l/ • '' . JURIJ STRKELJ najde zaklad (Domača povest.) Spisal Ivan Zarnik. Založnik France Keber, bukvovcz v Kamniku, Tisk F. Skaza in drugih v Mariboru. -s X o <■’ Q D t/ioozrfčč Jurij Štrkelj najde zaklad. (Domača povest.) «TWadi smo zahajali dolge zimske ve¬ čere k čevljarji v vas, kar nas je bilo ene sta¬ rosti fantov una leta, ko je še živel dobro- voljni čevljar, zgovorni starček. No, k čevljarju pa je bilo tudi vredno v vas hoditi, kajti dobrovoljni stari čevljar ve¬ del je nam mladim fantalinom dokaj kratko¬ časnega pa tudi podučljivega pripovedovati. „Nocoj pa fantje", djalje necega večera, stari mož, ,,nocoj, če mi zložite za poli ček do- lenjca", povedal vam bom prav mikalno po¬ vest ali ištorijo, ki je gotovo vredna, da mi plačate po sehsarci (desetici) za-njo!“ — Brez dolgih pomislekov zložimo za bokal naj boljšega dolenjca, ter pošljemo po vino k „G-rmku“, kajti navadno točili so tukaj naj boljša vina. Na vino ni nam bilo treba dolgo čakati. Kmalo je prišlo in po dveh poštenih po¬ žirkih začnejo oče čevljar svojo ,,ištorijo" tako-le: „Svoja mlada leta sem mnogo sveta ob¬ hodil. Kdor pa po svetu gre; marsikaj izve. 1 * — 4 — Tudi jaz sem veliko lepega videl in slišal po širocem svetu. Koliko „istorij“ sem slišal tu in tam pri¬ povedovati med kmetskim ljudstvom *); človek ima preslab spomin, le prerad pozabi, kar je slišal! Vendar ene povesti se še dobro spomi¬ njam, kot bi jo bil danes slišal, ker ta se mi je zelo dopadla, in kar se človeku prileže, tega ne pozabi z lepo ! Sem ter tje vedo veliko pripovedovati o šacili ali zakladih; vem, da ste že slišali pri¬ povedovati o kom, ki je šac vzdigovat šel. Tudi moja nocojšnja pripovest vam bo pripovedo¬ vala o nekem človeku, ki je najdel na prav čudno vižo šac, kakor boste slišali pozneje. Vedite pa fantje, da zaklad najti ni kakor si bodi! To je teška reč, kajti le malo kje so zakopani denarji; pa tudi tam so skriti tako, da jih stekniti ni lahko. E fantje moji, vi ste še mladi; boste toraj še mnogo okusili na rev¬ nem svetu! Dobro si zapomnite toraj, da pot do bogastva je strma in trnjeva; to se pravi: človek ne more na nagloma in brez vsega truda obogateti. Ce si more že revni človek „v potu svojega obraza“ vsakdanji potrebni kruhek služiti — koliko več si mora še ta pri- zadjati, kdor si hoče kaj prihraniti. Vendar, pridni človek najde povsod košček kruha. *) Med našim priprostim ljudstvom živi dokaj pripovesti podučnega, šaljivega, pa tudi resnega zapopadka. Naj bi se take in enake pripovesti marljivo zapiso¬ vale v poduk in kratek čas ukaželjni naši mladini! Bogu bodi pa potoženo, da dandanes na¬ hajamo vedno več in več „lalikoživcev“ ! To so taki ljudje, ki le gledajo, kako bi dobro pili in jedli, a nič ne delali! -— To pa ne more biti, in je tudi pregrešno, kajti spominjam se še, da so nam gospod faj- mošter večkrat na pridigi djali: „Kot je ptica za letanje, tako je vstvarjen človek za delo“. Mati narava (natura) je bogata, ter hrani mnogo zakladov za njene otroke. A le pridni Adamovi sin je tako srečen, da je najde. „Ko bi ti vsak dan prekopal toliko zemlje, kakor jo pokriješ s svojim životom — ne bilo bi ti treba kruha stradati!