrim mečem kritike ne bo več tako, kot je bilo, ko se je boj začel. Zmagal bo, kdor se bo bolj pošteno boril.
Če se bomo sploh borili tudi preko našega glasila? Če ne bomo ugotovili, da to ni dobro, ker ga berejo tudi drugi, ne samo naši delavci. Sem za to, da v boju za novega človeka, za drugačno, bolj pošteno in bolj humano, bolj pravično, tovariško in bolj solidarno življenje, kakršno bo edino prineslo tudi lepšo prihodnost, svoj delež daje tudi naše glasilo.
Toda ta boj mora biti dostojanstven, nikakor žaljiv, niti nesramen. Bo pa naj duhovit, lahko tudi satiričen, toda upravičen, vedno dobronameren, čeprav tudi oster. Poglavitna osno-
va naj mu bo resnica in pošteno prepričanje, da imaš prav. Pa ne bodimo preveč občutljivi in malenkostni. In pripravimo se tudi na odstopanje, na priznavanje napak, če se bo resnica pokazala na drugi strani. Naučimo se tudi spoštovati iskreno opravičilo. Kdor se iskreno opraviči za storjeno napako, je pogumen in pogum je vedno vreden spoštovanja.
Na vse to sem mislil, ko sem po branju prispevka Janka Koreneta o aforizmih iz našega zelnika začutil, da je uredništvo lahko veselo takšnega prispevka in kritike, da pa mu ne bi smelo ostati dolžno odgovoriti na nekaj stvari, ki jih je hote ali nehote spregledal.
Katere stvari so to?
Za mene je najbolj ,,debela" ta, da se znaša nad uredništvo, ker kar naprej poziva k sodelovanju, k pisanju prispevkov. Informiranje delavcev je politična naloga sindikalne organizacije. Korene je tajnik naše najvišje sindikalne organizacije, konference sindikatov DO DINOS. Kaj je storil kot tak in kaj konferenca, katere tajnik je, da bi delavci pisali v svoje glasilo, da bi imeli delavce-do-pisnike? Po mojem, nič, saj med drugim v prispevku, ki ga objavljamo, pravi: ,,prvič se oglašam na lastno pobudo". Kadar je kaj pisal, so ga torej ,,prisilili", uredništvo seveda. Na lastno pobudo se on ne oglaša, on, ki ve, kako se piše in ki ve, kako mora uredništvo delati, da bo uspešno. Ali so
takšne misli funkcionarja sindikata spodbudne za delavce, ki naj bi pisali za svoje glasilo?
Pa še to bi rad povedal. Uredništvo ni za to, da piše. Uredništvo mora ure-jati napisano in skrbeti, da glasilo izide z vsebino, ki naj bi bilo v skladu s sprejeto temeljno vsebinsko zasnovo glasila. Če pišejo tudi člani uredništva, ponavadi pišejo zato, ker je prispevkov drugih premalo. Pišejo pa o tistem kar službeno obdelujejo. Nikakor pa ne morejo prevzeti naloge, da
SE ENKRAT
V prejšnji številki našega llasila smo v tekstu in med slikami napačno objavili, da je JELKA REPUŠIČ, predsednica delavskega sveta TOZD POS, dobila novoletno darilo. Direktor Vladimir Kralj je Jelki Repušič čestilal za novo leto, obenem pa jo je zaprosil, da odnese s seboj, v Maribor, zlato značko, pismeno priznanje in knjigo, namenjeno Ivanu Stanjku iz Bohove. Stanjko namreč zaradi bolezni ni mogel priti v Ljubljano, da bi skupno z ostalimi štirimi 25-letniki prevzel, kar mu je pripadalo. Med čestitanjem za Novo leto ji je Kralj darilo za Stanjka tudi izročil in tako je nastala fotografija z napačno informacijo. Za to napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
Jelka Repušič je takoj, ko je prišla v Maribor vse, kar je sprejela za Stanjka, izročila Bojanu Zorcu, predsedniku delavskega sveta DO DINOS, ki tudi dela v TO
bodo obiskovali naše delavce zato, da bodo pisali o njihovem življenju in delu, čeprav bi v izjemnih primerih lahko pisali tudi o tem. O tem nuj ni pisali delavci — dopisniki, ki naj bi jih po smernicah slovenskega sindikata imeli v vsaki osnovni organizaciji. Vsaj enega. To za naše prilike pomeni, vsaka naša poslovalnica.
Zelo bi bil hvaležen tovarišu Korenetu, če bi tudi v tej smeri razvil svojo aktivnost in to predvsem kot tajnik konference sindikatov DO DINOS.
Lep pozdrav!
Stane Koman
Bohova. Ko so v Bohovi imeli novoletno srečanje kolektiva, je tovariš Zorec značko, priznanje in knjigo pred celotnim kolektivom, s primernimi besedami, izročil Ivanu Stanjku. Stanjko je šel z Novim letom v pokoj. Ob tej priliki so mu izročili tudi darilo kolektiva — lepo stensko uro.
Takšni stenski uri pa sta dobili še dve delavki, ki sta šli tudi z novim letom v pokoj. Obe sta tudi nosilki zlatega znaka naše delovne organizacije. To sta bili vratarka MARICA ORNIK, ki je bila pri nas 29 let in delavka pri strojih, HEDVIKA STOPINŠEK, ki je bila pri nas 26 let. Novoletno slavje je bilo tako v Bohovi tudi vsebinsko obogateno, saj se je kolektiv poslavljal od starega leta in od treh svojih članov, ki so vsi nosilci Di-nosove zlate značke.
V začetku meseca februarja sem prišel v Bohovo, da bi se sestal s Stanj kom in zvedel, kako je bilo na novo-
NAŠI 25-LETNIKI
Takšno uokvirjeno priznanje so dobili 25-letniki za „zlato značko". Na sliki je priznanje Ivana Stanjka
ŽREBANJE KRIŽANKE ŠT. 117 (JANUAR 1983)
Pravilne rešitve nagradne križanke št. 117, ki je bila objavljena v letošnji januarski številki našega glasila, smo izžrebali dne 17. februarja 1983. V komisiji za žrebanje so bili: Jelka Oblak, Alenka Bajželj, ki je rešitve jemala iz koška in Stane Koman.
Za to križanko smo prejeli 26 rešitev in dve prepozno, šele 21.2.1883 iz Kranja. Izžrebane reše-valke so vse iz DSSS.
SONJA JERAJ BREDA SREBOT STANKA ZAJEC MILENA ARKO ANGELCA DREMELJ MARIJA GARIČ KLARA HVALE SIMONA PAHOR
ČESTITAMO!
REŠENE KRIŽANKE ŠT. 119 POŠLJITE DO 15. MARCA, VKLJUČNO.
