VESTNHt ........ .......... Poštni urad 9020 Cetovec Verlagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 7 šitingov mesečna naročnina 25 šiiingov 5 ceioletna naročnina 250 šiiingov 5 P. b. b. t-ETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 12. APRiL 1985 ŠTEV. 15 (2221) Detovna mesta v Borovtjah so siej ko prej v nevarnosti ^udi torkov „vrh" na Dunaju v Vprašanju bodoče usode borovelj-^ s tovarne ni prinesel rezultatov, ' prizadete delavce rešili skrbi ^3 delovna mesta v domačem kra-Čeprav je kancler Sinovvatz P*Votno le za eno uro predvideni *.3zgovor podaljšal in kljub temu, . a je debata deloma potekala baja v zelo ostrem tonu, je bilo na o°hcu v bistvu potrjeno le tisto, čemer je bilo govora že davno Pred odločilnim sestankom. roizvodnjo žice bodo z začet-leta 1986 premestili v Bruck ° Muri, kjer naj bi dobilo zapos-'av tudi kakih 120 boroveljskih .elavcev (ki bi potem „nihali" med kovnim mestom na štajerskem a domom na Koroškem); le okoli 110 delavcev in nameščencev bi ostalo v boroveljskem podjetju, tako da bi najmanj 100 delojemalcev ostalo brez zaposlitve oziroma bi jih po možnosti ..poslali" v predčasno rento. Ravno ta „ rešitev" pa je tista, proti kateri so se boroveljski delavci odločno uprli že od vsega začetka. Pri vodstvu podržavljene industrije torej niso našli razumevanja, kakor tudi na politični ravni niso prejeli dovolj odločne podpore — vodilni ljudje, ki očitno niso sposobni izvleči boroveljsko podjetje iz trenutnih težav, svoje „spo-sobnosti" demonstrirajo s tem, da vlogo grešnega kozla spet enkrat zvalijo na delavce. Spričo takega razvoja je povsem razumljivo in upravičeno, če bodo prizadeti delavci segli po ostrejših sredstvih boja za delovna mesta. Resnosti takega položaja pa bi se morali zavedati predvsem tudi odgovorni politični dejavniki, ki bi morali razen nedeljskih govorov in medsebojnih demagoških očitkov najti tudi še druge možnosti in rešitve, da dobijo ljudje ustrezno zaposlitev v domačem kraju. Ne smemo namreč spregledati ali omalovaževati dejstva, da je od zaostritve socialnega boja lahko le majhen korak do splošne zastrupitve političnega ozračja v deželi — to pa gotovo nikomur ne more koristiti. ZVEZA SLOVENSKtH ORGANiZACiJ NA KOROŠKEM obvešča da bo imela v nedeljo 21. aprila 1985 s pričetkom ob 9. uri dopoldan svoj redni občni zbor v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Mikschallee 4. Za občni zbor so deiegati prejeti delegatske izkaznice, ki po praviiih ZSO niso prenosne na druge osebe; s posebnimi vabiti pa so biii vabljeni tudi gostje. Ob 17. uri bo Slovensko šolsko društvo otvarjalo večnamenske prostore Miadinskega doma Isti dan ob 20. uri zvečer pa bo prav tako v Mladinskem domu SŠD siavnostna prireditev ob 30-letnici Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Na otvoritev in siavnostno prireditev vsi prisrčno vabijeni! Zanimanje miadine za poiitiko j ^^krat je slišati mnenje, da se nasnja mladina premalo zanima za r°nticna dogajanja. Toda posploše-^nje je — kakor v vseh drugih pri-. ^'n — tudi tukaj zgrešeno in so ^zadevni očitki gotovo neupraviče-.Mladina se nasprotno zelo živo /"Ta za vse tisto, kar se dogaja ak ' M se v to dogajanje tudi t'vno vključuje. Eno pa je seveda .s tistim načinom prakticiranja ki se ga poslužuje večina ^"^snjih strank, mladina upraviče-o ni zadovoljna niti se zanj ne mo- " navdušiti. li nezadovoljstvo z današnjo po-prakso vendar ni omejeno na ,. adtno, temveč zajema tudi čedalje kroge starejših ljudi. Najrazlič-Jse alternativne strukture in pro-ne aktivnosti dovolj zgovorno pri-tod* ° ljudje odklanjajo me- - ko se jim stranke in njihovi . ,'hki postavljajo kot varuhi ter jim 'nicnu demokracije naravnost ^ ° djatično vsiljujejo stališča in ^entendorf, Hainburg, nova 3 letala — to je le nekaj najbolj nede-m rešit-vo- ^^ihpRmer.viz':adnjeg:čar r°testni glasovi ali neudeležba volitvah so „odgovori", ki vladajoče sloje najbolj spravljajo ob mirno spanje. Zaradi tega že vidijo v nevarnosti demokracijo (vsaj tisto, ki jo sami oblikujejo in predstavljajo) in v svoji stiski iščejo sredstva, da bi zacementirali stari politični sistem in ga zavarovali pred ..nevarnostmi" novega razvoja. Da pri tem iskanju lahko'' zaidejo na stranpota, ki ne obetajo nič dobrega, je pokazala velikonočna radijska pridiga deželnega glavarja. Njegovo glasno razmišljanje o možnostih, da bi za obrambo demokracije uvedli volilno obveznost, je namreč zlasti za mladino najmanj privlačno in popolnoma nerazumljivo — kajti pritisk in sila sta najslabši vzgojni sredstvi (kar bo moral potrditi tudi Wagner kot pedagog); pri razvijanju demokratične miselnosti in obrambi demokracije pa to še posebej velja. S tem, da bi stranke in njihovi predstavniki samokritično preverili svoje lastne napake in jim napovedali odločen boj, bi gotovo bolj uspešno prispevali k demokratični vzgoji mladine in razvijanju njenega zanimanja za politiko. V koroški OVP se pričkajo za Knafiov kožuh Od udarca, k,i ga je utrpela pri lanskoletnih deželnozborskih volitvah, se koroška OVP tudi z uspehom pri letošnjih občinskih volitvah ni opomogla. V njenih vodstvenih krogih je zdaj v teku živahna razprava o krivdi in krivcih; glavno breme razumljivo pade na predsednika Knaf-!a in razprava o njegovem nasledstvu je podobna pričkanju za medvedov kožuh. Knafl je sicer sam napovedal, da se ne bo več potegoval za predsedniško mesto, toda nameravani odstop je premaknil predaleč v bodočnost, zato se njegovi najožji sodelavci marljivo trudijo, da bi mu čim bolj zagrenili preostali čas predsednikovanja in ga tako morda že predčasno spravili „v pokoj". Pri tem prav nič niso izbirčni, ko gre za naštevanje njegovih slabosti, v katerih odkrivajo vzroke, ki so menda povzročali strankine neuspehe. In ne bi bili na Koroškem, če med temi „vzrokii" ne bi igralo pomembno