“ rekel je nekdaj moder kmet svojemu lenemu sosedu. Onim lalikoživ- cem pa bi res komaj zadostovalo, da bi jim ,„škrat“ denarje nosil, ali pa da bi vsako pre¬ stopno leto po štiri zaklade vzdignili! V njih srečo ali nesrečo pa niso denarji ravno na ce¬ sti poberati. (Bog ti ga vedi, kaj bi taki ljudje počeli, ko bi denarja dovolj imeli!) — Tacih „lalikoživcev“ eden bil je Jurij, sin poštenega polovičarja (polgruntarja) Mihaela Strkeljna na Visokem polji. Ob Jurji sukala se bo moja pripovest, in spoznali boste iz nje, kako Bog nekterega človeka na čudno vižo po njegovih pajdaših, čem reči prijateljih, osreči in na pravo pot pripelje, ki jo je z maloprid¬ nim življenjem izgrešil“. „Niso zastonj naš gospod fajmošter več¬ krat na pridigi djali: „Blagor človeku, ki je 6 najdel zvestega prijatelja! Več vredni ko kupi zlata so vam v nesreči prijatelji* 4 . Fantje! moja pripovest o JurijuŠtrkeljnu je narodna (izmed naroda), kajti slišal sem jo od nekoga izmed našega ljudstva pripove¬ dovati. Pripovest toraj ni „izvirna“, to je: ni¬ sem je sam istuhtal. No, kaj pa prinese revni človek s sabo razen izvirnega (poerbanega) greha ; a sto in stokrat boljše pa bi bilo, ko bi tudi te ,,izvir- nosti** ne prinesel človek s sabo na svet! — Kar vemo naučimo se eden od druzega, in nihče ne more biti prevzeten, ker v tej za¬ devi smo pač vsi enaki. — Vendar pa, predno vam mojo pripovest na dalje pripovedujem, naj si malo oddahnem, ter naj spraznim kupico, „Božjo kapljico 1 * ker — žejen sem! — Nam se je uvod pričujoče pripovesti kaj dopadal, zato smo pa komaj čakali, da so oče čevljar nadaljevali. Mislim, da si tudi ti teh misli, bralec moj! Oče čevljar si nekoliko odkašljajo, potem govorijo: „Miha Strkelj**, kakor sem že rekel, bil je polovičar na Visokem polji. Srečno je živel s svojo ženko v zakonskem stanu. Nju zakon blagoslovil (žegnal) je Bog s peterimi otročiči; dobila sta Brenček in njegova žena Mica tri fante in dve dekleti. Jurij bilje prvo- rojenček. Akoravno je navada, da stariši radi prvo- — 7 — rojence preveč ljubijo in jili tako razvadijo*), sta Miha in Mica si na vso moč prizadevala, da bi Jurčeta prav skrbno izredila, da bi bil kdaj dober in pameten mladenič. Ali človek kmalo pokaže, kaj bo iz njega. Jurce je bil pri vsej lepi odgoji srborit, naga¬ jiv, še celo poreden je bil mali Jurče. Po starej navadi, da prvorojenec deduje (erba) očetovo premoženje, pride po Mihovi smrti Brenčekovo zemljišče in pohištvo Juriju v last. Še le 17. let je bil Jurij star, ko mu umrjejo oče. Gospodarstvo premladega Jur¬ četa izročijo oče Miha na smrtnej postelji svo¬ jemu bratu Jožetu z željo: naj bi bil on fantu do 24. leta varil in pomočnik pri gospodar¬ stvu ! A slabejega varlia bi oče Miha pač ne bili mogli dobiti svojemu sinu, kot je bil Jože, po domače Burkljež. Bil je Burkljež ves vre¬ den te besede, na vrh pa tudi igralec, lenuh, zanikrnež, zapravljivec, pijanec: ne najdem dovolj besedi, da bi vam opisal tega možaka. Fantje, varujte se, da vas kdaj ljudje ne bodo s takimi primki zaznamovali, kakor Jože Štrkeljna. Res, čudim se, da pridni in varčen (šparoven) Miha ni bolj poznal svojega zani- *) Stariši, ki svoje otroke že v nežni mladosti razva¬ dijo, si pletejo sami šibo, ki jih pozna leta britko tepe. Naj bi si stariši dobro zapomnili besede mo¬ drega Siraha, ki pravi: „Imaš sinove, uči jih in pri¬ pogibaj jih iz mladega; imaš hčere, varuj njih život, in ne kaži jim veselega obraza 11 . — 8 krnega brata! Saj drugače ne bil bi ga menda volil za varuha svojemu sinu. Nekdaj sem nekoga slišal, ki je djal: „Kakoršni so tvoji tovariši, tak si ti sam“ In spet drugje semijepravilo: „Gtarjeva ovca okuži celo čredo, in eno gojilo jabelko spridi tudi dobra jabelka“. Enako bilo je z Jurčetom. Slabi izgledi Jožetovi so imeli več moči do fanta, kakor vsa lepa opominjevanja njegove skrbne in dobre matere.