Te-ur
letnem srečanju in da bi tudi Stanjka slikal za naše glasilo. Vprašal sem ga tudi, kako se počuti kot upokojenec in kaj zdaj dela doma. Stanjko, ki je prav zato ta dan prišel v Bohovo, mi je povedal, da je 25 let pri Dinosu izredno hitro minilo in da je zdaj invalidsko upokojen. Živi v vasi Polana, ki leži na pobočju Pohorja, kakšnih 8 km od Bohove. K nam je prišel za kurjača, potem je postal skladiščni delavec, končno pa vodja izmene trgalnice. Stanjko ima v Poloni majhno kmetijo, zato mu dela ne zmanjka. Pri njem sta tudi še obe hčerki. Starejša, Ivanka, ki je že poročena in ima sina, gradi z možem novo hišo. Ivanka je tudi naša delavka, in sicer že 9 let. V TO Bohova odgovarja za blagajniško poslovanje in za obračun osebnih dohodkov.
Stane Koman
Čeprav je delitev po delu eno osnovnih načel, za katera se zavzemamo, in čeprav smo proti uravnilovki, pa moramo v sedanjem položaju in razmerah vendarle upoštevati varstvo delavcev in družin z nizkimi dohodki.
Hitrejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela ni potrebno samo zaradi rednega vračanja deviznih dolgov. Je tudi osnovni pogoj gospodarske stabilnosti.
PETAR STAMBOLIČ
IVAN STANJKO
Dvomimo lahko o vrednosti življenja, ki se konča v grehu, kakor o življenju grešnika, ki konča v kreposti.
GREENE
PISMO
IGNACA KUKOVCA
IGNAC KUKOVIČ je vzdrževalec strojev /in še kaj) v naši poslovalnici Slovenske Konjice. Dne 6. februarja je napisal 10 strani dolgo pismo in ga poslal direktorju naše delovne organizacije. Vsebina tega pisma je tako značilna za naša neuspela prizadevanja o nagrajevanju po delu, da ne bo nič narobe, če naše bralce, ti pa so naši delavci in delavke, seznanimo z njegovo vsebino, je menil direktor Vladimir Kralj, ko ga je odstopil uredništvu in o njem napisal tudi svoje mnenje.
Objavljamo daljši izvleček vsebine Kukovičevega pisma in Kraljevo mnenje o njem
. . . . Pritožujem se zaradi delitve osebnih dohodkov, pismo Kukovič začne, potem pa se predstavi z naslednjimi navedbami: Sem KV mehanik, KV voznik kamionov, KV voznik viličarjev, KV strojnik buldožerjev in bagrov ter vodja mostovnega žerjava. Vse te kvalifikacije sem pridobil ob lastnih stroških in sem jih imel, še predno sem prišel k Dinosu.
Ne hvalim se s temi navedbami, piše Kukovič, in pojasni, da z njimi želi le osvetliti bistvo pritožbe. Kukovič je prišel k Dinosu v Slovenskih Konjicah 26. maja 1981. leta. Po šestih mesecih je dobil odločbo, v kateri piše, da je: voznik kamiona, pregledovalec tehnične ispravnosti vozil in tisti, ki izdaja potne naloge. Za vse to je takrat dobil 263 točk, zdaj, leta 1983 pa 275 točk.
Nato Kukovič opiše dela, ki jih mora opraviti vsak dan. Pregleda vozila, izda potne naloge, izda gorivo, po potrebi tudi maziva, začne popravljati pokvarjeno vozilo ali stroj, vmes odide s kamionom po kakšen material, se vrne in spet začne popravljati in tako dalje. Za takšen delovni dan je potrebno, piše, veliko truda in dobre volje, saj mora v enem delovnem dnevu dvakrat, pa tudi štirikrat spremeniti delovni prostor in
delo. Toda, vse to delam z veseljem, s srcem in z mislijo, pravi Kukovič, da bi delo opravil hitro in v redu. Obnovil sem tudi že 2 nakladalca, piše, po ključavničarski, ličarski in mehanski plati.
Potem Kukovič preide na bistvo tisteg,a zaradi česar je napisal tako dolgo pismo. Piše, imam veselje do vsakega dela, ob delitvi osebnih dohodkov pa mi ni vseeno, ker so moja dela ovrednotena tako, kot da bi bilo samo eno. Pravi, če pri štejem k vsem odgovornostim tudi to, da sem opravil enotedenski tečaj varnostnika, ne morem razumeti, da sem toliko „ vreden" kot tisti delavec, ki opravlja samo eno delo. To pomeni, piše, da sem točko van samo za popravljanje strojev, vsa druga dela in odgovornosti pa opravljam zastonj.
V nadaljevanju Kukovič še bolj konkretno opisuje svoje delo in ga primerja z voznikom kamiona z dvigalom HIAB. On, da ima za 8 vrst dela 275 točk, voznik kamiona pa za 2 vrsti dela (upravljanje s kamionom in dvigalom) 270 točk. Kukovič misli, da je ogoljufan pri točkovanju in o tem je govoril tudi s poslovodjem poslovalnice, ki pa mu je rekel, da na primer za odgovornost varstva pri delu ne more biti točkovan. Iz
Ignac Kukovič, lani avgusta pred našo počitniško hišico v Savudriji
vsega tega Kukovič naredi zaključek, da je s 275 točkami nagrajen samo za 2 vrsti dela, ker pa jih opravlja več, se je pritožil. Počutim se, piše Kukovič, kot „hlapec Jernej" in spomni na Cankarjevo pripoved o hlapcu Jerneju in njegovi pravici. O tej temi, da je govoril tudi s poslovodjem, vendar on, tako pravi Kukovič, vse gleda drugače. Rekel mi je: ,,Če se ne boš mogel sprijazniti s tem, boš pač moral iti!" Potem je Kukovič zapisal: „Popravil sem vse stroje, zdaj pa pravi, da mehanika sploh ne rabi".
Vse imam zapisano, kaj sem delal, za vsak dan, piše ogorčeno in poziva direktorja, da naj se pride prepričati, če je mehanik potreben ali ne. Ni ga stroja, še nadalje piše ogorčeno, pri katerem ne bi bilo moje roke s ključem in zato sem, verjemite, prizadet, ko sli-
šim, da nisem več potreben. Še bolj pa sem prizadet, zatrjuje, ko vidim in vem, da je še veliko stvari, kjer je potrebna roka mehanika. Koliko dela imam, potrjuje tudi dejstvo, piše, da imam še 10 dni letnega dopusta, ki pa ga žal ne morem izkoristiti. . .
Na kraju Kukovič pravi, da se ne hvali, da ga ne sme (Kralj) tako razumeti. Prosi ga, da naj njegovo pisanje vzame kot njegovo bolečino, kot željo, da bi se rad zaupal nekomu, ki bi ga razumel in ki bi znal pretehtati, kaj je prav in kaj ne. Potem pove, da se glede nagrajevanja po delu čutijo prizadete vsi njegovi sodelavci na poslovalnici. Ko prosi direktorja za odgovor, ga v imenu vseh delavcev tudi vabi, da jih obišče.
Izvleček vsebine pisma napisal S. K.
Zaupanje delavcev v politiko ZKJ komunistov ne sme uspavati, saj ni nikjer rečeno, da bo trajalo v nedogled. Komunisti morajo stalno kazati pot k boljšemu, bolj naprednemu.
Stanje v družbi ni odvisno samo od velikih zgodovinskih tokov, pač pa tudi od na videz drobnih, a z." ljudi pomembnih vsakodnevnih problemov.