vlogo tudi manjšinsko vprašanje. Toda ravno v tei zvezi se kaže — če pomislimo na nasprotujoče si izjave Deutschmanna in Baurechta, da so vsaj trezni krogi že spoznali, da ne more biti manjšina grešni kozel za napake vseh drugih. SLOVENC! VČERAJ V DEŽELNEM ZBORU: Za izhotjšanje skupne vzgoje ..Tradicija skupne vzgoje vseh šoioobveznih otrok, ne giede na njihov jezik in etnično pripadnost, sega na Koroškem vse do začetkov obveznega šoistva. Zato zahteva po točenih šoiah oziroma razredih nasprotuje koroški šoiski tradiciji. To so na Koroškem in v Avstriji po drugi svetovni vojni stranke ustanoviteijice druge repubtike vedno znova poudarjaie, ko je bito treba zavrniti predtoge in zahteve nemškona-cionainih in manjšini sovražnih sit." To so med drugim povedati zastopniki ZSO in NSKS včeraj dopoidne pred ustavnopravnim odborom de-žeinega zbora, ko so braniti obstoječo ureditev dvojezičnega šoistva in zagovarjati izgraditev in izboijšanje tega sistema. Spremenilo se tudi ni načelno gledanje koroških Slovencev, so povedali zastopniki osrednjih organizacij, slej ko prej velja: „Šo!ska uredba 1945 je bila najboljša ureditev za prebivalstvo južne Koroške, ob dosledni izvedbi bi dosegla tiste cilje, ki so ji bili sporazumno določeni po vseh treh ustanovnih strankah druge avstrijske republike." Ko so v zgoščeni obliki ponovili glavne argumente avstrijskih in inozemskih pedagogov, sociologov, juristov in drugih znanstvenikov v korist skupne šole in šole sožitja, so v zgodovinskem delu svojega pismenega stališča ocenili brez olepšavanja tudi značaj sedanjega dvojezičnega šolstva, ki je nastalo po nacionalističnem valu leta 1958-59: „Nova ureditev je odprla vrata izvajanju socialnega in družbenega pritiska na pripadnike manjšine. Zato se od tedaj naprej poslužuje pravice dvojezičnega pouka le tisti del prebivalstva dvojezičnega ozemlja, ki je ustrezno emancipiran in ki se ne pusti begati s sovražnostjo in se ne ustraši žrtev, ki jih je treba doprinesti." PREBERiTE "o *t?ani ^ iztrpijenjainboja raste naša bodočnost (ob spominskih dnevih koroških Sioven-cev ^ ^o občinah izbirajo župane 3 Gostovanje dunajskih gtedaiiščnikov v Ljub-!jani ^ Umr) je Tone Umek v Skofičah 3 Jubitej SPD „Obir ' na Obirskem 3 Novvainacionaiistič-"e gonje? Zvezd rlovezzr^llz orgdzzlzdclj zzd Koroš^ezzz je Md zzrtdzzovljezzd zlzze 23. J. 1933 Mt zzdrlezlzzlcd OrvoM-zli/zze jrorzte za rloverzrM Koroško ozirorzM Dezzzo^rdrlčzze /roz:re zlelov-ZZCgd IjrzzlrtVd. 5voje korenine rrrzd Z50 Zore; v tare??! olzzlolzjzz zzdše polpretekle zgo-zlovlzze, ko je zzezzzškz zzdclzezz! $ po-zzzočjo zlozz!dčllz pozzzdgdčev rlovezzrko ztdrozlzzo rkzzpzvrt okrozlil zzd rzzzrt zn jo kotel z zzdrllzzlzz! /zregozzozzz iztre-Mr iz jzzžzze Korone. Kot odgovor zzd zzdcirtzčzze reprerije ro koroški Slo-vezzci orgdrrizirdi: drrti/dširtičr:o orvo-kozliizzo gzTdzzje. V ietrk 1941—1943 .s oz o Mr koroški 51ovezzci v zzzejdlz /ivrtrije rkordj ezlizzi, gotovo pd zzdj-od(očz!ejši przpdzlzzzkz zdvezzziškik M, ki re jzzzz zzzzd zzezzdzdzlzzje tzzt!: Zdrdzll zzdšegd JoprrzTOM v Mrl?! pr*ofr /d-šizzzzzz ztvrtrijd zdMd/rfr Zd rvojo zze-ozlMrzosf zzz zleozo^rdZzezzo oMouo z Jrždvzro pogozllzo. Teto 1933 je prrzres/o dwrrzj$^o ooo<50ooooo<5ooooooooooooo^oooo^^oo<^>^ooo^oooo<^<^ oooo VESTNIK 12. april 1983 Toneta Umeka ni več V četrtek 4. aprila smo se na ško-fiškem pokopališču za vedno poslovili od velikega narodnjaka in borca za pravice Toneta Umeka iz Škofič. Velika množica ljudi iz Roža, Zilje in Podjune mu je na pogrebu izkazala poslednjo čast, med njimi številni izseljenci, njegovi nekdanji sotrpini. Zahrbtna bolezen ga je v 81. letu starosti iztrgala iz naše srede. Iskal je leka v celovški bolnišnici, vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati. Vedno nasmejanega prijaznega Toneta Umeka ni več med nami. To ni samo težek udarec za ženo in sorodstvo, temveč za vso slovensko narodno skupnost na Koroškem, saj smo z njim zgubili moža, ki je s svojo prijazno in človeško toplino, s svojim delom, s svojo voljo, s svojim upanjem in s svojo ljubeznijo bil vzgiedna osebnost narodne zavesti, hrabrosti, delavnosti in požrtvovalnosti. Leta 1937 je v Škofičah kupil Kramarčevo hišo, pet let navrh pa je moral kot na stotine drugih koroških slovenskih družin zapustiti svoj ljubljeni dom z ženo in iti v pregnanstvo. Vzrok, da so ga nacisti izselili je bil samo ta, da je igral na orgle iz katerih so donele slovenske pesmi. Tudi kot pregnanec v taborišču na Hessel-bergu mu je bila slovenska pesem vzgled slovenske kulturne vztrajnosti ter pogumne in samozavestne upornosti. Združen vtrpljenjuzdru-gimi pregnanci na Hesselbergu je rajni Umek v ustanovitvi pevskega zbora v tedanjih nečloveških razmerah občutil, kako je postajala slovenska pesem orožje duhovne obrambe in narodnokulturna samopomoč. Slovenska pesem je njemu in ostalim taboriščnikom vlivala pogum in dajala upanje, da bodo srečno dočakali svobode dan. Proti koncu vojne, ko je nacistični vojski šlo že zelo slabo — padel je Stalingrad in zahodni zavezniki so se že borili na evropski celini - so naši izseljenci že dosegli razne olajšave, tako je bil Tone Umek sicer še vedno kot brezpraven delavec zaposlen v bližini zloglasnega taborišča smrti Mauthausen. Nekaj teh nesrečnikov iz Mauthausna je moralo delati v bližnji tovarni in to ob minimalni hrani. Ume-ku so se ti reveži smilili. Skupno z mojstrom, nekim Rožanom, ki je bil zaposlen v tej tovarni, je pri okoliških kmetih organiziral hrano za te reveže in jim tako olajšal lakoto in trpljenje. V tej akciji pomoči je bil soudeležen tudi pokojni Vertič iz Borovelj. V pokojnem Tonetu Umeku sta bila tesno združena dobrota in srčnost. Vsi vemo, kakšna situacija je bila po koncu vojne — treba je bilo obnoviti slovensko prosveto, slovensko gospodarsko življenje in ker se