*) Pogledimo pa sedaj na Jožeta. Kako je spolnoval dolžnosti svoje kot varil Jurčetov ? Tako-le: Ko je svoje premoženje že vse po grlu pognal, loti se še fantovega imetja, ter mu za¬ pravi, kar le more! K sreči sprevidi še o pravem času mati Juri¬ jeva, kaj dela Jože s fantovim premoženjem, ter mu vzame po gosposki oblast nad fantom. Na čast ranjemn Brenčeku pa bodi pove¬ dano, da je bil on prav izvrsten gospodar. Ko je on prevzel gospodarstvo, bila je Brenčekova hiša slaba, lesena kajžiča; on sozida čedno kmetsko hišo. V hlevu ne dobi več, kot eno revno, izstradano repče; svojem sinu pa je za¬ pustil dvoje rejenih voličev, dve kravi m enega junca. Njive, ki so bile prej zelo zanemarjene, je prav skrbno obdeloval in jih pridno gnojil, *) To tudi ni moglo drugače biti, kajti „besede mičejo, a zgledi vleceje.“ 9 — z eno besedo: Oče Brenček bili so Visoko poljcem izgled pravega, umnega gospodarja. Še posebno veselje pa so imeli oče Miha do sadjereje; ni čuda toraj, da so zapustili Juriju velik in lep sadni vrt, ki mu ni bilo najti ena- cega v celej vasi. Koliko dobička pa donaša dobri sadni vrt kmetu, to slišali boste koncem moje pripovesti. Jurij ni bil še 24 let star, ko mu umrjejo tudi mati. Sedaj prevzame on gospodarstvo. A v gospodarstvu ni bil očetu čisto nič podo¬ ben; pač pa stricu Jožetu, no saj je pa bil učenec njegove gospodarske šole. Jurija go¬ spodarstvo in kmetijstvo ni veliko veselilo. Imel je raji bokal v roči kakor motiko, in ljubši mu je bilo sedeti v krčmi ter tratiti dragi čas s svojimi tovariši, kakor da bi oskr¬ boval domače gospodarske zadeve. Nato vižo moralo jeiti Jurijevo gospodar¬ stvo vedno bolj in bolj rakovo pot. Sedaj proda to, sedaj ono potrebno gospodarsko orodje, da le more pijančevali s svojimi pajdaši! Jurij se dan na dan bolj bliža beraškej palici, ali sedaj on tega še ne spozna; saj ima še lep sadni vrt, ki mu mnogo dobička do¬ naša! Pa, kakor je zanemarjal Jurij drugo gospodarstvo, zanemaril je tudi sadno drevje na vrtu, ter mu le še malo dobička donaša. In glejte! ko že Jurij ni imel kaj druzega po- prodajati, loti se še sadnega drevja, ter ga zaporedoma prodaja iz vrta. Jurij se je pri¬ bližal beraškej palici. — 10 — Sedaj, ko ni imel nič več prodajati; se¬ daj začne Jurij Štrkelj misliti, kako bi z lah- koma do denarjev prišel. Pride mu v tej za¬ dregi eden njegovih pajdašev, ki je bil veliko bolj prebrisan, ko vbogi Jurij, pride mu Marka Muheč na pomoč ter mu nekaj nasvetuje, kar je bilo Juriju zelo zlo všeč, in kar gaje na posled tudi spametovalo in dobrega gospodarja naredilo. Marka Muheč pripoveduje namreč Juriju, da ve za zaklad, ki je v nekej dolini zakopan. Izkopati in vzdigniti ga zna, ako je sre¬ čen, in dovolj pogumen. Naj vam pa tukaj opomnim, da Jurij je bil zelo navezan na vraže*) in čarovanje (copernijo). On je za trdno verjel, da se more ogenj panati pri zad- nej hiši; on je veroval tudi na strašne stra¬ hove, ki se jim pravi „veše“, z eno besedo: več tacih neumnosti je blodilo Juriju po glavi, posebno, če je pregloboko v glažek polu- kal **). Prav gotovo, pa je trdil Jurij, da „Na- celj“ ali hudi duh sedi na denarjih, in je va¬ ruje. Ker je bil Jurij tako zelo vražam pod¬ vržen, Muheču ni bilo težko ga pregovoriti, da naj gre zaklad kopat. *) Kdor med ljudstvom živi, ve, kako se vraže izmed našega ljudstva vedno bolj in bolj trebijo. Brez dvombe pa je k temu „dr. sv. Mohora 