KIRA HADŽI-VASILEV, CK ZKJ
MNENJE V. KRALJA
Tovariš Ignac Kukovič se pritožuje, ker meni, da je glede na svoje delo — v primerjavi z drugimi — prenizko ocenjen. Če bi šlo zgolj za pritožbo na odločbo, s katero je bilo njegovo delo ocenjeno z 275 točkami, Kukovič pritožbe ni poslal na pravi naslov. Menim, da sem Kukoviča prav razumel:	ne	gre za
osebni problem, za njegovo ocenitev, temveč za zelo širok razpon vprašanj, nanašajočih se na nagrajevanje po delu, za splošno ugotovitev, da dela ne vrednotimo pravilno in da je na
tem področju treba nekaj spremeniti.
Problemi, ki jih opisuje tovariš Kukovič, gotovo niso samo njegovi in zanesljivo tudi ne posebnost poslovalnice v Slovenskih Konjicah, zato je prav, da s pismom Ignaca Kukoviča seznanimo vse naše delavce in slišimo tudi njihovo mnenje. V ,,Metodologiji za ocenjevanje količine in kakovosti dela", sprejeti v skupnih službah, v 4. členu piše: ..Podrobna delavčeva zadolžitev za njegova delovna opravila — naloge v okviru delovnega programa njegove
Jf 'L' dj/A! Cii i ik-icV
d' .hi«	fc*	. z
PcjUu Aitu Auedrtt- , .ii/jt prt žadcrt/Mfu
rtlc . 'o au .apulc dači? Aiašijeujt . rtp
ACCpjut pti durtiv.ofc a, Is žrtž rt {ptoriiutui 7 .ac&vjUtUM ,fc drtrt d pd-iufcM-Ui A i/deaHc /lp
fricts ptfacu
Vi MO, 4f, ,Cuder edu/cJft! prt ’ , l^udci rt/iotu, clc y j ' - • Atztert /jvtno rtcec-Aurttte torti AouuiuPje	'
jh 'du /c /tiHup /U^jtudl Ac Jtebutn
(s/tAž.A / lOAlj*	✓V' r-t	Tt a / t U Vi // y / . • _ •; !.rt	t
rneu.i*, ce Au,	/j_
'frtd	.	'
lik detevu. jluiLnpt etiol' Sjl'v ■ 'ICupuie ŠMo tjL WWt£>(rtL
fttLU.Lujy , CU? Mol /Ut,-l	/dlAcrtr,
?IW -Im
hp p&dhp.r
CaUff.t '/

Naše gospodarske težave so ohrabrile nasprotnike naše revolucije in naših pobratenih narodov in narodnosti, da dvigajo glave. Njihovo najljubše orožje je podpihovanje nacionalističnih in šovinističnih strasti.
KIRA HADŽI-VASILEV, CK ZKJ
organizacijske enote mora temeljiti na predpostavki, da dela, ki jih ni mogoče ocenjevati, ne potrebujemo in niso tudi nič vredna." Gotovo se vsa dela, ki jih opravlja Kukovič da oceniti. Tudi odgovornost. Mislim, da imamo v naši delovni organizaciji več delavcev, ki mislijo tako kot Kukovič. Večkrat sem že govoril, da je treba spremeniti naše akte, ki urejajo način nagrajevanja. Spremeniti tako, da bomo delavca nagrajevali za opravljeno delo, za količino in kakovost dela, za smotrno izkoriščanje delovnih priprav, pobude znižanja stroškov po-
slovanja, za prihranek energije itd. V tej smeri nismo naredili dovolj in prav je, da se oglasi delavec, pokaže na probleme, in nam nalije čistega vina. Prav je, da pobuda pride od delavcev in ne samo iz vodstva delovne organizacije. Čim več bo takih pobud in čim bolj bodo predlogi konkretni — tem lažje bomo uzakonili tak sistem nagrajevanja po delu, ki bo zares pravičen. Tovarišu KUKOVIČU se zahvaljujem za povabilo. V Slovenjske Konjice bom prišel meseca marca in ob tej priliki bi se rad, na zboru delavcev, pogovarjal o vprašanjih nagrajevanja po delu.
Vladimir Kralj
Ob 8. marcu, dnevu žena vsem delavkam v naši DO v imenu sindikata iskreno čestitam!
Predsednik konference sindikata DO Ivan Peternel
OB 8. MARCU
Če bi mogel, če bi smel, bi vsaki nagelj dal rdeč, da bi dala ga na toplo, in čakala, kdaj uvel bo.
Vrtnar tople grede
UREDNIKOVE SANJE OB 8. MARCU
Pri Dinosu, za 8. marec naj dekle bo ali žena želi si le GLASILO.
Zato uredništvo je poskrbelo, da v svoji sredi bo imelo, in ne samo za 8. marec,
eno ženo samo.	član uredništva
Življenje, ki nima drugega cilja kot kopičenje denarja, je klavrno.
Življenje je nenehno prilagajanje notranjih odnosov zunanjim.
CAR N EGI E
SPENCER
SE ENKRAT:
AFORIZMhz DOMAČEGA ZELNIKA*
(glasilo številka 1-116/1983)
Prebiram naše glasilo in od številke do številke najdem — z redkimi izjemami — iste pisce. Očitno je, da se „baza" ne odziva prav množično na nenehne pozive k sodelovanju. Vzrok? Najbrž nedorečena uredniška politika. Posledice? Ponavljajoča se vsebina, vedno novi pozivi k sodelovanju, pa kar naprej stare oblike dela. Pač, tu in tam zasledimo kak »znanstveni" prispevek, napisan v latinsko-grški latovščini, namenjen „onim zgoraj". Tisti »spodaj" pri tem lahko samo skomigajo z rameni, saj ne razumejo, kaj jim je »znanstvenik" hotel sporočiti...
Molčeča večina pa še kar — molči! In misli po svoje . . . K pisanju tega sestavka, k »gruntanju" me je pripravil provokativni poziv uredništva, naj »premislim, na koga se aforizmi nanašajo", ki so odtisnjeni na 23. strani januarske številke. Dvomim, da bo odziv na dano pobudo hudo množičen, saj molčeča večina komajda ve, da se pri nas nekje »tepeta dva slona .. ." Tisti — tretji po vrsti — »aforizem" o karierizmu pa je pravzaprav zrcalna podoba »avtorja" aforizmov, ki bi se lahko pogledal v ogledalo in podobi v njem rekel:
Ivan Ivanu v obraz je pljunil in zavpil senzacionalno: »Kdor že pljunil je, prav je, da je pljunil!
Toda . .. pljunil je preveč banalno.
Potem bi tudi brez podpisa vedeli, kdo je avtor godlje. ..
Kaj so aforizmi? Precej nas je, ki tega ne vemo, zato sem pogledal v knjigo in tam našel zapisano:
Aforizmi so splošna, zgoščena in razumljiva rekla; kratke, enostavne in duhovite domislice, ki si jih lahko zapomnimo . .. Ena najpomembnejših zbirk aforizmov — in verjetno naj starejša — so Hipokratovi aforizmi /5. stoletje pred. n.š.), ki se začno z izrekom: »Življenje je kratko, spretnost pa si pridobivamo zelo dolgo!"