je zavedal, da je nacizem sicer vojaško propadel, vendar pa ni bila premagana nemškonacio-nalna miselnost, se je vključil v politične organizacije osvobodilnega gibanja in se ves predajal delu za narodno enakopravnost Slovencev. V okviru te dejavnosti je v domačem kraju zbral nekdanje in nove pevce in jih združil v pevski zbor, na gospodarskem področju je bil med ustanovitelji Kmečke gospodarske zadruge, katere prvi poslovodja je bil prav on. Ker je svoje delo vzgledno opravljal, je bil izvoljen tudi v odbor ško- VABILO KZ Verband, Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku in MoPZ „Krailj Matjaž" iz Libuč vabijo na SPOMINSKO SVEČANOST OB 40 LETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEN ki bo v nedeijo 5. maja 1985 Vabimo vse posebno še mladino, da se v čim večjem številu udeležite spominske svečanosti iter ogleda tega nacifašističnega pekla, kjer je moralo v zadnji vojni ogromno trpinov delati pod nečloveškimi pogoji in dati svoja življenja za uničenje fašizma. V Mauthausen na Zg. Avstrijskem se odpeljemo v nedeljo 5. maja ob 4. uri zjutraj. Cena vožnje znaša 220 šilingov, ki jih bo treba vplačati ob prijavi pri Posojilnicah v Pliberku in Šmihelu. Prijave so možne do 18. aprila. Za prehrano skrbi vsak sam. Prisrčno vabljeni! fiške Posojilnice in nato postal predsednik nadzornega odbora, prav tako je bil v odboru Slovenske prosvetne zveze in predhodnice naše Zveze slovenskih organizacij. Za njegovo delo na področju kulture in prosvete je prejel Drabos-njakovo priznanje in še druga odličja. Ob odprtem grobu so se od pokojnega Toneja Umeka poslovili predsednik domačega Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" Herman Jager, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl in tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, slednji v imenu Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij. Pogrebni obred je opravil dekan Martin Hotimitz ob asistenci šentiljskega župnika Lovrenca Petriči-ča. Toneja Umeka bomo ohranili v nepozabnem in častnem spominu, ženi Katiji in sorodstvu ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje. Železna Kapla -veliki načrti Za kapelški hotel I. kategorije SchloBpark, ki je v rokah Koroške deželne hipotekarne banke (Karnt-ner Landeshypothekenbank), se potegujejo kar tri skupine — tako imenovana velikovška, ki nudi hipotekarni banki 20 milijonov šilingov za hotel, koroška Caritas nudi celo 25 milijonov in neka danska skupina, za katero pa še ni jasno kaj hoče. Občinski odborniki so za prvo skupino, ker namerava iz hotela narediti zdraviliški center, ki naj bi bil neka evropska posebnost. Čeprav nudi koroška Caritas kar 5 milijonov šilingov več, v načrtu ima ureditev starostnega doma, se kapelškim komunalnim politikom bolj sveti pred očmi zdraviliški center, ki bo po njihovem mnenju največ prispeval v občinsko blagajno. Kdo bo tu prijel za vabo, pa bo odločila Koroška deželna hipotekarna banka, ki ji gre predvsem zato, da pride do denarja, ki ga je investirala v hote), ki pa je šel na žalost rakom žvižgat. Slovensko prosvetno društvo ..Borovlje" vabi na SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 80-LETNICI DRUŠTVA (115-letnica slovenskega katoliško konstitucionalnega društva v Borovljah) v nedeljo 14. 4.1985 ob 14. uri v občinski hiši v Borovljah. Častni gost: Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager. Sodelujejo: Moški zbor SPD ..Borovlje", mladinski zbor iz Borovelj, zbor slovenske gimnazije, Stadtchor Feriach, Doppelquin-tett „Singerberg", ansambel „Drava" in „Trio Oraže". Obisk zadružnikov iz Siovenije Že lansko leto ob prvem srečanju med zadružniki iz Dobrove in našimi kmeti piiberškega kraja je bilo zmenjeno, da se kmalu spet srečamo. Takšna srečanja so zelo koristna, saj služijo boljšemu medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Goste iz Siovenije je predvsem zanimalo, kako živi naša narodna skupnost oziroma, kako se imajo naši kmetje zadružniki v Avstriji. Letošnje srečanje 23. marca je bilo predvsem strokovnega značaja, kajti zanimanje kmetov-zadruž-nikov z obeh strani meje o sodobnem in uspešnem kmetovanju je veliko. Zaradi tega so bili med zadružniki iz Dobrove tudi strokovnjaki, direktor Kmetijske zadruge Ljubljana inž. Jože Tanko in še nekaj sodelavcev Hranilno-kreditnega odseka te zadruge. S pliberške strani so spregovorili dipl. inž. Štefan Do-mej, tajnik Slovenske kmečke zveze, nadalje podžupan mestne občine Pliberk Mirko Kumer, izkušen gospodar in komunalni politik ter poslovodja Kmečke zadruge Pliberk, Stanko Čik. Predavanji tajnika SKZ dipl. inž. Domeja in direktorja Tankova sta bili zelo zanimivi in poučni, saj je šlo za izmenjavo misli in izkušenj, ki so osnova za sodobno gospodarjenje in pogoj, da lahko obstanemo na svoji zemlji. Ugotovitev kmetov zadružnikov iz Dobrove in naših je bila ista, da si je treba prizadevati, računati in pa predvsem veliko delati, če hočemo da obstanemo in gremo s časom razvoja, kajti podarjeno nobenemu ne bo nikoli nič. Kmete tu in onkraj meje pač žulijo isti problemi — kako čim več iztržiti in se zoperstaviti vedno hujšemu pritisku konkurence in pa tudi včasih nerentabil- nim cenam raznih produktov. Po uradnem zaključku srečanja v posojilničnih prostorih so se nas' gostje podali na ogled Kmečke g°* spodarske zadruge, kjer so si nR' bavili nekaj stvari ter obiskali hta!