11 po svojih ukapolnih knjigah kaj veliko pripomogla. ^**) Težko če ne, da je bil Jurij tudi te misli, da pod- hujka ali kozomolza po noči hodi krave sesat! — 11 — Bilo je necega večera, ko sedita Jurij pa Marka v krčmi „pri mokri cunji 11 pri praznem poliču, pa sta tako le kramljala: J urij. Žejen sem kot božja čipka, a ni¬ mam ga okroglega v žepu (aržetu); daj ti Marka za en polič, da splaknem suhi goltanec. Marka. Pasja noga! meni se tudi taka godi, ko tebi, Jurij moj! Jurij. Tri sto medvedov namal&nih! vsaj časi sem vendar kak sold vjel; sedaj ga ne dobim krajcarja in ga ne dobim! Ej zlati časi za-me so proč in so!! Marka. Verjemi Jurij, meni se. ravno taka godi; naj bi se trikrat na glavo in zopet nazaj na noge postavil, pa — ne dobim okrog¬ lega. Jurij. Kaj si že pred rekel, da v dolini leži zaklad zakopan? Marka. Je, je ondaj zakopan zaklad, in pa še prav velik zaklad; to tako dobro vem, ko da je bila včeraj nedelja! Jurij. Kako si pa ti to izvedel? ali si morda videl koga, ki je ondaj zakopaval de¬ narje ? Marka. To ne! Ali videl sem že več¬ krat, da je tarno predvečer k velikim prazni¬ kom luč iz tal gorela; in predvečer k veli¬ kemu Šmarnu sem zopet videl tamo luč iz tal goreti. Toraj - Jurij. Je že-, ondi šac! o da bi jaz bil tako srečen ga vzdigniti! — 12 Marka. Saj sem ti že pred rekel, če si pogumen, vtegneš ga dobiti. Jurij. Neznansko ga bova potem pila, če se to zgodi! Marka. Bova ga! Toraj me poslušaj, kaj imaš storiti, ako hočeš zaklad dobiti. Jurij. Govori no, Markec! Marka. Ali ti je znano, kako se mora šac kopati in vzdigovati ? Jurij. To se ve, da mi je znano in pa še prav dobro mi je znano! Misliš ti, da ni¬ sem še nikoli kopal zaklada! Marka. Prav! no, koliko zakladov si pa že izkopal in vzdignil? Jurij. Se nobenega! Ali prsti sem pa že dokaj prekopal, prsti. Bog ti ga vedi, da ima „Nacelj“ toliko moči do denarjev! Kar ne da jih iz krempljev! Uni dan sva z Žukovim Ma- tijekom zopet kopala nekje šac. Ko bi pa imela do denarjev priti — naenkrat tako stra¬ šno v zemlji zagromi, da prestrašena vse po¬ pustiva, ter jo pobriševa domu, še sedaj me po kolenih trga, tako sem se bil prestrašil uni večer! Marka. Ce boš z Žukovim Matijčkom hodil zaklade kopat, lahko boš spravljal de¬ narje ! Misliš Jurij, da ne poznam tega Ma- tijčka?! Ogolfal te bo, ko Pavliha! Jurij. Kako pa j e vkanil Matijček Pav¬ liha? Marka. Le poslušaj Jurij! Matijček je djal Pavlihi, da sta v Ljubljani dva gospoda 13 — dohtarja, ki bosta dala Pavlihi pol miljona goldinarjev, če sam pride iz Dunaja po ta de¬ nar v Ljubljano. „Pavliha“ veruje zvitemu Matijčku, in ko v Ljubljano pride, na mesto obljubljenih denarjev dve brci v . . . . dobo! To je ,,Pav¬ liho' 1 tako vjezilo, da, kakor sem slišal, je od jeze in lakote konec storil. In vsega tega je kriv Žukov Matijček, ki se je znal tako le¬ gati ! Toraj vbogaj me, in pojdi sam kopat za¬ klad, za kterega sem ti povedal! Jurij. Rad te vbogam, o Marka! Pa, kje prav za prav leži šac zakopan ? Marka. Ko prideš čez tisti graben pri tistem hrastu, ki ima znamenje j*, potem jo pa kreni na desno, kacih 35 korakov od zazna¬ movanega hrasta. Prišel boš tako do smreke, ki ima dva vrha; kacih 10 stopinj od tiste smreke boš zagledal prav staro bukev zazna¬ movano s ( @ ) VIII; 5. korakov od te bukve je zakopan zaklad. Jurij. Dobro! vse sem si zapomnil, pa-kako je to, da nisi šel že ti tega za¬ klada iskat Marka ? — Marka. Kaj pa da sem ga iskal! Toda vedi Jurij, meni ni se