Ali »aformizmi iz domačega zelnika" ustrezajo gornjemu opisu? Kratki, enostavni, duhoviti? Zgoščeni, splošni? »Brez povedka ni stavka," so nas učili v šoli. Aforizmom z domačega zelnika pa manjkajo vse sestavine, da bi aforizmi bili aforizmi! Vprašajmo se torej, kaj je avtor z njimi hotel povedati, saj za določeno sporočilo vsekakor gre, in komu je hotel to povedati? Brez poznavanja vzrokov, ki so privedli do »pretepa slonov", ne da bi poznali »zgodovine" naše delovne organizac-je . . ., bomo težko razumeli akrobata — pisca »aforizmov", še manj pa zvedeli, kako mu je uspel salto mortale in hkraten zasuk za 180? kako mu je uspelo popackati vse dosedanje lastno delo in lastno mišljenje. Ali naj odgovor iščemo v njegovem oportunizmu, karierizmu, bicikliz-mu, bolni ambicioznosti ali v drugem — izumu? Se mu je mar pod težo pridobljenega — ali prisufliranega — »znanja" čez noč omehčala in ukrivila hrbtenica?
O »zgodovini", ki jo omenjam, bi lahko spregovorili poznavalci razmer v uredništvu glasila, recimo od takrat dalje, ko so prenehali objavljati imena tistih, ki so bili disciplinsko kaznovani. Vedno smo zvedeli za vsakega delavca, ki je storil najmanjši prekršek, da je zagrešil to in to dejanje.
Kaj pa vesti o disciplinsko kaznovanih vodstvenih in vodilnem delavcu? Ali je bilo delavcem Dinosa kdaj objavljeno, kateri so to, zakaj in kako so bili kaznovani? Da so bili kaznovani zaradi zlorab, prekoračitev pooblastil, zaradi zavajanja, zaradi neupravičene prisvojitve . . .? Ne, ni nam bilo sporočeno! Kako pa imenujemo v sodobnem besednjaku takšno ravnanje? Zapiranje informacij!
Za pisanje zgodovine nisem poklican, čeprav sem jo so-doživljal, saj bi mi kdo lahko očital, da jo pišem pristransko. Kljub temu pa moram povedati, da je pretep slonov zgodovinsko pogojen. Mlajši slon, ki se je vrinil v čredo, ko je bila ta lepo zbrana in urejena, jo je skušal napetnajstiti. Zbral je okoli sebe dva — tri nezadovoljne slončke, z lepimi in prepričljivimi obljubami pridobil še kakšnega in skušal popeljati čredo po poti nazaj . . . Stari slon, ki je poznal že prehojeno pot in vse nevarnosti na njej, se je temu uprl in prepričal trop, da gre za nevarno namero, za pot, ki nima prihodnosti, da je treba iti le naprej, le naprej . . . Tudi glasno je zatrobil, zato so mu rekli, da je diktator, da nima posluha za kolektivno vodenje in dela, da je samozadost-než, da je .. . Skupina okoli mlajšega slona je malce pobesila uhlje, saj je ocenila, da ima starejši slon le močnejše okle in širši hrbet, zato pa je začela trobezljati, da stari slon nima pravih svetovalcev, da ga le-ti zavajajo in da stari slon ni pravzaprav ničesar kriv, temveč le neprimerni svetovalci, ki jih je staremu slonu podtaknil sam hudič oziroma naša policija, kar je v zadnjem času večkrat bilo poudarjeno.
Toliko o aforizmih In o Izzivu.
Ker se že — prvič na lastno pobudo — oglašam, mi dovolite še nekaj pripomb na vsebino našega glasila (o slovenščini in pravopisu v njem bi spregovoril kdaj drugič). Očitno si uredništvo prizadeva, da bi list bil univerzalen, zato v njem zasledimo vse — od »Najdi-hojce", dinosaurusa pa do križank. In prav križanke me v našem glasilu najbolj motijo. Čemu križanke, ki z vsebino našega dela nimajo nič skupnega? Ali še niste opazili, kdo so /stalni/ reševalci in nagrajenci? Koliko ste med njimi našteli fizičnih delavcev, pripadnikov »molčeče večine"? Nek tovariš, vodstveni delavec v delovni skupnosti skupnih služb, je dejal, da so križanke potuha zabušantom v naših pisarnah: rešujejo jih med delovnim časom, ko nimajo drugega dela . . . /Imena tega delavca si ne upam javno povedati, saj bi lahko znova doživel, da bi — uradno povprašan — ta delavec svečano izjavil, da kaj takega nikoli ni rekel, da je to izmišljeno . . ., zato vso »krivdo" zaradi kritike križank prevzemam kar nase!).
Najprimernejši pa so, po moji oceni, prav prispevki, ki bi jih nekateri /ki so pri »koritu") ne želeli brati v našem listu: kratki povzetki sklepov organov upravljanja in druga obvestila o pomembnih dogajanjih pri nas. Pogrešam pa rubrike, kot na primer:
—	o življenju, uspehih in težavah delavcev na naših enotah širom Slovenije,
—	o življenju delavcev v naših samskih domovih, njihovih stiskah in stanovanjskih problemih,
—	intervjuje s posebno prizadevnimi delavci, nagrajenimi za svoje delo,
—	kako izboljšati, posodobiti fizično in administra-
tivno delo na enotah, kako znižati stroške poslovanja, urediti okolje in sama dvorišča naših skladišč,
— sestavke o tem, kako smo si olajšali delo v računovodstvu, ko je končno ,,shodil" računalnik, kako smo sedaj ažurnejši pri delu,
Resnica ne pozna ne ure ne časa, zlasti takrat, ko se nam zdi nesramna.
V/GNY
Delati, ne da bi želeli, ni delo, tlaka je. Takrat se zavedate, kako malo zaslug imate, da smete početi, kar vam je všeč. Če delate iz veselja, navdušenja, nimate pravice do ničesar. Niti do uspeha. Plačani ste že vnaprej.
GUTR Y
— o stiku uredništva glasila z „bazo", o posluhu za predloge od ..spodaj".
In tako naprej. Naredimo torej časopis za nas vse, predvsem za delavce /ne le za peščico tistih, ki rešujejo križanke zaradi nagrad/, pišimo o njihovem življenju in delu. Da bo to zares naš
časopis! Zadovoljni bomo tudi, če bo tiskan na slabšem /beri: cenejšem/ papirju . . .
Na koncu naj dodam še misel, ki pa ni moja, saj jo je zapisal Franc Šetinc: Prebiti moramo razne filtre, da pridemo do delavcev, ki delajo v neposredni proizvodnji.
Imeti pa morajo tudi oni pogum, da povedo, kar mislijo in da prisluhnejo tudi argumentom drugih!
Potem v glasilu ne bo več prostora za razne „aforiz-me".
Sapienti sati*
Janko Korene /DSSS/
* Sapienti sat! pomeni — pametnemu dovolj.