° kmetijo Mihana Lubasa v Vogrčah. kjer so si ogledali način masovne vzreje prašičev in goveda. Miha LO* bas in njegova žena Nežika sta bila radevolje na uslugo in odgc varjala na številna vprašanja. Postregla sta tudi gostom z domačina' posebnostmi in pristnim jabolčnikom. Razpoloženje je bilo odlično, tako da je hitro potekel čas, ko se je bilo treba posloviti. Prepričan' smo, da bodo prijateljske vezi, k' so nastale med Dobrovo in piibef-škimi kmeti-zadružniki oz. Kmečko zadrugo, v bodoče še čvrstejše ter da se bomo kmalu zopet sre* čali. Za prijateljsko povezavo med pl'* berškimi zadružniki in zadružniki '2 Dobrove pa ima največ zaslug zna* ni neumorni kulturnopolitični delaj vec ter veliki dobrotnik in prijatelj koroških Slovencev tovariš Bine Otorepec. Hvala mu za vsa priz^j devanja z željo za v bodoče, da &' bil zdrav in čil, da bo še več takih srečanj organiziral v korist na$ vseh. ikej FILM .LJUBEZEN Prihodnji petek, 19. 4. 1985, bo ob 21. uri v celovškem Alternativnem kinu na sporedu slovenski film ..Ljubezen", (režija Rajko Ranfi, 1984, Viba-film, igrajo Rok Bogotaj, Uroš Maček idr.). Film po istoimenskem romanu Marjana Rožanca; je avtobiografski opis razvoja Marjana, o veri v ljubezen in razpadu iluzij. Film igra v obdobju 1940—46. PRmEDHTVE BRNCA Komedija Carla Goldonija LAŽNIVEC v nedeljo 14. 4. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Bmcd. Gostuje igralska skupina SPD „Radiše". Prireditelj: SPD „Dobrač" na Bmci. DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA sporoča, da bo pisarna v MikschaLlee 4 v Celovcu odprta ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 8. do 12. in od 12.30 do 16.30 ure. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd iščeta PAR ZA KOROŠKO OHCET ki bo 29. junija 1985 v Dravogradu. Par naj ne bi bil starejši od 30 let. Prijave v pisarni Slovenske prosvetne zveze. Slovenska kmečka zveza vabi na Galerija Tinje RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Hanzija Reichmanna je odprta še do 26. aprila 1985. RAZSTAVA ROČNIH DEL, ki so jih naredile žene iz Šmihela, so razstavljene v izložbenem oknu Posojilnice v Šmihelu do 12. aprila 1985. Menjava denarja Stanje v četrtek 11. apriia 1985 Za 100 dinarjev dobite 8.00 šii. Za 100 dinarjev plačate 10.00 šii. Za 100 iir dobite 1.07 šil. Za100!irpiačate 1.15 šil. Za 100 mark dobite 693.50 šii. Za 100 mark plačate 709.80 šil. Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu in Slovensko planinsko društvo Celovec vabita na skioptično predavanje ,,Po pešpoti E 6 YU - od Drave do Jadrana" v petek 12. 4. 1985 ob 20. uri v društveni sobi nad šentjakobsko Posojilnico. Predavatelj: Zoran Naprudnik, ki je že prehodil vso evropsko pot E 6 od Jadrana do Baltika. Komunistična partija Avstrije vabi na proslavo za 40. OBLETNICO OSVOBODITVE AVSTRME vnedeljo 14 4. 1985 ob15. urivveliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Spored: 40 tet zgodovine v stikah (mut-timediatna uprizoritev) — Plesni in pevski ansambei sovjetske armade — Ko-roiki partizanski pevski zbor. Govorita bosta Hans Katt in Mirko Messner STROKOVNO PREDAVANJE v torek 16. 4. 1985 ob 19. uri pri Kovaču na Obirskem. Temi: Pogozdovanje in oskrbovanje gozdov, Gozdarska študijska potovanja po Švedski in Finski Predavatelj: Schmiedler (Kmetijska zbornica) Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu vabijo na KNJIŽNIČARSKI SEMINAR v petek 12. 4. 1985 ob 19. uri v Studijski knjižnici v Celovcu, Miksch-allee 4. Tema: Tehnično-upravno znanje, ki je potrebno za ureditev in vodenje društvene knjižnice. Oprema prostorov, dostopnost knjig, priprava knjig za izposojanje, ureditev katalogov, evidentiranje izposodb itd. Referentka: mag. Marija Mialle. Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu in Slovenska prosvetna zveza vabita na predstavo kabareja „BAYERN EXPRESS (Besedila, pesmi in realne satire o pojavih neonacizma, militarizma i. dr.) Nastopa Rudolf Klaffenbock iz Bavarske v ponedeljek 22. 4. 1985 ob 19.30 uri v gostilni Miklavž v Bilčovsu Berite in širite VESTNIK Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabita na ogled lutkovne predstave za odrasle MARTIN KRPAN v petek 12. 4. 1985 (ne 19. 4. 1985 kot je že bilo objavljeno) v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod avtobusa ob 17. uri iz Celovca oziroma iz Šentjakoba Otroška prireditev .PEDENŽEP v torek 16. 4. 1985 ob 17.30 uri v RTV Ljubljana Nastopajo: ansambel kitar iz Šentjanža, duo Filipič iz Bilčovsa in otroška skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple Ponovitev odd^e v soboto 20. 4. 1985 ob 9. uri dopoldne DUNAJSKI KROŽEK V petek 26. aprila 1985 v gostilh* Weidinger, Dunaj IV, Danhauserg-Predavanje prof. Janka Messnerja je vprašanje". Sele Forum za zdravstvena vprašanja .AKUPUNKTURA Zdravljenje z iglami po tradiciortai ni kitajski metodi v potek 12. 4. 1^ . ob 19.30 uri v farni dvorani v Sela Predavatelj: dr. med. Marko Ster ' akupunkturolog Iz Ljubljane. Pf^°L vatelj bo obogatil predavanje s §t vilnimi barvnimi diapozitivi, ki 3 je naredil na poiti po Kitajski, -3' ^ ponski, Filipinih, na Tajskem ih Indiji , ^ Prireditelj: KPD ..Planina" v ScF Slovensko prosvetno društvo ,'Sf"L„ v Dobrli vasi vabi na dvojeztc prireditev DEŽELA OB DRAVI — LANDANDERDRAU v nedeljo 21. 4. 1985 ob 20. uri ^ auli giavne šole v Dobrli vasi Sodelujejo: MePZ „Rož" iz Sentj^. koba v Rožu (Lajko Miilisavljcv „ — MoPZ „Carinthiia Chor Miillsta (Josef Kolbiitsch) — MePZ „Srce Dobrle vasi (Marjan Berložnik) dvor. svet. dr. Pokroviteljstvo: vel Apovnik, referent za kulturo s'^ venske narodne skupnosti pri urh koroške deželne vlade — Peter I^i ser, predsednik socialistične nda ne Koroške — Reinhold Lexer, P*'" sednik mladine ljudske stranke Privlačni Julijci Jubilej SPD „Obir" in druge novosti DesettetnicaSPDObir s slovenskim oktetom W V nedeljo, 31. marca je Slovensko Prosvetno društvo ,,Obir" prazno-valo desetletnico svojega obstoja. Jubileja se je udeležilo nad 250 gostov, ki so do zadnjega kotička napolnili Kovačevo gostilno na Obirskem. „ Med navzočimi je predsednik dru stva dr. Avgust Brumnik pozdravil župana občine Železna Kapla-Bela ^bina Juvana, podžupana in podpredsednika SPD Zarje Miha Ku-hsrja, občinska odbornika Smrtnika 'o Schwarza, predsednika SPD "Herman