posrečilo, ker nimam pravih jeter za to; tako mi je neka stara co¬ prnica prerokovala. Poskusi ti, morda boš srečneji od mene ! Jurij. Bog in sv. Jurij te vsliši, ljubi moj Marka! Kot mavre ga bodeva žajfala, če se mi po sreči izteče! No sedaj vse vem. Imam — 14 doma tudi palico, ktera bo mi na tanjko po¬ kazala, kje prav za prav je zakopan zaklad; tudi če jo kacili 5 stopinj od njega v zemljo vtaknem. Dr u z ega tedaj ne potrebujem, ka¬ kor kramp in motiko, pa bo! Marka. Da prav imaš! Pa lej! — kmalu bi ti bil pozabil nekaj povedati, brez tega bil bi zastonj ves tvoj trud. Jurij. Kaj tacega? Govori, govori Marka! Marka. To namreč, da zaklada prej ne pogledaš, kakor jutre zjutraj, ko bo solnce že visoko na nebu stalo ! Jurij. Bog in sv. Jurij te vsliši! To pa rečem, po palovško ga bova žajfala in žehtala, če se to zgodi! Marka. Sedaj le liitro se odpravi, kajti na enajst gre že ura; pred polnočjo pa moraš ti na vsako vižo biti pri bukvi, do tje pa je do¬ bro grede poldrugo uro. Jurij. Sedaj le grem domu po kramp in motiko, potem jo bom urno vdaril po šac. Marka. Tedaj Jurij, Bog daj srečo! J uri j. No sv. Jurij naj mi pomaga. Marka. Bog! Sedaj se ločita! Jurij korači tihih kora¬ kov po kramp in motiko na svoj dom; Marka pa se je tudi domu spat podal, ker bilo je že pozno v noč. Tiho prikorači Jurij domu, ter gre naravnost na skedenj po orodje, ki ga bo pri izkopavanju zaklada rabil; vzame pa tudi neko staro, vso zapraščeno svetilnico s sabo. — 15 — Noe bila je temna; pot v gozdu pa zelo nepripravna: luči je potreboval, da zapazi hrast, smreko in bukev; še posebno pa zna¬ menja f in s ( @ ) VIII. Tiho, kakor je prišel domu, ne pove nič o tem kar namerava, prav kakor mu je Marka naročil. Tiho se plazi Jurij po goščavi. V svoje preveliko veselje najde vse, kakor mu je bil Marka sporočil. Ko pride do bukve, sliši od farne cerkve tri četrt ( 3 / 4 ) na dvanajst biti. Misli si: pred polnočjo ne smem začeti; toraj si pred vse dobro in skrbno pripravi. Tudi palico, ki kaže kraj, kje je zaklad zakopan, je s sabo vzel. A ni muje bilo treba rabiti, kajti kacili 5 korakov od zaznamovane bukve se je pri tleh nekaj svetilo; to je bilo Juriju znamenje, da tu je zakopan zaklad. Ni se motil; pravo mesto je vganil! Ko 12 (polnoči) odbije, se Jurij prekriža, potem pa začne prav urno kopati tam, kjer se mu dozdeva, da ima biti zaklad zakopan. Jurij koplje tako 'četrt ure prav hitro; naenkrat pa začne kramp prav rad iti v zem¬ ljo. Jurij vdari še dvakrat, trikrat, in oj ve¬ selje ! kmalo potem zagleda star lonec, ki r je bil zakrit z neko rečjo. — Jurij je ves ne¬ umen veselja. Sedaj vzame varno lonec iz jame, se za¬ hvali Bogu in sv. Juriju, da je našel zaklad, ter v duhu že prešteva cekine in križaste to¬ larje. O srečni Jurij! Tiho se priplazi domu, — 16 — dene lonec z zakladom na varno mesto, opravi večerno molitev, ter se poda k pokoju. Ura na zvoniku vdan dve četrti na tri, ko je šel Jurij spat; kmalo zaspi; do jutra se mu sanja, da šteje novce. — Tukaj neha pripovedovati naš pripove¬ dovalec, ter pravi: „ Fantje, čas je, da gremo tudi mi k pokoju! Če se ne motim, g're že ura na pol noči. Vas pa povabim, da me zopet kmalu obiščete; vam bom povest nadaljeval in končal “. Radi bi bili mi radovedni fantini še dalje poslušali pripovedovalca, če tudi bilo je že pozno v noč; a nismo kotli nadlegovati starega čevljarja. Vošimo mu torej lahko noč, ter gremo vsak na svoje gnezdo k počitku, kte- rega smo tudi bili potrebni. Še sedaj se spominjam, kaj se mi je ti¬ sto noč sanjalo. Morda ne bom eestitih bral¬ cev in bralk dolgočasil, če jim odkrijem moje sanje! Pravijo, da se človeku rado sanja o tem, kar je po dnevi vidil, slišal, bral ali govoril. Tudi meni se je tako godila. Videl sem v sanjah nekoga, ki je nesel star lonec pokrit z neko rečjo. Jaz mu pravim: mož, kaži, kaj imaš v loncu skritega. A on me izpod čela pogleda, ter pravi: „kurjek imam v loncu, če češ, pa ti ga pokažem!