*
Resnica mora izvirati iz prakse. Kajti s prakso spočenjamo resnico. Resnico je treba popraviti glede na prakso.
MAO ZE DON G
Rad imam resnico. Mislim, da jo človeštvo potrebuje, še bolj pa potrebuje laž, ki laska, tolaži, daje brezmejno upanje. Brez laži bi človeštvo umrlo od brezupa in dolgočasja.
FRANCE
Prevodi so kot ženske, če so lepe, niso zveste, če pa so zveste, niso lepe.
X
Ko ljubimo, smo vesolje in vesolje živi v nas.
PRIMEŽ
Spoznavamo se tri tedne, ljubimo tri mesece, prepiramo tri leta in potrpimo drug z drugim trideset let, otroci pa začno znova.
TA! N E
Od vsakogar po njegovih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah.
MARX
Zunanji izgled preurejenega prostora, v katerem je nova proizvodna linija za predelavo bombažnih vlakenskih odpadkov Ljubljani
Zveza komunistov je in bo odločno proti etatizmu, toda vloga države nam bo še kako potrebna, posebno kadar pokažemo našo samoupravljalsko nezrelost in se ne moremo dogovoriti.
— Strinjam se, da Uk komunista ni več tak, kot je bil nekdaj, čeprav je v teh razmišljanjih tudi nekaj nostalgije za časi, ki so bili tudi drugačni. Sicer pa je moralno vprašanje in obnašanje ljudi in še posebej komunistov zelo aktualno. Zveza komunistov mu mora posvečati več pozornosti, da bi bili prek dela in ravnanja posameznikov učinkovitejši in uživali tudi ustrezen ugled med drugimi delovnimi ljudmi.
(Misli iz pogovora z Andrejem Marincem 30. 12. 1982 v Studiu ob sedemnajstih)
„DINOS" LJUBLJANA
ROK PRIJAV JE DO 31.3.1883
ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH OBJEKTIH DO ,,DINOS" V SEZONI 1983
I.	V letošnji sezoni bomo imeli za letovanje in rekreacijo naših delavcev na razpolago naslednje počitniške objekte:
1.	SAVUDRIJA - ISTRA
Tu je devet počitniških stanovanj različnih velikosti. Stanovanja so komfortna. Za družine z dojenčkom je na razpolago tudi otroška posteljica, ki jo hrani oskrbnik. Stanovanja niso ogrevana. Na vrtu je otroško igrišče s peskovnikom in gugalnico. Parkirni prostori so v senci. Morje je oddaljeno približno 250 m.
Cene za en dan bivanja v posameznih stanovanjih so naslednje:
Stanovanje A I
enosobno stanovanje za 4 osebe: spalnica za dve osebi in raztegljiv kavč v dnevni sobi s kuhinjsko nišo, kopalnica (stoječa) s sanitarijami ter velika terasa z vrtno garnituro
-	220,00 din
Stanovanje A 2
dvosobno stanovanje za 6 do 8 oseb: dve spalnici s po tremi ležišči, raztegljiv kavč v dnevni sobi s kuhinjsko nišo, kopalnica /stoječa) s sanitarijami ter odprta loža z vrtno garnituro — 275,00 din
Stanovanje B 2
dvosobno stanovanje za 4 do 6 oseb: dve spalnici s po dvema ležiščema, raztegljiv kavč v dnevni sobi s kuhinjsko nišo, kopalnica Istoječa), sanitarije ter terasa z vrtno garnituro — 255,00 din
Stanovanja C 1, E 1, E 2
enostobna stanovanja za 3 do 4 osebe: spalnica za dve osebi, ležišče v dnevni sobi do dve osebi s kuhinjsko nišo, kopalnica Istoječa), sanitarije ter terasa z vrtno garnituro
-	220,00 din
Stanovanja C 2, D 1, D 2
dvosobna stanovanja za 3 do 5 oseb: otroška soba z dvema pogradoma, spalnica za eno osebo, dnevna soba s kuhinsko nišo — jedilni kot se preuredi v ležišče za dve osebi, kopalnica Istoječa), sanitarije ter terasa z vrtno garnituro — 200,00 din
Poleg te cene plača vsak uporabnik še turistično takso in prekomerno porabo električne energije. Povprečna poraba elektrike je vkalkulirana v ceni.
Menjava gostov je vsakih 10 dni: 1., 11. in 21. v mesecu.
2.	AVTOCAMP „FUNTANA" BLIZU VRSARJA
V najemu imamo parcelo; na njej stojijo štiri prikolice. Dve sta dolgi 7,5 m, kjer lahko letuje do 7 oseb. Za spanje so trije ločeni prostori. Najudobnejša je spalnica z jogijem. V obe prikolici je napeljana voda. V vsaki prikolici je stranišče na izplakovanje.
Drugi dve prikolici sta dolgi po 5 m in nimata tolikšnega komforta. Vse prikolice imajo hladilnik. Nad prikolicami
je nadstrešnica, ki brani pred hudim soncem in morebitnim dežjem. Pred vsako prikolico je vrtna garnitura.
Ker nasadi med prikolicami-niso še dovolj visoki, bo letos razpeta platnena ograja med njimi.
Čamp ima dve trgovini in dve restavraciji; ena je samopostrežna. Ima tudi športne objekte za tenis, namizni tenis in mini golf ter glasbo za ples. Lahko si izposodite vse vrste čolnov in jadrnic. Morje je oddaljeno približno 250 m od prikolic.
Sanitarije so 50 m od prikolic.
Med našimi prikolicami je nameščeno pomivalno korito in tuš s toplo in mrzlo vodo.
Letošnje dnevne cene so naslednje:
—	prikolica 7,5 m je 200,00 din
—	prikolica 5 m je 180,00 din.
V ceni je vračunano vse, razen turistične takse, ki jo plačate na recepciji campa.
Menjava gostov je 3., 13. in 23. v mesecu.
3.	AVTOCAMP PUNTA KRIŽA NA OTOKU CRESU
Avtocam ima zelo ugodno lego. V bližini je tudi velika nudistična plaža, za kogar je to zanimivo. Klima je zelo ugodna tudi za astmatike.
Sezona se lahko prične že maja meseca in traja do sredine oktobra.
Ker je potovanje daljše in vezano na trajekt, smo se odločili, da bo letovanje trajalo 14 dni. Menjava bo vsako drugo sredo ali točno: 25. maja in 8. ter 22. junija, 6. in 20. julija, 3., 17. in 31. avgusta ter 14. in 28. septembra. Dopustnikom bo tudi na razpolago Dinosova jadralna deska.
Cene za sezono, brez turistične takse, ki jo plačate na recepciji, so v sezoni na dan:
—	prikolica 4,5 m je 150,00 din
—	prikolica 3,5 m je 120,00 din.
4.	TERMALNO ZDRAVILIŠČE MORAVCI, MARTJANCI
Znano termalno zdravilišče je od Murske Sobote oddaljeno 7 km. Ima tudi avtocamp, kjer smo že pred tremi leti postavili 5,2 m dolgo prikolico. Ogrevana je s plinsko pečjo. S tem je možno sezono celo malo podaljšati. Prikolico je možno uporabljati, če je lepo vreme, že od 1. junija pa tja do konca septembra.