Velik" Jurija Maka, predsednika KPD ..Planina" Marjana Oii-Ps. župnika Tomaža Holmarja in oldeja Cundra ter predsednika ^'°v. planinskega društva Francija Kropivnika. Dobrodošlico Slovenskemu ok-^etu pa je zapel Obirski ženski oktet. V svojem slavnostnem govo-PJ je dr. Brumnik obširno poročal o kulturnem življenju na Obirskem, OP ustanovitve Katoliškega prosvetnega društva pred prvo svetovno vojno, naprej preko delovanja Pevskega društva pred drugo sve-ovno vojno, aktivnosti igralske sku-P'ne po vojni, pa do rojstva SPD ;'Obir" leta 1976 ter o pestri dejavnosti letega do danes. Spregovoril je o prvotnih težavah ter o poznejšem napredovanju oko na izobraževalnem področju ' k slednjemu sta največ doprinesla ustanovitev Zvezne gimnazijo za Slovence v Celovcu ter prizadevanja učitelja Valentina Polanska, ki je dosledno pospeševal izobraževanje mladine, kot na po-Jročju gospodarstva, čigar sedanji razvoj je vsaj delno zajezil odseljevanje in največkrat s tem povezano asimilacijo. Predsednik društva je spomnil Odi na splošno pozitivni razvoj mla-o slovenske generacije, ki je z Pojem za dvojezične table dosegla novo aktualizacijo vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Govornik je zatem naštel posa-ezne dosežke desetletne dejavnosti SPD Obir, kot so ustanovi-. v Obirskega ženskega okteta, ki .e Pod umetniškim vodstvom Va-Jntina Polanška, kot naša najsmešnejša pevska skupina, pone-j našo pesem širom po Evropi Posnel tudi že dve lastni gra- mofonski plošči; moški in mladinski pevski zbor, ki ju pravtako vodi Valentin Polanšek, nadalje odrska skupina, ki je predvsem vabila v goste igralske skupine sosednjih društev, literarni večeri, soorganizirale petih srečanj književnikov narodnostnih skupin na Obirskem v letih 1979 do 1983, ki so našla dober odmev v mednarodni javnosti, poleg tega športna dejavnost, ki je zaradi naraščajoče zainteresiranosti in razvejanosti leta 1980 privedla do ustanovitve Slovenskega športnega kluba Obir, ter dolga vrsta predavanj, prireditev, pohodov in izletov. Z veseljem je dr. Brumnik omenil tudi prijateljsko in plodno sodelovanje „Obirja" in sosednje „Zarje", ter obema želel, da bi tudi v bodoče bilo tako. Nato se je zahvalil tajnici Marti Polanšek in namestniku dr. Ludviku Karničarju, blagajničarjema Nu-žiju Furjanu in Feliksu Haderlapu in vsem društvenim odbornikom, članom in prijateljem, ki so skupno doprinesli k tako razveseljivi in obetajoči beri šele deset let mladega društva „Obir". Sledečim čestitkam jubilantu-dtuštvu pa so se pridružili člani svetovno znanega in priznanega Slovenskega okteta v obliki celovečernega koncerta in spremenili desetletnico „Obirja" s svojo vrhunsko podano pesmijo v nepozaben praznik. PODJETJE OB!R PODPRLO SŠK „OBIR " Člani in prijatelji Slovenskega športnega kluba „Obir" so se v sredo, 3. aprila radi odzvali vabilu svojega kluba in obeh domačih prosvetnih društev ter se zbrali pri Kovaču na Obirskem, saj se jim je obetal dokaj razveseljiv dogodek. Slovenski športni klub „Obir", ki je gmotno odvisen od širokosrč-nosti domačih slovenskih podjetij in prijateljev, je spet enkrat našel velikodušnega mecena v Tovarni celuloze Obir. Zahtevnost tekmovalnega športa je že pred dalj časa v klubu porodila željo po video-napravi, ki bi povečala efektivnost treningov in doprinesla k žetvi lepših športnih uspehov. V sredo je bilo tako daleč. Poslovodja Tovarne Obir dipl. inž. Feliks VVieser je predal zastopnikom SŠK-ja in domačih prosvetnih društev novo videonapravo. Tovariš Feliks VVieser je poudaril, da je to skupno darilo vseh delavcev podjetja Obir domačim športnikom. Dejal je tudi, da naj bi naprava služila tudi potrebam obeh slovenskih prosvetnih društev ter je želel vsem skupaj veselja ob delu, ki je končno tudi v prid celotni slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Podpredsednik SŠK Obir Janko Kolich je zatem podal pregled delovanja posameznih sekcij ter dosedanjih športnih dosežkov na tekmovanjih. Za dragoceno podporo so se Tovarni Obir zahvalili: Miha Travnik za SPD „Zarja", dr. Avgust Brumnik za SPD „Obir", ter Janko Kolich, Joži Hribar in Fridi Osojnik za SŠK „Obir". Za zaključek pa je nastopila še karate-sekcija pod Karlotovim strokovnim vodstvom s karate-demonstracijo. KRAJEVNI SESTANEK ZSO V OBČIN! ŽELEZNA KAPLA - BELA Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je vabila 3. 4. 1985 na krajevni sestanek za občino Železna Kapla-Bela na Obirsko. Re-feriral je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser. Podal je oceno minulih občinskih volitev, spregovoril o 30-!etnici podpisa državne pogodbe ter 40-letnici zmage nad fašizmom, informiral o pogovorih obeh osrednjih organizacij z zveznim kanclerjem Sinovvatzem ter poročal o političnem delu ZSO in pripravah za občni zbor le-te. Predvsem kritična mladina je pozitivno reagirala na nadstrankarsko politično usmeritev, ki se čedalje bolj utrjuje kot perspektiva za bodoče korake v vprašanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, in ki je po besedah predsednika VVieserja tudi za ZSO izhodišče za njeno politično delo. Upravičenost tega mišljenja je podčrtala še neenotnost stališč, ki so jih v diskusiji predočili publiki zastopniki Slovencev v socialistični stranki na eni in Enotne liste na drugi strani. Posledica tega je, da predvsem mlada generacija resno dvomi o efektivnosti sedanje politične organiziranosti Slovencev v Železni Kapli, ter jo sili k novim > Pred kratkim je bil v Bergstei-gerju, glasilu Avstrijskega planinskega društva objavljen daljši zapis o slovenskih Julijcih. Že barvna naslovnica s sliko pogorja Škrlatice je 'ep dokaz, kako zanimive in privlačne so postale Julijske Alpe tudi za tujce, da so jim posvetili kar naslovno stran. Nadalje najdemo v Bergsteigerju članek Janeza Bizjaka (nam koroškim Sloven- Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli in tovarna celuloze ,,Obir" na Rebrci vabita na PEVSK!KONCERT v soboto 20. 4. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Nastopajo: MePZ Vevče — Ljubljana — oktet „Vigned" iz Predoselj pri Kranju — MoPZ tovarne celuloze OBIR K številni udeležbi vabita prireditelja. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE MANJ PROMETNIH NESREČ Med velikim petkom in velikonočnim ponedeljkom smo na avstrijskih cestah beležili 11 mrtvih, ki so zgubili življenje v prometnih nesrečah, kar je najnižja številka odkar se v Avstriji izvaja statistika prometnih nesreč. Vzrok za ugodno bilanco prometnih nesreč so bile zelo stroge kontrole žandar-merijskih in policijskih organov, disciplina avtomobilistov in ne nazadnje uvedba varnostnih pasov. Velikonočna bilanca prometnih nesreč v številkah: 469 prometnih nesreč z osebno škodo (leta 1984: 578), ranjenih 677 (leta 1984: 813) in mrtvih 11 (leta 1984: 19). in temeljitim premišljanjem o bodočih možnostih za učinkovitejše poti pri zastopanju interesov našega naroda na občinski ravni. Poleg prispevkov k minulim občinskim volitvam je bila izražena tudi želja po kmečko-gospodarski šoli. Tudi kritiko o pomanjkanju informacijske in izobraževalne dejavnosti je bilo slišati. Na vsak način pa bi pogostejši sestanki podobnega značaja pospeševali rast in zorenje našega političnega obzorja. Emanuel Polanšek cem dobro znanega alpinista) o Triglavskem narodnem parku, ilustriranega s številnimi barvnimi in črnobelimi slikami; bogato ilustriran zapis Francija Savenca in Petra Ščetinina o alpinizmu v Julijcih ter celo vrsto člankov o Julijcih izpod peresa tujih avtorjev. Zanimiv je tudi spominski zapis Paula Aschenbrennerja o njegovem vzponu leta 1934 prek severne stene Travnika, kar je še nekaj let po zadnji vojni bil največji podvig v slovenskih gorah. Ob tem pisanju o Julijcih seveda ni manjkal portret gorskega poeta in ljubitelja Julijskih Alp - dr. Juliusa Kugyja. V oglasnem delu Bergsteigerja pritegneta pogled tudi dva manjša posnetka: Planinski dom v Tamarju in Dom pri Triglavskih jezerih, poleg pa tekst, ki vabi v Julijske Alpe — pod vodstvom vodnikov alpinistične šole Dachstein. Povod za takšno pozornost, ki jo glasilo Avstrijskega planinskega društva posveča slovenskim Julij-cem, pripisujem o predvsem uspešni alpinistični dejavnosti jugoslovanskih alpinistov in ne nazadnje dejstvu, da ima Planinska zveza Slovenije dobre stike z uredništvom Bergsteigerja, ki jih je pred leti vzpostavil lani tragično preminuli Toni Hiebeler. in še en faktor je, ki govori za slovenske Julijce, to so izredne lepote tega gorstva ter pozimi in spomladi odlični tereni za turno smučanje in ne nazadnje tudi poceni življenje. Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku omogoča spet 30-im otrokom štirinajstdnevno ietovanje na morju od 16. do 30. julija, v Novi Baški na otoku Krku. Letovanje bo skupno s prevozom stalo 1.400 šilingov. Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom vzgojiteljev in zdravnika. Letovati morejo otroci od 8 do 13 let starosti. Prijave je treba poslati najkasneje do 20. aprila na naslov: Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku v roke Jožku Hudi 9150 Nonča vas 81 ^ranc Petek SPOMINI 5 ^ tistem ietu, ko sem končava) gimnazijo v Cetovcu, sem ^ 'Ptavija) za maturo sina nekega Steinlechnerja, ki je bit rav-H) Morojeve tovarne sukna v Vetrinju. Bi) je tudi predsed-t . "Stidmarke". Začet se je zanimati zame in za mojo pri-^ Qnost. Jaz sem se v gtavnem zanima) za tehnične vede. Tako ^ san* uči) opisne geometrije, ki je v učnem načrtu glazije ni bito. Upa) sem, da bom študira) tehniko, kakor si ^ .mlad čtovek marsikaj zamištja. Na noben način pa me ni ) "?'rna)a juristarija, niti nisem ime) veselja, postati profesor a!i ^.Podobnega. Ime) sem še sošolca, nekega Rizzija, sina trgov-^ Kotič (Kotschach). Ta je bi) takrat na gimnaziji najbotjši ^ .^natik in z njim sva zmeraj skupaj de)a)a. Prede)ova)a sva natog za maturo — mislim, da se je imenovala Valentin 'n v njej razrešita vse tiste na)oge, ki jih drugi niso zmog)i. T . Stari Steintechner mi je govori): „Kaj boste pa po maturi de ^ Vem, da nimate denarja, a če vstopite v ,Karntner Stu-t^^nbund' "a Dunaju, vam damo vse, denarno podporo itd." sern ° tečem, da mi je bito težko odkloniti to ponudbo, saj ^al pred prihodnostjo brez sredstev. Tedaj pa sem se slu-ka r v Cetovcu seznani) z dr. Vedenikom, ki je bi) doma iz Da na oni strani Drave b)izu Vehkovca. Ko je študira) ^.Dunaju medicino, je bi) dober prijate)j Ivana Cankarja in ij^Kovega ožjega kroga, v katerega sta šteta tudi Šerko, Kan-drugi. Ne vem več, na kak način sva se ravno srečata, Pa, da je prav on z menoj govori) o moji prihodnosti, po ti začet pravzaprav?" mi pravi. „A)i imaš denar?" kol'L*°i° žetjo, da bi študirat tehniko, mi je odvrača): „A)i veš, la ) to stane? Ekskurzije pa risbe pa to in ono, ati imaš de-$eveda ga nimaš. In potem najlepša stvar in najboljša ^r*?jnič ne pomaga. Pač pa je ugodno zdaj za študij medicine, p j-. vojaških zdravnikov in zato se dajo dobiti tudi šti-thje" Posvetovala sva se z mojim prijate)jem Rizzijem in tudi on je tedaj skieni), da ne bo še) na tehniko, marveč na medicino. Mož je pozneje kot zdravnik bi) v holandski službi na Javi in je tam umrl 50 )et star. Tamkajšnje ktime ni prenese), dobi) je neko infekcijsko krvno bo)ezen in je na njej shira). Pozneje, ko je prihaja) na dopust, sem nekajkrat z njim govori) in mi je toži), da Indonezija ni za ljudi iz a)pskih deže), ker so preveč navajeni na dober zrak. Bi) je intehgenten č)ovek in je svoje življenje pusti) na Javi. Dobro je bilo zanj )e to, da si je prihrani) prvo vojno. Nazadnje me je Vedenik navduši) za svojo mise). Bi) je že starejši študent, tri )eta je že zapravi) z veseljačenjem na