“ — Ti lažeš, mu pravim jaz nato! Kaj misliš, da ne vem, kdo si, in od kod greš! Varuj, va¬ ruj, pravim mu dalje, da te Bog ne kaznuje, — 17 — ker lažeš, in da ti škratelj cekine, ki jih imaš v loncu, zares ne spremeni v kurjek! Vidi ti je bilo, ko bi bile moje zadnje besede Jurija*) zelo vznemirile. Srdito pogleda, nekaj za¬ mrmra ter — zgine. Jaz hočem iti za njim po¬ gledat, kam gre z loncem, pa glej ! pri tej priči pade nekaj mehkega na me, ter se zbudim. Hočem pogledati, kaj je bilo, a nič nisem vi- dil, pač pa sem slišal, da je nekaj po senu ali mrvi šumelo. Morda je mačka, ki me je iz prijetnih sanj zbudila. Premišljujem in premišljujem, kaj bi vte- gnile moje sanje pomeniti, pa — ker pravijo, da so sanje prazne marne, ne premišljujem dolgo sanj, temuč se pokrižam, opravim na¬ vadno jutranjo molitev, potem pa grem po svo¬ jih vsakdanjih opravilih. Drugi večer, če se ne motim, bilo je pred¬ večer k sv. Miklavžu, zberemo se fantje po navadi k staremu čevljarju. Mož nas je bil prav vesel, ter nas tako-le nagovori: „Ob¬ ljuba dolg dela, zato vam bom nocoj povest od Jurija nadaljeval in skončal“. Sedaj hoče mož nadalje pripovedovati, a ne ve, kje se mu je pred sinočnjim nit vtr- gala, to je, ne ve prav za prav, kje je nehal o Juriju pripovedovati. „Star človek ima vendar slab spomin 11 , pravi mož, „kar ne vem kje za¬ četi !“ Na to se oglasim jaz in pravim: Ne zamerite oče, če se prav spominjam, bile so pred *) Mož, o kterem se mi je sanjalo, bil je Jurij Štrkelj. 2 — 18 — sinočnjim vaše zadnje besede o Juriju te-di „Do jutra se mu sanja, da šteje novce". - ,,Ti imaš pač dober spomin, Janez", pohvalim čevljar. „No sedaj pa že morem dalje pripovi dovati. Mi napnemo ušesa, oče čevljar pa gc vorijo dalje: „Ko se Jurij zjutraj zbudi, žeje solno visoko na nebu viselo in ga čakalo, da bi na deni zaklad prešteval. Hitro se napravi, i kar Jurij še nikdar ni pozabil, brez da bi opre vil, jutranjo molitev, gre koj lonec z zakls dom iskat, kamor ga je bil sinoči skril. Dobi ga, kakor gaje shranil. Ali nekak lahak se mu dozdeva, kar pa ponočizbogpre- velicega veselja ni zapazil. Hitro ga odkrij pa — — tri sto rac na vodi-, n mest dozdevnih cekinov v loncu le-kur jek dobi! Ali ga škratelj slepi, ali ga j Marka tako opeharil, tega Jurij ne more uga niti. Ves divji s kurjekom vred lonec za ske denj trešči, da se na sto koncev razleti 11 . Ti nas tako smeh posili, da naš pripovedovalec n mogel dalje govoriti; preneha toraj za četr ure. Ko se smeh malo poleže, govorijo oč< čevljar dalje : „Drugi dan popoldne se Jurij ii Marka srečata. Marka precej vgane, da Jurij nibilsrečei z zakladom, zato ga tako-le nagovori: Do¬ ber dan Jurij! No kako si jo kaj sinoč; opravil? Jaz mislim da dobro! — 19 — Jurij. Da bi te suri — muri! Povodni babav naj te vzame, pa še zaklad na vrh! Marka. Kaj pa je, ali se ti je more¬ biti kaj hudega zgodilo ? Jur'ij. Kaj hudega zgodilo ?! Lej, mesto lonec denarjev sem lonec-kurjeka dobil, Markec presneti! Marka. Jurij, Jurij! morebiti si