Termalna voda s temperaturo 62°C zdravi revmatizem, obolenja lokomotornega aparata in ženske bolezni.
V ceni 210,00 din na dan je vključena taksa za kopanje v termalnem bazenu za vse stanovalce prikolice. Posebej pa je treba plačati turistično takso v recepciji avtocampa.
Za posebno plačilo so obiskovalcem na razpolago tudi nekatere zdravstvene storitve: masaže itd.
Menjava gostov je 1., 11. in 21. v mesecu ob 14. uri.
5.	KRANJSKA GORA
je klimatsko letovišče, primerno razen za smučanje v zimski sezoni tudi z6 izletništvo in planinstvo. V kraju sta dva zaprta bazena v hotelu Larix in Lek, oddaljena sta pri-
bližno 1,5 km, in odprt bazen Jasna, oddaljen približno 2 km.
Stanovanje je enosobno za 4 do 6 oseb: spalnica za dve osebi in raztegljiv kavč za dve osebi v dnevni sobi s kuhinjsko nišo. Kot rezervni ležišči služita še dva jogija. Stanovanje je komfortno in ima še garderobo ter v kleti shrambo za smuči. Za ogrevanje sta dve termoakumula-' cijski peči. V stanovanju je tudi barvni televizor.
Cena za en dan bivanje je 300,00 din z vključeno turistično takso; posebej pa se plača elektriko, odčitano po števcu.
Menjava gostov v zimskem času je vsako nedeljo ob 14. uri. V letni sezoni pa se lahko podaljša še za en teden, če stanovanje ni zasedeno.
II. SPLOŠNA NAVODILA ZA BIVANJE V DINOSOVIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH
1.	Vsak koristnik naj prebere navodila, ki so v vsakem počitniškem objektu in so prilagojena bivanju v tistem objektu.
2.	Cene pred in po glavni sezoni so za 50 % nižje od sezone, ki je od 15. junija do 31. avgusta 1883. V Kranjski gori ni pred in po sezone.
3.	V primeru večjega števila prijavljencev za posamezni kraj in termin bomo prijavljence razvrstili po kriterijih, ki jih je komisija določila že v letu 1980 in 1981. Tisti prijavljene!, ki so bili večkrat in tudi v letu 1982 v naših počitniških objektih, bodo morali prepustiti mesto drugim, ki še niso bili nikoli ali niso bili v pretekli sezoni ali pa manjkrat od tistega, ki bo odklonjen.
4.	Vsak koristnik, ki želi bivati v počitniških objektih, se mora pismeno prijaviti s prijavo, ki je priložena ponudbi.
To prijavo mora skrbno izpolniti.
5.	Na osnovi prijave pošlje komisija uporabniku „sklep o odobritvi bivanja" z oznako kraja in termina, ki jo uporabnik potrdi s plačilom akontacije.
6.	Po prejemu plačane akontacije dobi koristnik dovolilnico za bivanje.
7.	Vsak koristnik počitniškega objekta mora imeti s seboj obvezno za vsakega družinskega člana:
—	prevleke za oddeje,
—	prevleke za blazine,
—	rjuhe za prekritje ležišča,
—	brisače,
—	kuhinjske krpe.
8.	Vsak tuji obiskovalec plača poleg dnevne najemnine še za vsako ležišče v zidanih objektih po 80,00 din na dan, osamosvojeni otroci naših delavcev pa po 40,00 din na dan, v prikolicah pa 40,00 oziroma 20,00 din.
9.	Razbita steklenina in porcelan se plača upravitelju po dnevni ceni po ceniku. Kjer ni upravitelja, mora razbitje prijaviti koristnik takoj po povratku domov komisiji, ki mu bo sporočila vrednost povzročene škode in način pokritja.
10.	V Savudriji je obvezna uporaba aparata za uničevanje mrčesa. Tablete bo vsakemu koristniku izročil oskrbnik. Cena 90,00 din je vplačana v akontaciji.
11.	Cene v naših objektih so ugodne, kapacitete pa se ne povečujejo tako naglo, kot se povečuje interes za zasedbo teh kapacitet. Zato pričakujemo od prijavljencev razumevanje za selektivne ukrepe, ki so postavljeni le zato, da bodo prijavljenci čimbolj pravično razporejeni.
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo
PROGRAM ŠPORTNE DEJAVNOSTI
Z namenom, da popestrimo športno rekreacijsko življenje v naši delovni organizaciji, uvaja komisija za kulturo, šport in rekreacijo program športnih aktivnosti za leto 1983. Osnovni namen je popestritev in vzpodbuda rekreacijskih aktivnosti tako za tiste, ki so vključeni v športna društva, kot za tiste, ki se rekreativno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Po izkušnjah prejšnjih let bomo organizirali tekmovanja iz tistih disciplin, s katerimi menimo, da se naši delavci največ ukvarjajo. Veseli pa bomo, da se javite vsi, ki se ukvarjate še z drugimi disciplinami in jih bomo vključili v program.
Namen teh tekmovanj je tudi spoznavanje delavcev med seboj, saj imamo zelo malo priložnosti, da bi se spoznali, ker smo zaposleni po vsej Sloveniji.
PROGRAM
V JANUARJU smo planirali naše tradicionalno smučanje na ravni DO, toda snežne razmere niso bile ugodne in tega nismo izvedli.
FEBRUAR — 27. februar 1983 — udeležili se bomo občinskega tekmovanja v veleslalomu v Kranjski gori. Organiziran je tudi tek na smučeh, za kar še ni določen datum.
MAREC — 5. marec 1983 — smučarsko tekmovanje v veleslalomu na enem od smučišč /odvisno od snežnih razmer) na ravni DO.
18. marec 1983 — dvoboj v kegljanju med poslovalnicami Kranj in Ljubljana. Organizator prvega dvoboja je poslovalnica Ljubljana.
APRIL — 2. april 1983 — tekmovanje v streljanju. Sodelujejo delavci iz vse delovne organizacije. Tekmovalci bodo tekmovali posamezno in ekipno. Ekipa bo štela 4 člane /moški) in 3 članice /ženske).
16. april 1983 — tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike. Tekmujejo delavci iz vse delovne organizacije.
MAJ — 14. maj 1983 — tekmovanje v kegljanju za posameznike, za ženske in moške na ravni DO.
JUNIJ — 11. junij 1983 — povratna tekma v kegljanju med poslovalnicama Kranj in Ljubljana. Organizator je poslovalnica Kranj.
JULIJ — ne bo tekmovanj
AVGUST — ne bo tekmovanj
SEPTEMBER — Pripravili bi srečanje za vse zaposlene z raznimi športnimi igrami in šaljivimi tekmovanji. To je predlog in želja komisije za kulturo, šport in rekreacijo.
OKTOBER — udeležba na športnih delavskih igrah INOT.
NOVEMBER — 12. november 1983 — tekmovanje delavcev DO DINOS v šahu.
DECEMBER — tekmovanje v veleslalomu, če bodo ugodne snežne razmere.
Za vsa tekmovanja bomo delavce pravočasno obvestili. Posamezniki bodo za prva tri mesta prejeli medalje, ekipe pa pismene pohvale.