Dunaju. Takrat pa se je tega že naveliča) in je sklenil začeti zares: „Veš, kaj, saj ne boš rabi) bogve koliko denarja, kakor pač sp)oh vsak stovenski študent. O potnoči odhaja brzoviak čez Maribor na Dunaj in v Sinči vasi se najdeva." Jaz še ptašča nisem ime), denarja seveda tudi ne. Nekaj si ga je zame izposodita mati, tako da sem ime) za vožnjo in prvo potrebo na Dunaju. Res sva se odpe)ja)a, kakor je bito dogovorjeno. Na Dunaj sva prispela zjutraj, se vsed)a v tramvaj št. 13 in se odpeljaia do „Cafe Nationa)". Vedenik je tam dejal: „Zdaj bova pa imenitno zajtrkovata." Spomnijam se, da sva za šest krajcarjev dobita beto kavo in kar še zraven spada. Tak je bi) moj prihod na Dunaj. Vedenik je pridno študira) in skupaj sva tudi doktorirata. Pozneje je bi) v Beljaku hišni zdravnik v hotnici. Po ptebiscitu je reke): „Ah, kaj, jaz nočem tukaj nemškim kolegom biti v napotje." Še) je v Bosno v zdravilišče Srebrenica pri Sarajevu. Tam je tudi umr). Njegov sin je zdaj uradnik pri okrajnem gtavarstvu v Cetovcu. Bi) je kolega mojega sina, ko sta skupaj študirata v Innsbrucku. Po prihodu na Dunaj se je bito treba pobrigati za štipendijo. Pri tem mi je spet pomaga) moj prijate)) Vedenik. Zadevo je ime) v rokah na ministrstvu nek sekcijski šef, Čeh po narodnosti, ki je, kakor rni je Vedenik pozneje pojasni), rad podpira) Slovane, Vedenik je predi), da sem bi) pri njem sprejet. Pokazat sem mu maturitetno spričevalo in on je takoj, ko ga je pogledal, reke): ^Štipendijo dobite". Pozneje sem od Vedenika izvede), da sem ime) nevarno konkurenco, da je bi) za to štipendijo predviden sin nekega višjega uradnika iz Celovca, seveda Nemec, in da je bilo veliko zgražanja zaradi tega, ker sem štipendijo dobi) jaz. Kolikšna je štipendija bila, se že ne spominjam, vsota ni bila kdo ve kako velika, vendar jo je bilo treba pozneje odptačati. Pogoj je namreč bi), da je bi)o treba iti na mesto, ki bi ga ministrstvo do)oči)o na Koroškem, ali pa plačati dobljeni denar. En de) svojega dolga sem po doktoratu izpotnil s tem, da sem šel v bolnišnico kot sekundarni zdravnik in potem še na drugo dotočeno mesto. Ko sem se konec 1913 po lastni volji naseli) v Vetikovcu, me je okrajni glavar kmalu poklica) k sebi in me vpraša), kako mis)im glede povrnitve štipendije. Reke) sem, da sem pripravljen to stvar urediti z odplačevanjem, on sam pa ni bi) povsem gotov, kako bi bito stvar treba začeti in tako je vse skupaj spalo tistega po) )eta, kolikor je še bilo do začetka vojne. Po vojski pa je z inflacijo stvar seveda bita tikvidirana. Med mojim študijem na Dunaju sem po prijatelju Vedeniku prišel v stik s krogom, v katerem je občevat Ivan Cankar. Njega je bilo le redko videti, saj je bi) taka ponočna ptica in se je po navadi še)e ob dveh ali treh zjutraj pojavi) kje v kaki kavarni. Tudi jaz sem včasih malo poveseijači), a za to ni bito dovotj časa ne denarja. V tem krogu so bili razen omenjenega Šerka in Kandareta še tudi Prijatelj in nekaj drugih. Moji stovenski ko)egi pri medicinskem študiju, s katerimi sem se največ druži), so bili Černič iz Maribora, Matko, Rajšp iz Ljubljane, ki je bil pozneje primarij v Celju, Jamar, ki še živi, Jenko iz Polja pri Ljubljani, potem nek Vačar iz Gorice, ki so ga Italijani ubili, Lužar, ki je bil dalj časa uradni zdravnik v Ljubljani in drugi. Slovenski študentje s Koroškega smo se na Dunaju držali malo čudne izolacijske politike kar se tiče članstva v Slovenskih študentovskih društvih. Nekateri so sicer bili pri klerikalnih študentovskih društvih „Zarja" in pa „Danica", precej pa nas ni bilo. Zlasti meni kot medicincu so strankarski spori bili tuji in raziočevanje med temi političnimi društvi je bilo v resnici bolj povezano z razvojem v drugih slovenskih deželah. fSt' Mftdg/jMjfJ **-*- . . '* .*.*.*. Pravljica iz Tudi takrat je bila pomlad. Tudi takrat so cvetele rože, tudi takrat so se spreletavali pitiči, tudi takrat so rasli otroci. Toda takrat je bila vojna. In zato otroci niso poznali veselih iger in ne brezskrbnega smeha. Bili so lačni, mnogi so bili brez doma in mnogi so ostali brez staršev. Tako kot odrasli, so tudi otroci občutili trdoto vojnega časa in tudi otroci so pomagali v boju zoper sovražnike. Lukec, plavolasi fantič, komaj za glavo višji od vas je bil kurir. Vsak večer, preden se je stemnilo, se je na klancu za vasjo prikazala njegova drobna, suhljata postava, ki je hitela po stezi čez travnik. Partizanom, ki so se v gozdu pod strmo goro pripravljali na nove boje, je nosil pošto in važna sporočila. Nekega dne pa so sovražni vojaki izvohali to kurirsko pot. Kar iznenada so prihrumeli in postavili zasedo, da bi zajeli nevarnega kurirja — malega, drobnega Luk-ca. tn nikogar ni bito, ki bi ga posvaril in ga obvestil o sovražni zasedi. Kot že tolikokrat prej se je Lukec tudi tisti večer odpravil na svojo kurirsko pot. Hrast, pod katerim so prežali sovražni vojaki, je zatrepetal: Ubogi Lukec! Treba bi ga bilo obvestiti, da mu je sovražnik postavil past. Toda kako?" Ptiči, ki so gnezdili v njegovi mogočni krošnji, so se spreletavali z veje na vejo in ščebetali: „Lukca bi moral kdo posvariti! Toda kdo?" Debeli detel je glasno potrkal na hrastovo deblo in vsem pernatim in štirinožnim prebivalcem poslal nujno sporočilo: „Tok ... tok ... kurir Lukec je v nevarnosti, tok ... tok ... moramo mu pomagati, moramo ga re- Naš zanimivi svet — Na otoku Sumatri živi še nekaj prastarih rodov, pri katerih veljajo zobje za nekaj nelepega in možna nevrednega. Zato morajo že otroci žvečiti neke liste, ki zobe potemnijo, ko pa so mladeniči godni za ženitev, jim zobe sploh izpulijo. — Najhujši sovražnik krokodilov je dio-dont, majhna riba, ki jo oklopljeni orjak če-sto požre celo; z ostrimi zobmi se plen potem pregrize skozi želodec, da bi se rešil na prosto, kar spravi krokodila na drugi svet. — Kupola