se pa kaj pregrešil, in nisi tako ravnal, kakor sem ti bil naročil ? — Jurij. Natanko tako sem storil, kakor si mi rekel, in glej! vendar je taka! Marka. To ne more biti! Gotovo si se pregrešil, drugače bil ti ne bil škratelj novce v-kurjek spremenil! Ali si se Bogu za¬ hvalil, da ti je dal najti šac ? — Jurij. Sem, sem, in po vrh tudi sv c Ju¬ riju, in vendar sem tako nesrečen! Marka. Vidiš, to že ni bilo prav, da si se tudi sv. Juriju zahvalil, sv. Jurij nima nič z zakladi opraviti. Jurij. No, sedaj se pa še norčuj z mano! Ti Markec ti! Marka. Talco-le je: človek nikdar za¬ dosti ne ve na svetu! Jurij. Primaruha ne! bil bi se tako tru¬ dil in toliko strahu prestal, če bi bil vedel, da namesto cekinov vlovirn — kurjek! Marka. Da, prav imaš Jurij! vendar, ne bodi hud; morda na vse zadnje iz kurjeka še kaj dobrega pride zate, po pregovoru: „Ni nesreče brez sreče“. — 2 * — 20 Jurij. Vzemi si ga sam, Markec! pa glej, kaj ti iz smrdline dobrega pride; privo¬ ščim ti vsega! Marka. Ali ne veš, da na svetu je vse mogoče, in marsikdaj človeka na prav čudno vižo sreča doleti. Jurij. A to jaz sam dobro vem, da na svetu je vse mogoče! Kajti, ako je mogoče da, ko gre človek cekinov iskat pa — kurjek dobi, tedaj mora res še kaj druzega biti mo¬ goče. Dosti imam tvojih burk, veš Markec. Marka. Potolaži se prijatelj! Morda iz kurjeka le kaj dobrega pride. Sedaj pa srečno, jaz moram iti na delo“. Jurij. Pojdi na Grintovec, če češ! mene ne boš več za nos vodil. — Ko oče čevljar te zadnje besede izgovo¬ rijo, glej, začno naenkrat jabelka čez okna v našo sobo padati. Mi se pogledujemo, kaj bi imelo to pomeniti. Oče pripovedovalec pa pra¬ vijo: ,,No, kaj ne veste, da nocoj sv. Miklavž, pridnim fantinom jabelka deli?“ Nobeden iz med nas pa se ni prej spomnil, da ravno sv. Miklavža večerje bilo, ko nam je čevljar po¬ vest o Juriju pripovedoval. Ko zavžijemo pre¬ jeti dar sv. Miklavža, pravijo oče čevljai dalje: „Bilo je eno leto po tej prigodbi“. Jurij je že vse pozabil, kar se mu je lani pripetilo. Ivo ni imel zakaj vinca kupiti, od¬ vadil seje pijančevati; jel je misliti, kako bi si potrebni vsakdanji kruhek pošteno pridobil, Enega dne pride na ono mesto, kamor je - 21 — predletom'za skedenj lonec skurjelcom treščil. -In kaj zagleda na tem kraji v svoje veliko za¬ čudenje? — Blezo tri sto, lepili mladik drevesec je rastlo na tem kraji iz zemlje. „Skoraj never¬ jetno, vendar se je znalo to zgoditi 41 , pristavili so tukaj oče čevljar, „kajti na svetu je vse mogoče 44 . Juriju ne more v glavo, kdo ki kil ta drevesca le — sem zasadil. Spomni se, da je pred letom na ta kraj lonec s kurjekom za¬ gnal; a iz Čepin starega lonca ta drevesca menda niso izrastla. Bog ti ga toraj vedi, kako so ta drevesca prišla za moj skedenj, tako modruje Jurij ves začuden, ko zagleda mlada drevesca za sked¬ njem! Vem, da tudi vas mika izvedeti, kako so ona drevesca na Jurijev vrt prišla! Le malo potrpite fantje, to koste ko j slišali. — Drevesca pa so prav dobro in naglo rastla, kajti kurjek, ki ga je Jurij z loncem vred na to mesto zagnal, jim je prav vgodaval. Ko so kila drevesca nekoliko odrastla, je Jurij lepo v vrsto na svoj vrt presadi, ki je bil do sedaj precej prazen. Cez nekoliko časa potem pa Jurij vsa drevesca požlahni (ocepi), kar mu je veliko dobička in koristi donašalo. In tako fantje, sem z mojo pripovestjo sko¬ raj pri koncu. Ker me pa ti Janez prašaš, kje sem jaz to „ištorijo 4< izvedel, zato vam vsem skupaj še to-le povem: Svoja