Želja nas vseh pa je, da bi bila udeležba na vseh tekmovanjih čimbolj množična.
"PAPIRNA AKCIJA"
V ŠOLI SMO ZVEDELI ZA PAPIRNO AKCIJO IN TO ZELO POZNO. NA HITRO JE BILO TREBA ZBRATI PAPIR. ČEPRAV NISEM PREVEČ NAVDUŠEN ZA DELO, SEM SE TOKRAT „VDAL V USODO" IN ŠEL NABIRAT PAPIR PO HIŠAH.
Ko sem prišel iz šole, sem najprej pokosil, potem sem vzelo voziček in odšel po vasi. V okolišu so me vsi poznali in so bili kar radodarni, čeprav sem pogosto slišal godrnjanje: ,,Saj ima tudi naš papirno, kaj pa on? "
Vrnil sem se domov, papirja pa še zdaleč nisem imel dovolj. Zato sem sklenil, da bom naslednji dan nadaljeval z zbiranjem, to pot v blokih. Izpraznil sem vozek in odšel. V prvem bloku nisem imel sreče, saj je bilo še zgodaj in ljudje so mi nejevoljni hodili odpirat in to je bil velik vzrok, da sem čestokrat slišal: ..Mularija, nobenega miru ne da! Kaj pa bi rad, sine? A papir, ti bom že dal papir, če se hitro ne pobereš. . .! Še bolj zgodaj bi lahko prišel!" in podobno. Zato sem iz tega bloka prinesel samo nekaj kilogramov. Slabe volje sem odšel do naslednjega. Pri prvih vratih sem pozvonil. Odpret mi je prišla neka babica.
,,Dober, da . . . jutro. Ali imate kaj papirja? "
„Kaj?"
..Papirja!"
„Kaj? "
,,Papiiirjaaa!"
,,Kdo dirja? " ..Paaapiiirjaaaa? !!!"
„A, papirja? O, tega pa imam veliko. Malo počakaj, takoj ti ga prinesem" Končno se mi je nasmehnila sreča, sem si rekel. Tu bom dobil papirja, da . . . „Na, tu ga imaš, to je vse," je prisopihala dobrodušna starka s petimi časopisi. V meni je kar vrelo in komaj sem se zadržal.
..Hvala!"
,,0 prosim, prosim! Pa še kdaj prid, saj zdaj veš, kje se dobi papir. Pa nasvidenje."
Odšel sem do naslednjih vrat. Odprl mi je debeluh v pižami.
„A, zafrkavaš, mule, a? " je vprašal, še preden sem kaj zinil.
,,Ne, ampak papir zbiram. A ga imate kaj? "
,,Papir? Saj ga še za našega ni!"/je rekel in zaloputnil z vrati. Skomignil sem z rameni in odšel po stopnicah v tretje nadstropje. Pozvonil sem spet in z upanjem na več papirja zavzdihnil Odprla mi je ženska v nočni halji, z navitimi lasmi in s skodelico kave.
„Kaj bi rad, smrkavec?" me je vprašala j n naredila-dolg požirek.
,,Papir zbiram. Ali ga mogoče kaj imate? "
,,Nekaj se ga bo že našlo," kratek požirek, „Kar z menoj pojdi!"
Odšel sem za njo. V kuhinji je pod klopjo imela majhen kup papirja.
,,Tole bo vse, sedaj pa pojdi!"
Ko sem odhajal, sem slišal nekaj zafrkljivo o mladini, ki z neslanimi šalami nagaja ljudem. Odšel sem proti naslednjim vratom, a so se ta že sama odprla in ven je pridivjal mož s tobro, ki se mu je očitno mudilo.
„ . . .jutro," sem začel. „Nimam časa, se	mi
mudiii!"
„Se vidi," sem jezno zavpil za njim.
Odštorkljal sem do četrgega nadstropja. Pozvonil sem. Ven je stopila na pogled prijazna žena, vendar izgled vara . . .
,, . .. jutro. Zbiram papir. Ali ga imate kaj? "
,,Kaj? Kaj vas tako v šoli vzgajajo. Da beračite za papir od hiše do hiše. Poleg vsega tega pa to ravno v tem času, ko ni bencina, varčujemo z elektriko, ni premoga ... Ga pa že raje odpeljem na DINOS, več koristi bom imela."
Zadnje besede pa so že požrla vrata, ki so se prav močno zaloputnila pred menoj.
,,Še ta vrata," si rečem, „če pa še pri teh dobim tak odgovor, bom nekal." Zvonec je prav čudno zazvonil. Vrata mi je odprl še bolj čuden možakar.
,,Ali imate kaj starega papirja? "
,,Papirja? Imam, imam, kako to, da ne. Kar za menoj stopi!"
„Na, tu je!" mi pokaže ogromen kup. „Že celo leto ga zbiram. Pa železo. A staro železo tudi zbiraš? "
,,Ne, to pa ne! Veste, v šoli imamo papirno akcijo," sem mu pojasnil.
„A, tako! No, ko pa boš spet zbiral papir, pa kar k meni pridi!"
„Bom, bom. Seveda. Hvala, pa nasvidenje."
Pri naslednjih vratih pa spet kot običajno.
„Papir bo pa že naša Barbara odnesla, kaj ga bom potem tebi dajala. Kam drugam pojdi."
Sedaj se za te besede nisem več zmenil in odnesel sem zbrani papir do vozička. Odpeljal sem ga do naslednjega bloka in začel znova. Za nesramne odgovore se nisem več zmenil.
Pri tem zbiranju sem kar pozabil na želocec in uro. Doma bom prav gotovo kregan, ker sem zamudil kosilo.
Hkrati pa sem prav zadovoljen, saj sem zbral kar lepo število kilogramov. Ob naslednji akciji bom še prišel k „čudaku", drugih pa se bom raje ognil.
Gregor Čušin, literarni krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela
(Ponatisnili iz časopisa „Železar
AFORIZMI-ZA DOMAČO RABO
Pasivna reeksistenca ali kulturni molk je oblika boja, h kateri se zatečejo svobodoljubni ustvarjalci v obdobjih, ko je demokracija v določeni družbeni skupini v krizi.
Ivan Peternel
Da ne bodo mislili, kaj imam za vogalom, se vselej usedem za okroglo mizo, če je!
Če hočeš izkoriščati, izkoriščaj delovni čas!
Imam tako težke misli, da me od njih boli glava.