pariške cerkve Dome des Inva-lides, pod katero je pokopan Napoleon, je prevlečena s čistim zlatom, ki so ga za to delo porabili 300 kg. — Pivo je zelo stara pijača. Razširjeno je bilo že v 3. tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. V starem Egiptu je bilo pivovarstvo državni monopol. — Rep pri kenguruju je izredno močan in služi živali za oporo, kadar sedi, hkrati pa tudi kat orožje z;a napad iin obrambo; pri skokih se rep kenguruju razširi in pomaga obdržati ravnotežje telesa. — V enem letu uniči družina moljev toliko volne, kolikor je pridobijo, ko ostrižejo 12 ovac. — Stari moški nekega plemena v Tibetu nosijo pomarančasto rumena pokrivala, ki so presenetljivo podobna senčnikom naših svetilk. — Vsako minuto požene sroe po ožilju 15 tilrov krvi kar komeni 20.000 litrov na dan. S to energijo bi lahko dvignili eno tono težko breme 27 metrov visoko. — Po grški mitologiji je Apolon iz ljubosumnosti ubil Koronido. Toda tik pred smrtjo je rodila otroka, ki ga je bog vzel za svojega in ga zaupal centavru Hironu, da ga je učil zdravilstva. Posta! je Eskulap, grški bog zdravilstva. — Vrednost prstnih odtisov so poznali že pred mnogimi tisočletji. Na Vzhodu so bili dokumenti veljavni le, če je bil njih odtis cele desne roke. Rimski pesnik Ju vena 1 (60 —135) je v eni svojih satir zasmehoval pričeske rimskih gospa, „visoke kot stolp"; res so rimskim imenitnicam spletične delale na glavah prave umetnine, za katere so potrebovale tudi pol dneva. vojnih dni šiti pred sovražnikovo puško, tok ... tok ..." Strašilu, ki je stalo na bližnji njivi, se je nasršila slamnata griva, v grozi je razprostrlo roke in zastokalo: „Joj, prejoj, naš Lukec je v nevarnosti! A kako naj mu pomagam? Moja slamnata glava je prazna, moji možgani nimajo pameti..." Iz gozda so priskakljali kratkorepi zajčki in prišpičili ušesa: „Kako naj pomagamo Lukcu mi zajčki bojazljivci?" Drevesa v gozdu so stresala svoje veje in šelestela: „Lukec, pazi se, Lukec skrij se! Beži, da te ne zajame sovražnik!" Detel je še kar naprej trkal svoje obvestilo: „Tok... tok... sovražnik je tu, tok... tok..." Lukec, ki je hite! po stezi, je zaslišal še-lest dreves, zaslišal je trkanje detla, zaslišal je ščebet ptic in se zamislil: „Kaj je to? Kaj to pomeni? Je kaj narobe?" A se je takoj pokaral: „Ne smem se plašiti! Hitro moram naprej! Partizani težko čakajo na moja sporočila!" Pospeši! je korak, tedaj pa je zagledal strašilo z razmršeno grivo in razpetimi rokami. Ustavil se je in si rekel: „Res je nekaj narobe." Napel je ušesa in veter mu je iz mraka prinesel trde glasove sovražnikove govorice. Obstal je in ugotovil: ..Sovražnik mi je nekje nastavil past. Paziti se moram, da me ne ujame. Partizanom moram prinesti pošto in sporočila!" Tiho in previdno se je odpravil naprej. Zvezde, ki so se prižgale na nebu, so od strahu zamižale, mesec se je skril za temen oblak. Sovražni vojaki so si meli oči, da bi skozi nenadno temo videli, kaj se godi na stezi, špičili so ušesa, da bi zaslišali Luk-čev korak. Toda ptiči, ki so razburjeno ščebetali, so ga preglasili, tema ga je skrila pred sovražnimi očmi. Tako se je Lukec srečno izmuznil mimo zasede in partizanom varno prinesel važna sporočila. Povedal jim je tudi o sovražnih vojakih, ki se skrivajo nekje v temi. Partizani so jih napadli in premagali. In tako je kurirček Lukec spet varno hodil po svoji kurirski poti. Ptiči so mu žvrgo-leli in drevje je veselo šelestelo. Strašilo si je popravilo svojo razmršeno grivo in si mislilo: ..Lukec je rešen! Se pravi, da tudi moji slamnati možgani nekaj veljajo!" Zajčki pa so kukali iz varne razdalje, strigli z ušesi in se hvalili: „Glejte, tu je naš Lukec-kurir. Tudi mi smo mu pomagali, da ga sovražni vojaki niso ujeli v past!" Reka nilskih konj Sto kilometrov južno od Adis Abebe, v Etiopiji, je košček zemlje, ki se imenuje Vondi. Skozi to deželo teče reka, široka kot Sava v gornjem toku, zelo motna in se imenuje Avaš. V tej reki živi veliko povodnih ali nilskih konj. Želel sem si videti reko Avaš pa sem prosil prijatelja, naj me pelje k njej. Izpolnil je mojo željo in me zgodaj zjutraj odpeljal k reki. Ko me je privedel tja, se je afriško sonce razlilo nad čudovito etiopsko zemljo. Kmalu me je opazil neki starec, Etiopec. Ponudil se mi je, da mi pokaže reko Avaš, Vondi in prebivalce reke. Prvi hip sem pomislil: reka kot katera koli druga reka, samo njeni bregovi so bolj cvetoči kot bregovi naših rek. Nisva še prehodila pol kilometra proti toku, ko sem opazi) nekaj čudnega: reka je kot zacvetela od ogromnega števila glav nilskih konj. Kako to, da reka zacvete? Tako, lepo ... Nilski konji so s svojimi velikimi gobci kukali iz vode in kazali proti nebu svoja odprta usta bledo rdečkaste barve. Hlastali so za zrakom in v hipu spet zginjali v vodi. In spet so njihova usta zacvetela nad površjem reke Avaš in potem so znova potonila v motni reki. In tako se je ponavljalo. Mislil sem, da so to edini nilski konji. Toda ko smo šli še malo naprej, smo spet zagledali podobno ..cvetenje". Za trenutek se mi je zazdelo, kot da bi se igrali neki velikanski otroci. Voda je nad njimi klokotala in se penila, kot da bi zavrela. Podnevi se nilski konji radi kopajo v reki. Samo tu in tam kak radovednež priplava popolnoma na vrh in pokaže soncu temen, hrapav hrbet. Potem se kot ladja ziblje na vodi. Sli smo še naprej. Podobna slika. Spet veliko povodnih konj. Toda novo krdelo je bilo neprimerno bolj razposajeno. Vsak hip so pogledovali iz reke in v velikih brizgih metali v višino vodo. To so delali tako, da se je zdelo, kot da spada po površini reke dež. Če kdo želi videti največji shod nilskih konj, naj se brž odpravi na pot v Etiopijo, k čudni reki nilskih konj, k reki Avaš... JOŽE PETELIN Nej, otroci, i?rž pojEiwo f Eežc/o o/%/%/ OEiEtifMO, oEiEttTMO z *oetrow iEtro ^%r se E