mlada leta, kakor sem koj v za- — 22 — četka te pripovesti rekel, hodil sem mnogo po svetu. Necega večera pridem na Visoko polje ; prenočil sem pri „Brenčekovih“. Jaz, kakor me poznate, precej zgovoren, začnem se pomenjkovati z gospodarjem, ki je bil tudi prav zgovoren možiček. Beseda da be¬ sedo ; misel sproži misel — in kmalo se vname prav gorka govorica med nama. Med drugim pravim jaz možu: Vi imaste pač lep sadni vrt; tako lepili sadnih dreves še nisem kmalu kje vidil, če tudi sem že prebredel dokaj sveta. Oče, vi mo¬ rate gotovo imeti veliko veselja do sadje- reje? — ,,Da, tako je, mi odgovori mož. Ali poslu¬ šajte, na kako čudno vižo sem prišel do mojega sadnega drevja!“ Sedaj mi začne pripovedovati „Brenček“ povest, ktero sem tudi jaz vam povedal z na¬ menom , da bi iz nje kak lep nauk za-se ohranili, kajti kaj tacega boste potrebovali vse svoje žive dni, fantje moji. Vendar pa, da vam vse povem, kar mi je pravil sam Jurij Štrkelj, zato poslušajte Še dalje. ,,Ko je Marka Muheč videl, da bi jaz rad z lalikoma do denarjev prišel“, tako končal je Jurij svojo povest, „omisli si, da je v vražjej dolini zaklad zakopan. Jaz mu vse verujem, ker rad sem imel Markca“. Zviti Marka zakoplje na imenovani kraj lonec s kurjekom, med kterega je namešal — 23 — jabelčine peške. To pa je Marka storil s tem namenom, kakor mi je sam potem pravil, da bi odprl meni oči, da bi ne hlepel vedno po denarji, ki ni na cesti pobirati, in pa, da bi me pripeljal na pravo pot, ki sem jo zgrešil z ma¬ lovrednim življenjem! „ Jaz sem vedel, da boš lonec s kurjekom proč vrgel, ter znajo tebi drevesca, kibivteg- nila iz pesek zrasti, ki sem je med kurjek na- mešal, dokaj dobička donašati;“ tako pravil mi je Marka. In prav je imel! Kajti, glejte oče, vsako leto dobim za prodano sadje okoli 200 gol¬ dinarjev. *) Kedar štejem novce za prodano sadje, zdi se mi, ko bi štel denar, ki sem ga vzdignil s kakšnim zakladom vred. Marku pa bom vedno hvaležen, da me je tako zvito pripeljal do prave poti, pravim zvito, kajti, da me je dokaj pregovoril, da je na me¬ stu, ki mi ga je popisal, res zaklad zakopal, vrezal je na hrast in v bukev sam znamenja f in ( ® ) VIII; tje pa, kamor je za¬ kopal lonec, dal je nekoliko trohljivega lesa, ki se v temi sveti. Ko jaz to zagledam, mislil sem, da za¬ klad gori, in ravno na onem kraju sem našel lonec z zakladom. — *) Ljubi slovenski gospodarji! Alite, da so lepi denarci, s kterimi si gospodar kar veliko opomore v današ¬ njih hudih časih. Poprimite se tedaj tudi vi prav pridno sadjereje, ki vam bo marsikteri krajcar dona- šala za vaše vsakdanjo potrebe. 24 — Dosegel je Marka namen svoj, ter me je osrečil in spametoval, na kar mu bom vse svoje žive dni hvaležen, tako je končal Jurij svojo „ištorijo“. Tudi jaz sem pri konci z mojim pripove¬ dovanjem, ter nimam druzega pristaviti, ko tole: Učite se fantje iz te pripovesti, da nas je Bog za delo, ne pa za pohajkovanje vstva- ril. Ne mislite, da boste na svetu na kupu de¬ narje grabili. Le kar si človek v potu svojega obraza pridobi, le to mu kaj zaleže. Ne pozabite nikdar, da pridnemu kruha ostaja — lenuh pa lakoto trpi. Posebno pa naj vas uči ta povest, koliko dobička donaša kmetu sadjereja. Kdor si je izredil lepo sadno drevje, ta je našel še vselej zaklad, kedar se mu je drevje dobro obneslo, to je, da je dobro obrodilo. Toraj, kdor bi bil rad srečen na stara leta, ta naj „ Jablane, hruške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe“. -- 32 _