Janez Ramovš
TABO RDISTUO NA PlflVŽM ŠE ŽIVI
IRENA KELVIŠAR je materialna knjigovodkinja in blagajničarka na našem skladišču na Jesenicah. Z možem, ki dela v Železarni Jesenice, sta člana taborniške organizacije ODRED PLAVŽARJEV, ki ima sedež v krajevni skupnosti PLAVŽ. Irenin mož je starešina odreda, ona, ki nam je poslala prispevek z naslovom ,,'Taborništvo na Plavžu še živi", pa je blagajničarka te organizacije. Da naši delavci tudi v prostem času, ko se vključujejo v družbenopolitične in družbene organizacije, mislijo na naloge, ki jih ima naša delovna organizacija, je dokaz tudi to, da člani omenjene taborniške organizacije zbirajo star papir za nakup taborniške
Preteklo leto, na začetku meseca decembra, smo v krajevni skupnosti Plavž obnovili delo taborniške organizacije. Odred plavžarjev je bil ustanovljen leta 1975 in je deloval v okviru OZT Jesenice. Po nekaj letih marljivega dela v odredu pa je aktivnost članov in vodstva upadla. V lanskem decembru pa smo na pobudo OZT Jesenice in glede na bogato zgodovino, ki jo ima taborništvo v občini, sklicali volilno konferenco. Izvolili smo novo vodstvo odreda in nadzorni odbor. Izdelali smo tudi program dela. V programu smo največ pozornosti namenili šolski in predšolski mladini
Naše delo temelji na:
—	vzgoji mladega rodu na pridobitvah NOB in socialistične revolucije,
—	na razvijanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v naši državi,
—	seznanjanju članov z lepotami, znamenitostmi in bogastvom Jugoslavije, z njenimi narodi in narodnostmi, z njihovo zgodovino in sodobnim razvojem,
—	organiziranju izletov, pohodov, taborenj, pregledov in drugih oblik dejavnosti organizacije, rekreacije in mladinskega turizma
—	razvijanju pozitivnih vrlin pri svojih članih, kot so: tovarištvo, iskrenost, iznajdljivost, hrabrost in druge,
— bivanju v naravi kot najpomembnejšemu delu aktivnosti, ob razvijanju fizičnih sposobnosti, ustvarjanju in razvijanju aktivnega odnosa do narave, delovnega in življenjskega okolja, ker so praktične aktivnosti nezamenljiva oblika dela pri preverjanju znanj in veščin.
Delo v odredu je že zaživelo. Ob dnevu JLA smo obiskali karavlo France Prešern, ob novem letu smo priredili čajanko, udeležili smo se spominskega pohoda Po poteh partizanske Jelovice in sklicali več sestankov. Pridobili smo tudi že veliko novih članov. Med mladimi člani pa poteka tudi akcija zbiranja starega papirja za nakup taborniškega kroja.
V okviru odreda se tudi zbirajo sredstva za nakup taborniške opreme, kot so: šotori, šotorska krila, kompasi, zastavice, oprema za taborjenje in drugo. Pri za četnem delu se srečujemo s težavami: pomanjkanje finančnih sredstev in nezadostna taborniška oprema. Naša največja težava pa so kadri. Predvsem nam manjka starejših izkušenih kadrov, ki bi bili sposobni opravljati delo v odredu in pa delo z mladimi taborniki. Zato želimo zopet pridobiti starejše člane in da bi le-ti zopet začeli aktivno delovati v okviru našega odreda. Seveda je dobrodošla
ZAHVALE IN ŽELJE
Za Dinosovo novoletno darilo so se pismeno zahvalili naslednji upokojenci. Vsi ti pa se članom kolektiva Dinos zaželeli tudi vse najboljše v novem letu 1983.
Josip Pšeničnik, Maribor Cilka Rozman, Ljubljana Ana Vojska, Švica Jože Vižitin, Ljubljana Janko Jerman, Črnomelj Tončka Bostič, Petrovče Sonja Rutar, Ljubljana Jože Piki, Trbovlje Ignac Novak, Ljubljana Janez Vrunče k, Ljubljana Karlo Peroša, Koper Helena Lenček, Ljubljana Franc Okorn, Ljubljana Anica Slapnik, S. Konjice Lovro Grad, Ljubljana Nežka Zigmund, Ljubljana Doroteja Gorenjak, Celje Mira Jenko, Ljubljana Milica Leskovšek, Fram Majda Likar, Ljubljana Iva Grm, Ljubljana Jože Horvat, Pečarovci Angelca Orgolič, Ljubljana Franc Tifengraber, Celje Peter Kamnikar, Begunje Vekoslav Martelanc, Ljubljana Franc Javornik, Teharje Franja Gravnar, Ljubljana Ada Florjančič, Most na Soči Tone Novak, Kočevje Justina Maraspin, Koper Slavica Letnar, Ljubljana Martin Tesovnik, Ljubljana Maharem Mujič, Zagreb Anton Savernik, Koper Tilčka Kvas, Celje Ivanka Klun, Ljubljana Rezka Žnidar, Kranj Janez Kalan, Mavčiče Jože Brginc, Srpenica Anton Dečman, Vransko Prelogarjeva, Šk. Loka
Osebno in po telefonu pa so se zahvalili za novoletnoo darilo in zaželeli vse najboljše v novem letu 1983 še naslednji upokojenci:
Ana Rojšek, Ljubljana, Francka Prosenc, Ljubljana in
Ljudmila Tomič, Ljubljana
tudi šolska in predšolska	Irena Kelvišar
mladina.	Dinos, Jesenice
V TEM GLASILU
Priporočamo vam, da v tem glasilu preberete, če ne preberete vsega kar v njem piše, naslednje prispevke:
NA STRANI 2, 3, 4 in 8
Gotovo vas zanima, kako smo gospodarili v preteklem letu. Zdaj imate priliko, da poročilo o tem, v miru, preberete doma. V prispevku KAKO SMO GOSPODARILI ni veliko številk, kakršnih je poln zaključni račun, so pa bistvene ugotovitve, ki povedo, kje so bile lani težave in kako moramo delati letos, da bo boljše kot lani.
NA STRANI 9
O neki situaciji v ljubljanski poslovalnici, ki je bila povezana z nalogami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite (SLO in DS) smo dva prispevka objavili v naši lanski dvojni številki (oktober—november). Nekdo iz občine se je zaradi tega jezil in rekel, da naj raje naredimo red. O tem ali se je kaj premaknilo na bolje boste dobili vtis, če boste prebrali prispevek z naslovom ODNOS DO SLO SE VENDARLE SPREMINJA.
NA STRANI 18
Enega našega bralca so aforizmi, ki smo jih objavili v prejšnji številki našega glasila tako prizadeli, da je o svojem pogledu na takšne aforizme napisal za naše glasilo daljši prispevek s pripombo, da naj ga ne popravljamo. Uredništvo je zato imelo izredno sejo in sklenilo, da bo pripombo upoštevalo. Obenem je sklenilo, da v prihodnje prispevkov pisanih v takem tonu ne bo objavljalo, zlasti ne, če avtor ne bo dovolil redakcije njegovega prispevka. O tem, kakšni naj bodo kritični prispevki pa lahko preberete v članku z naslovom O KRITIČNEM PISANJU.
NA STRANI 20
Zelo zanimivo je tudi pismo Ignaca Kukoviča iz Slovenskih Konjic. Ne zato ker problemov nagrajevanja po delu ne bi poznali, temveč zato, ker jih ne znamo razrešiti, čeprav imamo kaj deliti. Iz narejene ,,pogače" pa ne moremo dati enemu več ne da bi dali drugemu manj, razen, če ne bomo naredili večje ,,pogače".
Na naslovni strani delavki iz TO BOHOVA.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 119